p. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Neinćiju, Bosno in druge evropske dižave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroónino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. Gospodarske stvari. O uporabi žvepla v kletarstvu. V kletarstvu zavzema žveplo kot kletarski pripomoček zelo važno mesto. Vesèaki so mnenja, da v vinorodnih krajih, kjer v kletarstvu žvepla ne poznajo in ne čislajo, pač težko najdeš zdravo, za kupčijo sposobno vino. Z ozirom na to, da so nasi vinogradniki ravno sedaj z letošnjim kletarjenjem pričeli, je pomenek o uporabi žvepla v to svrho umesten, ker se pri nas žal se prepogostoma dogaja, da se ta pripomoček sploh ne rabi, niti ne pozna; kjer in kadar se ga pa poslužuje, se to često v preveliki meri zgodi. In tedaj škodljivo učinkuje.. Žveplenec (Schwefeleinsehlag), t. j. čisto, rumeno, na papirne trakove ali odrezke vlito Žveplo rabi v kle-tarske namene : 1.) V vlažnih kleteh, da ga nekoliko zažgemo pred pretakanjem vina. V ta namen zapremo popred dobro okna, žvepleni dim (žvepleno soitislino) pa pustimo, da ostane Čez noč v kleti. S tem se uniči razne škodljive glivice, ki bi, plavajoče v zraku, utegnile pri pretakanju priti v vino. Drugo jutro se klet dobro prezrači in očisti žveplenega dima. 2.) Da žveplamo prazno vinsko posodo, đaostaue čista in zdrava. To storimo radi tega, ker se pri vsej skrbnosti vendar dogodi, da dobi ta ali oni sod kako glivico plesnivca váse, ki bi znal sod pokvariti. Ako pa sežgemo v sodu žveplo, se spoji žvepleni dim 8 kisikom zraka v žvepleno sokislino, katera pokonča glivice, da ne morejo rasti in se množiti. Tako žveplanje se ponavlja v presledkih enega do dveh mesecev in se porabi za vsak hektoliter držečo posodo po 5 gramov žveplenca. 3.) Da zažveplamo prazen prostor nad vinom, ki ni v polni posodi. S tem ubranimo nastajanje kana, cika itd. Tako vino ni hitro po žvep-lanju za pitje, ker je nezdravo in po njera glava boli. Zato se to delo ne priporoča vinom, ki so na P'P'- 4.) Da zažveplamo vino, katero mislimo kam poslati. Sod, v katerega mislimo natočiti tako vino, ae namreč na lehko zažvepla, eden do dva grama na hektoliter, žvepleni dim pa se ne splakne z vodo iz soda. Vsled žveplenega dima, ki vpliva na vino, ostane to navzlic nemirni vožnji bolj čisto in je varno vsake neugodne izpremembe, oziroma bolezni. 5.) Da s pretakanjem vzažveplan sod čistimo megleno, kalno, sploh bolno vino. Vzrok, da se vino noče čistiti, so večkrat razne glivice, ki plavajo v njem. Žveplena sokislina pokonča te glivice, ki se usedejo na dno posode in tekočina se sčisti. 6.) Da se v mostu prepreči za dlje časa vrenje in se na ta način pijača ohrani sladka, \n 7.) Da se z žvepla njem vzame vinu duh po žveplenem vodiku (po gniliJi jajcih), ki se kaže v tistem vinu, ki je dolgo ležalo na drožeh ali pa je bilo atisneno iz grozdja, koje je bilo vsled oidiuma močno žveplano. Kakor je tedaj žveplo koristen in potreben kletarski pripomoček, ako se ga rabi na pravem mestu, v pravi meri ino pravem času, tako pa more i škoditi in sicer: a) Ce ne rabimo čisto žveplo, ampak tako, ki je