Posamezna Številka 30 vinarjev. ŠICV. 62. If LMan), v soiioio, dae 15 marca m Leto nvn. es Velja po pošti: sa oelo leto naprej., K 80- ca en mesec ia htosemstro 3-50 70- V Ljubljani aa tlom Za oele leto aaprej.. S 58-— u oh-meseo „ ,. K 5-— V ojniVI prejomsn raiJeBno „ 4-50 bs Sobotna Izdaja: ss S« oelo leto.....K 10-— ■a Inoiemstvo .... „ 13 — SLOV Inseratl: Enostolpna petitvrata (M mm ilroka In 3 mm visoka ali nje prostor) sa eakrat .... po 50v sa dva- la večkrat . „ 43 „ Ob sobotah dvojni tarlL Enostolpna patltvrBta K 1-— Iabaja vsak dan isviemšl ponedeljek In dan po prasnila, ob 5. url rjotraj. Str Uredništvo je v Kopitarjevi allol Urr. 6/tn. BokopUl ge ne vračajo; nehrankirana pisma ■• a« sprejemajo. Telefona Stev. 50. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi «1. B. — Satan poitne hran, ljubljanske it. 850 ia naročnina li it. 349 sa oglase, avstr. ln oeike 24.797, ogr. 25.511, bosn.-htro. 7563. Nova reilteu jugoslo-uansfeega vprašanja? (Posebno poročilo »Slovencu«.) BERN, 14. marca. V švicarskih diploma tični h krogih se je 12. t m. razširila vest o novi rešitvi jugoslovanskega vprašanja pod vplivom zelo visoko stoječe francoske vojaške osebe. Jugoslovanski - italijanski spor so v mirovnem posvetu baje sklenili rešiti na ta način, da se Italija odpove aaeksiji zasedenih krajev, zato pa dobi odškodnino: 1. V kolonijah, 2. na ta način, da se ozemlje Hrvatov in Slovencev združi v eno državo, ki naj bi bila v najtesnejši gospodarski zvezi z Italijo. S tp rešitvijo Sonnino prvotno ni bil iadovojjen in je podal ostavko. Konečno pa se je dal prepričati, da bi taka rešitev bila za Italijo in Francijo, kakor tudi za vso entento za sedaj najboljši izhod iz zamotane situacije. f. S i? Če,je ta vest resnična, dokazuje le, da 6e Italija še ni odrekla misli, imeti na Balkanu prvo besedo. -ler pa to nc gre z direktno aneksijo, hoče to doseči z gospodarsko odvisnostjo saj polovice Jugoslavije. Italija sc boji, kakor jc iz njenega časopisja razvidno, močne Jugoslavije, zato je zastavila ves vpliv, da prepreči popolno političj zedinjenje Jugoslovanov, Kakor se vidi, bi to bila tista kompromisna pot, o kateri je govoril Orlando pri otvoritvi italijanskega parlamenta 1. marca, kar jc vzbudilo veliko pozornost radi njegovega stališča do londonskega pakta. Položaj entente, ki sc opira na ta londonski pakt, in pa na drugi strani stališče Wilsonovo glede samoodločbe narodov na ozemlju bivše Avstrije, zahteva seveda izhoda iz pretečega oboroženega spopada med Jugoslavijo in Italijo. Pripomniti pa jc treba, da so nekatere manjše države že priznale Jugoslavijo ,da jo je priznala tudi Amerika in da imamo mi svoj zborujoči parlament v Belgradu, ki jc ravno tc dni na slovesen način pred vsem svetom demonstriral za zedinjehje Srbov, Hrvatov in Slovenccv do zadnje vasi na vseh straneh. Tu imamo voljo zedinjenega naroda, na drugi pa voljo desctorice mož, ki zastopajo voljo vlad petero vclcvlasti. Dvomimo, da bi bil ta kompromis v načelih, med Wilsonovo samoodločbo in italijanskim impcrijalizmoin prava rešitev jugoslovanskega vprašanja. Naša mirna sodba je, da bi taka rešitev samo ustvarila nove zapletljaje na jugu, kar bo gotovo dokazal razvoj stvari v slučaju, da se obistini zgo-renja