rumeno-zel en kaste barve, v kojem se nahaja še nekoliko ar zeni k a. b) Ce takoj točimo zažveplana vina. — Vsled žveplanja se naredi v vinu žvepleno-kisli kalij, ki díl, vinu kosmat, praskajoč okus. Táko, pred kratkim zažveplano vino ni zdravo in je glavobolno. c) Ce zažveplano prazno vinsko posodo pred uporabo ne splakne m o in ne očistimo. d) Ce ne rabimo prave žveplalne priprave oziroma svetilke za žveplanje, temveč z žveplanjein brez skledic onesnažimo in kvarimo sod in tudi vino, ki pride v tako posodo, ker dobi lahko neprijeten okus. To se posebno tedaj zgodi, ako pustimo, da bi padale žveplene kaplje na dno posode ali pa na vino. Cisto, rumeno Žveplo brez arzenikove primesi se kupi v vsaki boljši prodajalnici ali lekarni za male novčiče, istotako naredi pripravne svetilke za žveplanje vsak klepar za mal denar in je torej oboje prav lahko nabaviti si, zato je priporočati, da se žveplo v vsaki vinski kleti kot kletarski pripomoček uvede in obče razširi. Navod, kako se naredi iz ene krone deset kron. Kmetijska družba ima na Viču pri Tjubljani v zakupu majhno posestvo, kamor spada travnik v obsegu dobrih 9 oralov. Ta travnik je dal prvo leto zakupa (1893) 96 stotov (po 100 kg.) sena in otave, torej 10 stotov na oral, in je bil sploh na glasu kot najslabši travnik na Viču, Jeseni 1. 1893. je bil travnik pognojen z 2500 kg. Tomasove žlindre in 2500 kg. kajnita To gnojenje se je ponovilo vsako tretje leto, in sicer v 1. 189G., 1899. in 1902., le da se je lansko leto gnojilo z 1900 kg. rudninskega superfoafata in s 700 kg, kalijeve soli ter 8 500 lig. kajnita. Travnik je torej dobil do letoa, t. j. v 11 letili 9400 kg. Tomasove žlindre, oziroma rudninskega auperfostata in 8700 kg. kalijevilj gnojil. Vsa ta gnojila so stala 1116 kron, vsled česar pride na leto stroškov za umetna gnojila okroglo 100 kron. Vsako leto je bil travnik seveda korenito prebranan in po možnosti tudi s hlevsko gnojnico polit. Letos je dal travnik samo sena 184 stotov in 152 stotov otave, torej skupaj 33G stotov mrve, ali na oral 37 stotov. V 11. letili amo travnik, kije bil prej najslabši v vasi, naredili za najboljšega, kajti pridelek smo skoraj štirikrat povečali ijetošnji ))ridelek pa ni zarezati na rovas splošni dobri letini za seno, kajti pridelek je bil skoraj isti kakor lansko leto, in če je bil kaj boljši, je to pripisati ravno zvršenemu gnojenju z nidninskim superfosfatom. Košnja sena je bila letos res sploh dobra, a košnja otave se ni nič kaj obnesla ; na našem travniku je pa bila ravno košnja otave izredno dobra. Oe računamo stot sena po 4 K, je bil vreden pridelek travnika prvo leto 384 K, sedaj je pa vreden 1344 K ali na leto za 9t!C K več. Ta s čim smo to djsegli? Z umnim obdelovanjem in s tem, da srao dali travniku umetnih gnojil, kojih vrednost je bila na leto povprečno 100 K, Vsaka krona za umetna gnojila Je dala za 10 kron sena. Politični pregled. Sv. Oče Pij X. je izdal svojo prvo okrožnico vsemu svetu. Spisal jo je čisto sam v laškem jei^iku, na latinski jezik so jo potem prestavili drugi. Sv. OČe najprvo pove, kako nerad in s kolikim strahom da je prevzel službi), katero je 26 let s toliko modrostjo opravljal slavni Leon X111. Pa zgodi naj se volja liožja. Ua l>i povsod in v vsem vladal Kristus : to želi, to hoče, na to bo deloval, drugih namenov nima, če tudi mu jih podtikajo. Sv. Oče povdarja, da je nujno potrebno človeško družbo nazaj pripeljati h krščanstvu. K temu naj pomaga skrbna vzgoja mladine, širjenje raznih katoUskUi društev v mestih in po deželi, ter doitra dela usmiljenja. Ta dobra dela pa treba izvrševati brez ozira na samega sebe in brez ozira na svetne koristi, potem bodo višji in preruožnejai proti nižjim in ubožnim pravični in darežljivi. Cerkev pa mora biti popolnoma prosta in neodvisna od vsake posvetne oblasti, s tem je najbolje poskrbljeno tudi za splošno blaginjo in blagor narodov. Nazadnje podeljuje sv. Oče vsem vernikom papežev blagoslov. Ruski car je obiskal našega cesarja. Skozi Dunaj se je takorekoČ kar skoz peljal. Pravijo, da iz strahu pred socijalnimi demokrati, ki ruskega earja hudo sovražijo, a k temu so jih našuntali židje, katerih ruski car ne trpi v svoji drŽavi. Ustavil se je v c-esarskem gradu Schiinbrunnu. Vrstile so se običajne napitniee ter prisrčni pozdravi, potem pa je sla visoka gospoda na lov na divje koze ob Grornje-Štajerski meji. Da pa politika ne bi bila prišla v razgovor, niti misliti ni bilo in res so listi kmalu poročali, da sta vladarja sklenila skupno postopati glede balkanskih zadev, ter pred vsem delati na to, da se ohrani mir. Zmede na Ogrskem še niso uravnane. Grof lleder-varv je zopet odložil čast ministerskega predsednika ter tako zavrl delovanje ozir. veleizdajsko puntanje ogrskega državnega zbora. Državniki mislijo : pustimo Ogre, da se znorijo, pa bo dobro. Toda to je jako malo verjetno, da bi Ogri odnehali od svojih napačnih zahtev. V tem času se bo misel: ločimo se od Avstrije, se bolj zanesla med narod. Posebno visokošolski dijaki store mnogo v tem oziru. Ponekodi se eelo vojaštvo punta, ker mora dalje služiti. V Segedinii pa je tekla po ulicah kri. Hoteli so okrasiti spomenik prvega vseli pun-tarjev. Košuta, z venei, a oblasti tega niso pustile in prišlo je do krvavih spopadov. Nasa avstrijska državna polovica bo le na boljšem, če se Ogrî od nas ločijo, ker ozir njih popolnoma velja prislovica: ,,Bog varuj nas naših prijateljev ; sovražnikov ae bomo že sami ubranili." To je popolna istina, če pogledamo še malo na Laško. Lahi liočejo na vsak način Trst in Trident z okolico teh mest pridružiti laikeum kraljestvu. Prebivalce teh krajev imenujejo „neodrešence". Ustanovili so mnogo društev, ki naj skrito in očito z vsemi močmi delujejo na to, da pridejo „neodresenci" v naročje blažene Italije. Tako društvo je pred kratkim imelo svoje zborovanje; zraven je bilo mnogo Tržaeanov in Gori-čanov. Kako ostudno in grdo, da so pri tej priliki osramotili našega cesarja, ne smemo povedati ; avstrijske uradnike so imenovali pse, in v takem načinu so bile vse druge besede. V starih časih bi bila radi tacega žaljenja vladarja nastala vojska, ko bi ne bil dotični vladar sam kaznoval svojih predrznih podložnih. A niČ ni slišati o tem, da bi blH