vest. Vesti, ki prihajajo sedaj v svet, pričajo, da smo pred zaključkom našega vprašanja. Odgovornosti za potek in posledice diktata nc prevzamemo mi, ki nismo enakovredni člani komisije visoke desetorice, odgovornost naj nosijo diktatorji. Mi pravimo le, da bi taka rešitev prinesla, gospodarsko sužnjost ravno Slovencem 1 In s tem jc naše stališče dano. Dr, A. Gosar: Naše gospodarske razmere so šc zelo, zelo neurejene. Cela vrsta praktično jeko važnih vprašanj čaka rešitve in na vseh koncih in krajih sc živo občuti, da marsikaj ni tako, kot bi moralo in tudi moglo biti. Pri ras primanjkuje vsevprek najnujnejši živil, n^ Hrvaškem in v Slavoniji pa gnije koruza zunaj na polju, ker ni nikogar, ki bi jo pospravil. Na stotine in tisoče ljudi dobiva pri nas razne podpore z motivacijo, da so brez zaslužka, da ne morejo najti primernega dela, ljubljanski magistrat pa nc dobi niti toliko dc.lavc.cv, da bi mogel dati ob deževju ulice postrgati. V Srbiji bi rabili nujno reč tisoč sobnih oprav, pri nas pa imamo velike in dobro uruicne rei;r\rc!;e delavnice, kjer dela namesto 50 do 100 mizarjev komaj petorica ali desetorica, dočim prejemajo drugi podporo za brezposelne itd. Takih in enakih zgledov je vse polno po celi Sloveniji in po ccli Jugoslaviji. To so najbolj jasni dokazi, koliko dela nas še čaka, predno bodo naše gospodarske razmere vsaj za silo urejene. Jasno pa je, da kot je sedaj, nc more več dolgo ostati, kajti nujna poslcdica takega gospodarstva more bit i edinole velik deficit na vseh straneh- Če bomo šc dalje tako gospodarili, bomo prav gotovo svojo mlado, še od rojstva obteženo državo tudi zagospo-darili ter prepustili na milost in nemilost tujemu kapitalu, da jo bo izžcmal, kolikor mu bo drago. Zato pa jc sedaj skrajni čas, da storimo vse, kar se sploh da storiti, da se naše gospodarske razmere čim prej vsaj za silo uredijo. Vzrokov zgoraj omenjenih pojavov in dejstev, ki tako živo pričajo o naših negospodarskih razmerah, jc več, glavno pa je nedvomno stanje naših financ, naše valute. Mučna, mnogim neznosna negotovost, kaj bo z našim denarjem, vojnim posojilom itd., jc tisto, kar odvrača tudi podjetne roke od dela, da rajši skrivajo svoj kapital doma v dobro zaklenjeni blagajni ali pa ga za male obresti nalagajo v hranilnicah in drugih denarnih zavodih. Trgovec si nc upa založiti se z blagom, ker lahko .izgubi pri tem čez noč vso svoje premoženje, obrtnih in podjetnik se nc opri-meta dela, kjer bi morala založiti večje vsote, katere bi si moral mali obrtnik šele izposoditi, dočim se zdi veleindu-strijcu bolj varno, če ima svoj denar v hranilnici, kot pa čc bi ga investiral v podjetju, ki bo morda v kratkem ob splošnem polomu propadlo, Zato ni mogoče niti najmanj dvomiti, da jc ravno negotovost v finančnem oziru tista coklja, ki nc pusti našega gospodarskega voza, da bi se premaknil z mesta. In tako bo brez dvoma ostalo, dokler sc končno ne odloči, kaj sc zgodi z našim denarjem in vojnim posojilom, dokler se nc uredi naša valuta, Do tc odločitve bo nujno vce naše gospodarstvo zmedeno, kot je zmedeno sedaj in do tedaj si bomo na-kopavali le nove dolgove, ki nas bodo pozneje bridko tiščali in žulilj^ Vpled tega jc gotovo najvažnejše, da čimprej postavimo svojo valuto na