laški predrziieži za svoj zločin kaznovani, niti o tem, da bi naša skrbna vlada zahtevala kako zadoščenje. Hrvate in Slovence pa ima tako trdo, da jim niti šol v domačem jeziku ne privošči, a l^ahom in Nemcem da vse, Uar hočejo, in spregleda vse, kar počno. Evo dokaza! V vasi Svatonjevice na Českem vzdržuje država nemško ljudsko šolo za enega otroka. Lani je bilo v tej soli 7 učencev. Letos pa pohaja to šolo samo ena učenka in še ta je hčerka učiteljeva ! i^ujtc to čudo, kateri si morate za stotine svoje deee na Goriškem, v Trstu, na Štajerskem in Koroškem vzdrževati svoje zasebne sole! Tako postopa vsem národom pravična vlada avstrijska napram Nemcem, nam pa daja k večjem — batin ! — Toda kaj več o tem govoriti bi za nas ne bilo niti varno. Lahi, ti srčki vlade, pa smejo celo cesarja sramotiti ! A se jim ne las ne skrivi! Tržaški cesarski namestnik je dejal, da je bil najsrečnejši dan njegovega življenja, ko Je pri volitvah v Trstu zmagala stranka „neodresencev". Cesarski namestnik Je to rekel I Pa taki vladi naj zaupamo? Spet nov dokaz! V premogokopih v Zagorju ao bili delavci težkemu in nevarnemu delu primerno zares slabo plačani. Prosili so, naj se jim priboljša, zlasti ko imajo posestniki jam velikanske dobičke; dobili niso nič. Zato so začeli stavko, delat niso šli nič veČ. In brž so oblastnije iz LJubljane poklicale eno stot-iiijo vojakov, čes, da se vzdrži mir. A delavci se obnašajo zares mirno in dostojno. Toda ali ni naloga oblastij istotako potegniti se za izkoriščano delavstvo kakor za varnost bogatašev? Za varnost le teli so poklicali vojake, a da bi delavci dobili pošteno plačilo, za to se ni pobrigal nihče. Je to pravica? Na Balkanu so razmere se silno nejasne. Radi bi liolgari začeli vojsko, a ne npajo si prav, ker se boje di iigili firžav. Turška vojska je za zimo prav slabo preskrbljena, a uetasi so ai napravili velikili zalog in bodo po lualcoi celo zimo naji^ajali Turkom. Na boj pripravljenih jih je do 20.000. V Srbiji imajo nove ministre, V kranjskem deželnem zboru vlada zopet obetruk-cija, a ne viharna in silovita, niarvet tiha, mirna, ťo-slanei naae stranke zavlačujejo zborovanje z dolgimi govori in obilnimi interpelacijami. Odnehati nočejo od cbstrukcije, dokler lepo zvezana veČina Nemcev in slovenskih liberalcev ne dovoli, da dobi dežela drug, boljši, pravičnejši volilni red. A liberalci se tega branijo, ker bi jim potem seveda zmanjkalo tal. Zato se pa poslanci vseli treb strank včasih ostro spopadejo med seboj. Večina ne pripusti, da bi se obravnavali tudi najbolji in najbolj pametni predlogi nasib poslancev samo zato, ker so jih leti storili. V RIM! Kako smo prišli v Rim. PoHtfcba in Padova, to ata liila edina kraja, koder smo bili nt-koliko nejevoljni, sicer pa je v]«dala cel« pot najvećja veselost. In veselje je uprav to popoldne prikipeîo do ^rlia, ko smo v par uruh imeli atopiti v av. nipsto, koder bo saj za nekaj diii konec potovanja. Kar smo znali pesmij, vse smo prepeli, vesele in žalostne, svetne in pobožne so se vrstile med seboj. Kaj bi pa bili sicer poćeJi, ker lazgled na mesta Fo-ligno, Tre.vi, Spoleti in