trdno podlago, ter ustvarimo v tem tudi gospodarskemu razvoju trden temelj- Toda, kako to storiti? Mnogo sc o tem razpravlja, pri nas in drugod, a človeku, ki to opazuje, sc zdi, da manjka poguma in resne volje ugrizniti v kislo jabolko. Vsevprek sc govori o najbolj zapletenih finančnih manipulacijah, predlagajo sc novi dolgovi, s katerimi naj bi plačali stare itd., le tega si ne upa zlepa kdo povedati, da vodi k rešitvi finančnega vprašanja samo ena pot, namreč vzeti denar najprej tam, kjer se jc med vojuo nakopičil in šele tisti dolg, ki bo potem preostal, porazdeliti bodisi v obliki davka, aii kako drugače, na državljane po njihovi davčni moči. Drugega izhoda ni in zaman ga iščejo vsi tisti, ki hočejo rešiti finančno vprašanje z navadnimi, rednimi finančnimi pripomočki. Taka sredstva bi sc dala uspešno vporabiti šele potem, ko bo popravljena krivica, ki sc je med vojno storila tisočera in milijonom bednega ljudstva. Kdor trdi drugače, sc moti, ali pa hoče odločilne faktorje slepiti, da se nc bi upali storiti odločilnega koraka, dokler jc še čas, marveč da bi s svojo neodločnostjo tirali naše gospodarstvo do popolnega poloma, pri katerem hodo udarjeni vsi, bogati in revni. Sedaj ni čas za cin-canjc in neodločnost, marveč jc treba s krepko iu mirno roko izvršili operacijo, od katere sta odvisna naše gospodarsko življenje in smrt, Bolečine so neizogibne, toda lc preko njih vodi pot do boljše prihodnosti. Kako jc ta evangelij mnogim neljub in zoprn, icr sc bodo zlasti vojni dobičkarji na vso moč upirali, če bi ga hoteli uresničiti, bi se vendar tudi mnogi, zlasti solidncjši in poštenejši kapitalisti kmalu sprijaznili z mislijo, da se vojni dobiček iaseže. Res bi vsled tega trpeli škodo, rešeni pa bi bili negotovosti, ki jim ne da, da bi pričeli s svojim kapitalom pozitivno, stvarno delo- S tem, da b' zasegli vojni dobiček, bi dali svoji valuti realno podlago, na kateri bi se takoj znatno dvignila in — kar je največ vredno — ustalila, tako, da bi mogli z gotovostjo računali na neko določeno in stalno vrednost našega denarja, ki je danes popolnoma negotova, ter se lahko vsak hip izpremeni. Kakor hitro bi dobila naša valuta stvarno in stalno podlago, bi sc naše gospodarske razmere pričale hitro boljšati, ter bi se prav v kratkem vsaj za silo uredile, Cene življenjskim potrebščinam bi padle do gotove višine, pri kateri bi potem dalj časa vztrajale. To bo omogočilo obrtniku, podjetniku in trg wcu zanesljivo kalkulacijo, vsled česar bi sc takoj razvilo živahno gibanje na vseh gospodarskih poljih. Pričeli bi delati, z delom pa bi bogateli ter dvigali svoio valuto in sploh svoj gospodarski položaj. Finančna negotovost je tista sila, ki nam vc?<* roke, da sc nc moremo s pravo vnemo !ol'ti niti mjnujae-šeg'. opravili, marvjč pr,skušamo tu in tam, nc da ti že naprej verovali v u?peh svojega dela. Zato pmtimo brezplodna ugibanje in odlašanje ter storimo tisti odločilni korak, s katerim bomo prestopili na trdna tla, kjer bo jnc goče dalje zidati! Vzemimo, kar smo po^ vse; piavičnosti dolžii vzeti, ter plačajmo r- tem vsaj najsilaejši dolg, da bomo potem rnc;li gospodarji kot se spodobi dobri.tu cospodarju. Ne odlašajmo — sicer bo prepozno! Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je sklicala na 13. marca zastopnike denarnih zavodov, trgovine, industrije iu obrla iz celc Slovenije na posvetovanje o valutnem vprašanju. Udeležba je bila jako mnogobrojna. Prisotni so bili tudi zastopniki deželne vlade, na čelu jim deželni predsednik g. dr. Brejc, ter zastopnik trgovske in obrtniške komore v Zagrebu g. dr. Juraj Vrbanič, Razprave, ki jih jc vodil zbornični predsednik g, Ivan Knez, so trajale dve in pol ure ter do-vedle do popolnega soglasja udeležencev. Soglasno so sc sklenile naslednje resolucije, ki se predlože odločilnim činiteljem: 1. Prepričani, da je ureditev našega valutamega problema najnujnejše naše naše narodno-gospodarsko vprašanje, ki zadeva najvitalnejše interese celokupnega našega prebivalstva, ter z ozirom na to, da je žigosanje bankovcev Avstro-Ogrsko banke na našem ozemlju tako primitivno izvedeno in tako brez vsake kautele zoper ponarejevanje, da obstoji nevarnost, da sc iz drugih ozemelj utihotapijo ogromne množine takega papirnatega denarja, sc izrekajo zbrani zastopniki za takojšnjo izmenjavo žigosanih bankovcev z norim državnim denarjem, 2. Istočasno protestirajo zoper lanci-ranje vesti in poskuse, da bi sc žc sedaj po naredbenem potu brez vsakega temelja in upravičenosti določila relacija izmenjave 1 za 2'. o ali cclo za 3 ter zahtevajo, naj sc novi državni denar zamenja v razmerju 1 [ 1, 3. Nov državni denar naj izključno cirkulira v celem ozemlju države SHS; prepove se naj vsaka kupčija z drugim denarjem, bodisi s franki, kronami, dinarji itd. in ustanove naj se takoj devizne cen- j tralc na sedežih pokrajinskih vlad, ki bo-j de edino smelo kupovati in oddajati valuta vn detizo, 4. Stremi naj sc za tem, da sc notranja vrednost našega denarja na svetovnem trgu viša z omejevanjem uvoza, zlasti lu- I ksurijoznih predmetov, in s pospeševa-j njem izvoza, dajoč impuls pridobitnim do-I mačim energijam k najkrcpkcjScmu delu, ker more edino naša gospodarska moč in zvišana produkcija ustanoviti ugodno razmerje naspro.i tujemu denarju; v notra-' njosti pa kopsolidirajmo naše uredbe, zlasti kar sc tiče naše davčne politike. 5. Ker na našem ozemlju danes kroži nekaj nad 3 milijarde kron in ta obilica • papirnatega dcn.-.rla pa\zro.ča, četudi ne sama, draginjo in gospodarsko letargijo, priporočamo, naj se ob priliki zamenjave žigosanih kron z novim državnim denarjem en del žigosanih bankovcev pridrži kot državno posojilo, s čimer bi sc na eni strani znižala inflacija, na drugi strani pa zasigurala poznejša oddaja premoženja pri posestnikih gotovine. Vzporedno s tem naj se takoj vse potrebno ukrene, da sc energično pobira davek na vojne dobičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene progresivno vse one, ki so si v vojski pridobili velika imetja. Zasledujejo naj sc z največjo pojSor-nostjo valutarne odredbe vseh držav, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogr-ske monarhije in v kolikor se pokaže, da dosegajo svoj namen, naj sc tudi uvedejo pri nas, 6. Z ozirom na dejstvo, da v avstrijskih ali ogrskih vojnih posojilih v naši državi naložen denar obsega po večjem dciu pitpilami denar, ustanove in vloge pri majhnih domačih denarnih zavodih in bi anuiiranje teh posojil imelo katastrofalne posledice, sedanja negotovost pa pospešuje tudi nedopustno zakotne trgovanje s temi efekti, predlagamo, naj sc popiše vse vojno posojilo v našem ozemlju in sc interesente pomiri glede usode tega posojila, 7. Dodatno jc. bilo še sklenjeno, naprositi vlado, naj da navodila naši komisiji pri Avstro-Ogrski banki v ta namen, da se prepreči nadaljnje tiskanje bankovcev. LDU. Ljubljana, 14. marca. Ob priliki bivanja angleškega kardinala Bourneja v Ljubljani ic Ljubljanski dopisni urad pres-biroju v Belgradu poslal nastopno brzojavko: Katoliški škofje Hrvatske, Slovenije in Bosne so zaprosili Bournea, da v imenu jugoslovanskega naroda proslestira pri sv, očetu papežu, Lloyd Gcorgeju, Clemen-ceau-u in predsedniku VVihonu proti nasilni okupaciji naših dežel ou strani Italije iu trpinčenja našega narodi p.i itnh,Wie-ner Zeitung« objavlja zakon o državni obliki; zakon vsebuje dve glavni točki, in sicer: 1, Nemška Avstrija je demokratična republika. Vse javne oblasti imenuje narod. 2. Nemška Avstrija je del nemške države. Zakon jc veljaven od 12. marca. V zakonu se protestira proti zasedbi nem-ško-avstrijskih ozemelj. Vsa ta ozemlja se smatrajo za neodstopen del neinško-av-ttrijske republike, Gdacsko pripade Poljski, LDU. Čarih, 14. marca. (ČTU.) Po poročilih iz Pariza je komisija za poljske zadeve pod predsedstvom Cambona Gdan-sko soglasno priznala poljski državi. NemŠko-avstrljsko posojilo, LDU Dunaj, 14. marca. (ČTU) Kakor se govori, sc bo novo nemško-avstrljško državno posojilo najelo že prihodnje dni, mogoče cclo jutri. Vlada je opustila svoj prvotni načrt glede najetja fundiranega, amortizacijskega posojila.. Ravno tako jc vlada opustila svojo namero, izdati cno-ali poldrugoletne državne nakaznice. Po sedanjem načrtu bi nemško-avstrijska vlada pokrila svoje potrebščine s tri- ali šestmesečnimi zakladnimi menicami pri dunajskih bankah. To posojilo bo značalo k večjemu 1430 milijonov kron. Ruski sovjeti za svetovno revolucijo. LDU. London, 14. marca. (ČTU) Times« poročajo preko Helsingfcrsa iz Moskve; Sovjetska \lada koncentrira vse svoje moči, da doseže pripravljeno komunistično svetovno revolucijo, V to svrho je že imenovana komisija, ki ima ministeri-jalne pravice. Politične novice. -f- Postopanje napram odpuščenim slovenskim javnim uslužbencem na Koroškem. Meseca januarja je bilo na Koroškem odpuščenih več slovenskih javnih uslužbencev katerim se je meseca decembra izplačala plača v naprej za tri mesece., Sedaj zahteva deželna vlada v Cclovcu, da se za meseca februar in marec izplar čane plače zopet vrnejo. Deželna vlada v Ljubljani je odredila, da se v danili slučajih temu primerno postopa napram odpuščenim uslužbencem nemške narodnosti v Sloveniji. -f- Hočevarji hočejo svojo republiko t »Fremdenblatt« poroča v humonstičnem podlistku, da so izročili Kočevci ameriški k študijski komisiji na Dunaju resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se Kočevje uredi kot samostojna, večno nevtralna repuhlika pod pokroviteljstvom Združenih držav Severne Amerike. Pisec naziva republiko »Eidge-nossenschaft G'rad oder Un'grad« in pravi da ne bo imela ravno posebno visokega števila prebivalstva — približno 25.000 duš! Sploh piše podlistkar tako nemarno o njih, da smejo biti Kočevci po vsej pravici