Terni, kojili imena in ziiaiceDitost berem v potopisni knjižici, zabranil nam je močan nuliv. ^e ko smo se odpravljali iz Asizija, yablî so se siloviti oblaki od pogorja sem. In sedaj je lil dež ob okna z največjo silo, ňeltí ko smo zavib v dolino reke Nera, pojenjal je dež in zlezli smo nekoliko ^en, da si ogledamo res lepo dobno polno svitlo zelenil) hrastovih gozdov, rodovitnih vinogradov in oljĚnib gajev. Globoko doli teie reka, hitra in poskočna, tik nje gre stara rimska cesta, nad njo pa sopiha naš vlak, Ka bolj ali manj skalnatih robovib ob reki pa čepe razni gradovi in trdnjavice. Tii je bil prehod iz srednje Italije v Rim, zato je bila pot iitrjena. Videli smo tudi pri mestu Narni ostanke mostu, ki ga^ je dal sezidati cesar Avgnat. Tej pokrajini pravijo laska Švica. Kaj močno smo se na tej poti zabavali z nekim lahkim sprevodnikom. Celo pot nismo nikdar uolmnega videli v vozu. A tu prileze precej rejen nntžiček, rudečega, svetlega obraza in dobrodiiĚiiih očij, ki so se mu pa nekam čudno svetile. Tudi prav varno ni hodil, b ecii. * (Kako se pride na lahek način d» kožuha.) Leta 1885 timrli slikar Hana Caron, ki je rad burke uganjal, je slikal nekoć nekega ruskega kneza v jako (Iragdceneiii kožuhu. Kntz je pustil kožuh pri slikarju, ker ga jeta Ttiljil pri apopolujevanjii slike. Umetniku se je dragoceno oblaćilo zelo dopadlo, rad bi se ga polastil, a kako? Ko je bila slika že gotova, alikar ni dal kožuha nazaj — to je bil pr^i poskus. Knez ga je pa kmalu pismeno {mzval, naj posije kožuli Za ta opomin se umetnik prav nić ni zmenil, ampak še vedno upal, d» kožuli na ta ali oni nnčin ostane njenju. Lahko si mislimo, kako se je zafindil, ko je nekega dne ugledal kneza, ko je koi'akal naravnost proti njegovemu ateljeju Tu ni bilo dosti časa za premišljevanje. Kakor bi trenil, se je oblekel umetnik v kožuh in se glasno stokajoč vsedel v fotelj. Knez je takoj na to vstopil in z začudenjem vprašal, kaj da dela in kaj da. mu je. Teiko sopeč mu je umetnik odgovoril ; „O jej, mraz me trese m slabega se čutim — pred dvema dnevoma mi je umrl brat za osepnicami in sedaj se grozno bojim, da bi jih tudi jaz ne dobil. A viso-sokost bi radi kožuh nazaj. Oprostite, da sem bil tako drzen, da sem ga oblekel za puI urice — a tresel me je tako mraz, da si nisem vedel dtugaće pomagati." Ko je knez slišal od osepnic, zavpil je ves prestrašen : „O ne maram kožuha, le obdriiite si ga za spomin. Srečno!" in jo je odkuril, kakor bi ga veter odnesel. * (Stavka p r e m o g a r j e v v Trbovljah in Hrastniku se je začela minoli teden. Premogarji so ustavili delo, ker zahtevajo zvišanje plače in sicer; duevno plačo Z!i rudokope najmanj 3 K na dan, za prevazače 2 60 K in za mlade delavce in ženske reO K. Dozdaj so plačali nekaterim po 58 do 60 v na dan. Dozdaj ravnateljstvo premogokopov ni ugodilo zahtevam. Stavkajočih je okoli 3000. V ponedeljek je ostavilo delo okoli 600 delavcev v premogovniku v Zagorju. Delavci so povsod mirni ter ne poizročajo nikakih izgredov. Mir vzdržujejo orožniki, ki so iz vseh krajev sem poklicani. Vojaki 80 v Cflju pripravljeni, da se vsak čas