užaljeni. •f V aprovizacijskih komisijah po de*' želi bodo odslej zastopane vse tri stranke, -j- 1200 Slovencev v Kočevju! Po poročilu, došlem poverjeniku za pravosodje se je ugotovilo potom neuradne štetve v mestu Kočevju 1200 Slovencev, katerim stoji nasproti samo nekoliko večje število Nemcev. Dež. vlada je sklenila potrebne korake v osveženje občinskega odbora potom kooptiranja primernega števila Slo--f Legijonarji, Deželna vlada bo pri vseh nameščenjih ceteris paribus uvaže-vala Iegijonarjc, ki so se borili za osvoboditev domovine in ujedinjenja z našimi brati Hrvati in Srbi. vencev. H Agrarna reforma. Deželna vlada je sklenila predložiti ministrstvu za socialno politiko v Belgradu spomanico z ozirom na predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme ministrstva z dne 25. febr. 1919. •f Trst kot mednarodno svobodno mesto. »Reichspost« se ponovno vrača .na vprašanje o izhodu Nemške Avstrije na morje. Opozarja, kako silna in neugnana je ta težnja v vsakem narodu. Za Nemško Avstrijo more priti v poštev le Trst. Toda ne Trst pod italijansko oblastjo. Trst sc bo mogel razvijati le kot tarifna luka, to je le kot luka, ki je tesno zvezana z ozadjem potom ugodne železniške tarifne politike. Tega Trst kot italijanska luka ne bo imel iVi zato ne bo mogel konkurirati niti z Benetkami, Zgodilo se mu bo, kakor je nekoč rekel neki iredentist: ''Na tržaškem tlaku bo rastla trava, ampak ta bo italijanska.« Ako se ententa že noče zganiti z ozirorn na Nemško Avstrijo, naj se zgane vsaj zaradi lastnih koristi in miru Evrope. Prepričala se je že, do kake stopnje more narasti nasprotje med Jugoslovani in Italijani. Gotovo je, da si Jugoslavija nikoli ne bo dala dopasti italijanskega Trsta in bo iz tega vedno zajemala razloge za nove spore. In ravnotako Trst nikdar ne more postati jugoslovanski (?!), ne da bi pregloboko zadeli čustva Italije. Tako je Trst, ležeč v sferi ostro križajočih sc interesov treh narodov: nemško - avstrijskega, italijanskega in jugoslovanskega, od narave in v imenu evropskega miru določen v to, da naj bodo to nevtralna tla med njimi tremi, katerih nobeden (?) ni spospben, da bi ga posedoval sam. Trst kot mednarodno svobodno mesto je rešitev, ki jo zahtevata eksistenčno pravo Nemške Avstrije in mir Evrope. Združevanje klerikalcev. Tako označuje sarajevski »Jugoslovanski List« ustanovitev Jugoslovanskega kluba v državnem veču, Zvonec nosi S. L. S., katere eksponent da je dr. Korošec. S tem dejstvom — združenjem slovenskih, hrvatskih in uckafcrih bosensko - hercegovskih klerikalcev, dočim ostali bosenski klerikalci in oni iz Dalmacije še ne vedo, kam bi se nagnili — je v naših deželah vstal kleri-kalizem. To gibanje je s stališča brezpogojnega narodnega edinstva zelo škodljivo. Je pa tudi brezkoristno, ker nobena vera nc bo dobila večine v konstlthanti in se nobena ne bo mogla vriniti nad druge kot državna vera. Končno je pa klerikalna ideja v svoji nemodernosti propad za kulturne pridobitve, za kar nam je najboljša priča —. pokojna Avstrija. Tako sarajevsko demokratsko - liberalno glasilo. Predvsem povejmo, da je to-le prvi nerodni poizkus, da se katoliško ime in katoliško svetovno prepričanje v naši mladi domovini vnaprej diskreditira in ožigosa kot