lahko odpeljejo v Trbovlje. Stavka se ne bo prej končala, dokler ne bode odjenjalo ravnateljstvo, ali pa delavstvo, ali pa morebiti obe stranki. Skrajno krivično je, da plača ravnateljstvo, ki ima velikanski dobiček pri premogu, tako slabo svoje delavce. V Trbovljah je kakor izumrlo, na kolodvoru je vse tiho;i kjer so prej naložili n« dan po 200 vagonov premoga, se zdaj niti košček »e odpošlje, V Trbovlje se je pripeljal tudi okrajni glavar Apfultein iz Celja. * (Nedeljski počitek pri deželni brambi.) Domobranski minister je odredil, da se ima častnikom in moštvu deželne brambe dovoliti nedeljski počitek izvzemši le neizogibne slučaje, redne službe, marše povodom vaj, azistence itd. * (Novo vojno ladjo „Nadvojvoda Karol") so spustili v nedeljo zjutraj v Trst« pri sv. Marku v morje. Nova ladja je dolga 118'65 m, široka 21'72 m in drži 10*600 to-nelat. Ta ladja je največja ladja naše vojne mornarice in zgradili se bodela še dve enakega modela. (V šoli.) Katehet: Kam je sv. Jožef bežal z Jezusom, da mu ga ni Herod umoril, — Vsi mulčijo, le najinanj.ii med njimi d,igne i-oko. — Katt*het: Glejte ga, najmanji in si je zaiionmil, Tonček le pi>vej; Tonček (čegar brat je nšel vik jaščini čez morje); V Ameriko, Sniešiiice. (Vražarica s kartami); On: Povejte mi vendar, kako se godi mitji ranjki ! Vražariea (premetajoč karte): Ja, vse kaže, da vaša ranjka na onem svetu silno trpi. Pa jaz ji lahko pomagam, ako mi daste dve ki'Oni. On (odhajajoč): Že dobro, drugikrat. — Nisem bil nikdar — oženjen, (Dobra služba.) Prva soseda: Veš ti, nasa Micka je do''>ila službi» kuharice pri svetnikovili. Oh, in se ji tako dobro g,)ji_ _ Lahko rečem, da seji med in mleko cedi. Druga soseda (hudomušn(i) : Že mogoče, že — kadar na ognjišču lonec prevrne. Viv/iirtiiihi mestnega magistrata. (S pj ft o )) iSi nslt e Kti o il liora v Ru dol fo vem ) ilrie 2, okt, 1003, NftvzoĚi: žiipan jy;oi(ii. jil Slaiidvič; hvetovajci: gS-tJiuek. Panser; oiiboruiki: gg. liiiiiier, FerliC ,Iauei, tíaiiiliiii, (iolia, Gustiu, HoĚevír, llo-givliii, Mrainiir, Kopat, se v/ame na znanje. — 2 Sestava doloůil o dobivanju voda iz vodovoda. Gospod jsupan kot uněeluik vodovodnega odseka poroia sledeĚe: Na l'odlaiii podatkov, dobljenib hJ strsiii deželnega stavbenega urada, /naša v teku enega leta vodovodna potrebši'ina, katero je do sedaj oskrboval deželni stavbeni urad, upoštevajoč razne druge stroške kakor: obresti, amortizacija, bencin, dva strojevodja itd,, t. j. 11.000 K, in sicer; 1.1 Bencin, 7884 klg., nštevši dovoz polnih in odvoz praznili sodĚkov v znesku..............1056 K Oi li- 2) Hazno olje, mazito in obrisaiie za pumpe Lu motorje................................]50 „ — „ 3.) I, strojevodja à 120 K ua mesec, torej na leto 1440 „ — „ 4.1 II. strojevodja, oziroma nadzirate]] celega otnre/ja {inonterj na leto....................1200 „ — ^ 6.) Vz boluisnice i;a ženske. Upravni iu fmanćui odsek predlaga, da se na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 30. marca 1900, kateri se glaiil: „Ako zdravstveno okrožje pred dovolitvijo zgradb« dokaže, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za zgradbo bolnice za ienske, ki bi morala stati v mestnem okrožjn, iu ki bi zadostovala potrebi veůjega obsega in proti lemn, da se bodo v to lioliiico sprejemale revne ženske, ki so v Kudolťovo pristojne, brezplačno v zdravitev, je mestim občina pripravljena, odstopiti „zaklad za stavbo bolnice', — ta proSnjasekot neutemeljena odkloni, ker niso do sedaj Se predpogoji izpjdiijeni. 'l'a predlog ae soglasno «prejme. — f'oroiïiio županstva o proŠnjaii za podelitev doniovinstva, U[>ravni odsek predlaga, da se sledečim osebam podeli domovinska pravica na podlagi zfikona z dne 6. dec. 18%, drž. zak. št, 222. in sicer: Ana Granda, zasebntca, Elizabeta Mežnaríié, zasebnica, Lucija He/iiarŠič, posestnica, .\na Pene, zftsebniisa, Terezija Pirnat, zasebuica, in .Josip Sohiveiger, davčni eksekutor. Pri gla-lovauji se predlog odaeka sprejme, — 6,) Poročilo žnpanstva gleilé škarpe pri iierišču. Gospod zapan poniiřa., [U je pri uuvem periâ^ii p'itrebiiii Sktiriia, T. nzirom tia [ifidanja in uaraíĚwijíi Krke. G. Uinek predlngň, da ae ta zadeva odstopi řírtspadarskeliin in gtaïbeuemu odeeku v izvršitev, Tredlog se íjirejme. — (j j l'oroêilo županiitTa glede re^ulit^ijikcga iiaùrta na pugo-rišĚu. I'redlđženi regulacijski mćrt za. «laïbe na poguriSía pred c. kr. davkarijo ill poŠto se Boglafiiii» odobri b prifitSTkom, da ee na istem prostoru flinpjo samo enouadstropue biše Kidati, — 7.) Poročilo iibožnega odsoka o ptošnjali za podpore. IJbožui odsek predlaga, da se Janezu Pitako v Žii:ati na Štajerskem dovoli enkratna podpora 16 K, piošuji Karoliue Drgatio iu Marko lladeiia naj bs odklonita. Ta predlog ae biii^laiino sprejnie. — 8.) Po-ruiiilo žuiiaiiBtTft o_ dopisa c. kr, okrajnega glavarstva radi letuih sejmov v Velikih LaiíĚali, Županstvo i>red!aj;a, da ee sploh pruti pomiiožitvi sejmov na Dolenjskem ugovarja, ker je preveliliu Število aejinov le v šltodo ljudstva in živinoreji, posebno p» ugovarja proti Bejnm točka 4., da bi se vršil letni sejni v Velikili Laščah v torek pred »v Miklavžem, ker je takrat tudi v Noveni mestu velik iir(>,šifji nejm in prihajajo od cele Dolenjske kupoi v Novoinento, Mestni za.stnii sprejme in pDtnii siglasno ta prtdlog. — ■y,) VzdrKiivaiije drsališča un Loki, Gospod župan puruva, da je dal drsa-lišće na Loki osnažiti in vrediti, ker je sedaj uajugodnejSi ias. G. Gnstin predlaga, da ee isto popolnoma ojmati, ker ne odgovarja svojem« iiamemi in provzroóa občini nepotrebne «troiiie. G, Eojman predlsga, da se drsališče sedaj, ko je urejeno, ponudi olepševalnemu driiit'ii v daljno oskrbovanje, I'o pojasnilu o stroških iu dohodkih »e predlog g, Rosmana i vfli:ino glaftov eprejtiie, - 10,) Radi drv na kurjavo li mestne boste. Ker se na leto porabi r.tL drva čez 600 K, predlaga g. Gustiu, da se drva za kurjavo via-mejo iz lastne lioate. Po debati, v katero so posegli rastni odborniki, se sklene, mestno lio^to iztrebiti od rainega lesa, khteri iii za drugo, kakor za kurjavo, — 11.t Slučajnosti: a) Gledč dobave petroleja za javno razsvetljavo za IV. četrtletje se sprejme ponudba g. Kati Oblak kot najnižja, b) Gjspod žunaii pr^dla^a,