protinarodno in nazadnjaško. Z eno besedo: to je prvo slabotao grmenje liberalizma. Odveč bi bilo naglašati, da je podtikanje posebnih »klerikalnih«, ' proti narodni edinosti naperjenih teženj naši stranki neutemeljeno in krivično. Mi se moremo mirno sklicevati na svoje delo, na naše može, na naš program. Tu nam ni treba tratiii besed. Pošten in resen človek, četudi političen nasprotnik, si bo brez težave ust"aril nepristransko sodbo, katere se nam ni treba bati. Siccr pa ne vemo, čemu se gospodje vznemirjajo, ko sami pravijo, da je izključeno, da bi si katera vera mogla priboriti nadvlado? Zares, za politično nadvlado, ki je zlasti v sedanji dobi tako negotova in tako nevarna posest, se katoličani ne nameravamo boriti. Da nam je pa katoliško prepričanje res prepričanje in da imamo do lega prepričanja vsaj toliko pravice kakor liberalci in socialni demokrati do svojega — kdo bi nam mogel to odrekati? In kar tiče modernosti tega ali onega prepričanja, bi morali pa ravno liberalci biti zelo skromni in tihi, saj je nemško ljudstvo v bivši Avstriji in pa v Nemčiji ob zadnjih volitvah dovolj jasno izreklo svojo sodbo, katero prepričanje smatra za času najmanj primarno, Sturgkhi, Tisze, Potioreki in Sar- količi niso bili klerikalci, ampak pristni »liberalci«. In Clemenceau in tovariši v pariški konferenci bojda tudi niso klerikalci .. , -j- Neredi v Zadru. Zadrski »Narodni List« poroča v zelo pobeljeni notici, da so se vršili v Zadru 7. t. m. izgredi proti Hrvatom. Neka mesta z onstran Jadrana bo namreč darovala zadrskim Italijanom «a-stave ki so jih odposlanci ta dan slovesno izročili. Med slavnostnim sprevodom so Italijani navalili na bogoslovno semenišče, češ da se je iz njega slišal žvižg. Pobili so okna, nato so pa hrumeč odpravili proti Jugoslovanski čitalnici, kjer so zopet pobili vsa okna, udrli v notranjost in začeli pustošiti. Se-le posredovanju kapitana Pe-legrinija se je posrečilo, divjanju napraviti konec. Altroche Zalog! -f- Krvav dam r Splita! Preiskave o krvavih izgredih v Splitu so v teku. Prvič je pordečila jugoslovanska kri tla naSe Južne Alzaclje-Lorene, čo jo Je zadnjič, no vemo. Nedolžni otroci, naše ženo, slabotni starci, srbski vojaki, ki so brez vsake zle slutnjo šli na izprehod, so bili napadeni od laških mornarjev zahrbtno in pobiti na tla s klici: »Končno! Zmaga je naša!« Zmagovita in kulturna Italija je zapisala novo častno dejanje v zgodovino svoje slave. To dejanje so nI zgodilo slučajno, ampak organizirano in po načrtu, Vojaki so t>o preje napili iu navdušili ob godbi in govoru in so žo dolgo časa preje nadlegovali mirne meščane in kazali nože in eo vpili: >Od tega noža bo pal ta ali oni Hrvat« ali pa: »Doli z barbari!« Te dogodke je opazoval z balkona čitalnico francoski admiral Ratie. Angleški' admiral pa je moral sam poseči vmes, ko so italijanski vojaki napadli nekaj mirnih meščanov. Dva hrvatska mladeniča, ki sta še mirno vračala. domov, so izzivali Italijani in so enega udarili po glavi ter ga hoteli Ubiti z revolverjem. Pozneje so napadli dva neob-orožena srbska "vojaka, in ju pretepali; ko jc hotelo meščanstvo rešiti ubogi žrtvi, se je pričel pravi boj med vojaki in civilisti. Vojaki so rabili orožje. Došla patrulja je zgrabila nekega italijanaša-napadalca, a ga je potem protipo^tavip izpustila. Kri je tekla in te ni mogočo izprati. Sonninov »Giornale d' Itulia« piše,' da dogodki tega dne govorijo jasno za to, da naj Italija zasede Split. To željo so gojili po načrtu ln danes eo ta cilj dosegli. Laškemu vohunu ali konfidantu se ne sme niti las skriviti, in že si Italija prilašča pravico do okupacije. Opozarjamo na to, da je Italija v svoji politiki nesramna dovolj, da organizira incidente sama (to je v Splitu tudi storila), samo, da si potem lasti posebne • pravice, ki slonijo na moči in na krivici. Paziti moramo, da jim ilo gremo na led. Zato je treba mirne krvi. 4- Blok vzhodnih evropskih držav. Poročevalec -Corriere della Sera« piše svojemu listu: »Imel sem priliko, da sem govoril z uglednim poljskim aristokratom, ki je navdušen pristaš načela za zvezo Madjarske, Poljske in Ukrajine, On pravi: Blok vzhodnih evropskih držav je treba osnovati kot branik pred srednjeevropsko in balkansko federacijo. Ta misel ni taova. V poljskih političnih krogih so si na jasnem, cla stoji Poljska vsled preobrazbe osrednje Evrope in pojave slovansko-bal-kanske federacije, obkrožena od "sovražno razpoloženih: Čehoslovakov, Ukrajipcev, Rusov in Nemcev, pred težkimi boji bodočnosti. Če dobijo Čehoslovaki frajštat-ski in tešenski okraj, tedaj je nova vojna med Poljaki in Čehoslovaki v teku leta dni. Mi se moramo držati (Mažari, Nemci tn Ukrajinci), in nc smemo izločiti iz zveze niti Lštvincev. Te štiri republike naj se oprejo druga na drugo gospodarsko in trgovsko iii naj bodo prava trdnjava proti Rusiji, ki se bo prebudila iz svoje nezavesti. Gdansko je za Poljsko nekaj svetega, Lepa jc zveza in samoodlocevanje narodov, a brezobzirna izpolnitev teh načel bi značila za Evropo veliko nevarnost, ker zgodovinske meje niso samo vprašanje, nego jc resnica, ki so jo narod? zapečatili s svojo krvjo in se misel samoodločevarnja zadira ravno v najsvetejše narodne pravice..— O izberi Podarcvvskega za predsednika poljske republike jc dejal: Sicn-kicwi13 iSd ■'■■i (A\esto posebnih obvestil.) £ 1813 3 9/ A^oja dobra sestra, gospodična P7 fi*i * t poitarica v Radencih jc v noči od 12. na 13. marca, jS potolažena s svetoUijstvi, izdih' ' nlia v udanosti svojo btago du5o, Zemski ostanki nepozabne sc prepeljejo iz Radenccv v lastno groblSčc v Gornjigrad- Radenci—Litija, dne 13. marca 1919. Autoa ap&iiuO, višji sodni oficijal, I v fmei:u drugih eorotlnlkov. tam V smislu odloku predsedstva deželne vlade v Ljubljani z dne 8. marca 1919, št. 1970, glede proglasitve proste trgovine z živili in živino sc odreja, tia ostanejo vse dosedanie naj-viSje cenc neizpremenjene v veljavi. Blestni magistrat ljubljanski, duo 13. marca 1919. v Zenifoa ponudba. AMada, inteligentna gospodična 2eli v svrho možitve znanja z inteligentnim gospodom od 3! do '12 let. Vdovci brez otrok niso izključeni. -Lc resne ponudbe, čc uiogoce s sliko, ki se na zalitavo vrne, pod: Krctna bodočaost 17&7. 2 mM va»8 K SSffi mojster v Ljubljani, Marijo Terezije cesta st. 13. na^ ga- Ituu^Jl daljevanja učenja v lanterijsko trgovino na deželi. Vprašanja na upravo „Slovenca" pod št. 1703 ca* Komu izmed vojakov bi v-i Ulji t JU ob. Sega 17 pešpolka (tron) je kni znanega o pešcu Ivan Tomšič, l