GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Leto XV. — 172
IZ VSEBINE:
•	Kaj povedo polletni rezultati (2. str.)
® Kako tečejo dela na avtocesti (4. str.)
•	Ob seji odbora za razvoj in organizacijo (5. str.)
•	Novi člani delavskih svetov poslovnih enot (8. str.)
Sporazum organizacij združenega dela
Ob razpravi o samoupravnem sporazumu o združenem delu in o medsebojnih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela
19. julija so se v Ljubljani že četrtič zbrali komunisti Gradisa in razpravljali o tezah bodočega samoupravnega sporazuma o združenem delu med temeljnimi orgnizacijami združenega dela ali na kratko TOZD. Uvodoma je predsednik komisije za sestavo predlogov pri uresničevanju ustavnih dopolnil Rajko Zupančič v vsebinsko zelo bogatih besedah opisal dosedanje delo, vsebino drugega osnutka tez za samoupravni sporazum ter nanizal nekaj konkretnih smernic za nadaljnje delo. Iz uvodne besede in bogate razprave povzemamo del misli, ki naj služijo kot osnova za nadaljnje delo.
Slovesnost na avtocesti Hoče-Levec
V petek dne 30. junija je član izvršnega sveta skupščine SRS Jože Florjančič, slovesno prerezal trak J1? gradbišču odseka nove avtomobilske ceste Hoče—Levec.
Takoj nato so stopili v akcijo buldožerji in se spopadli s prvimi kubiki zemlje.
Otvoritve so se udeležili številni Ptedstavniki republike, občine Maribor predstavniki avstrijske Štajerske ter predstavniki izvajalcev, od r-as pa direktorji enot z glavnim direktorjem na čelu.
Odsek ceste Hoče—Levec bo gradilo združeno podjetje »GAST« IGradis, Primorje, Ajdovščina in Slovenija ceste), gotov pa mora biti Najkasneje do septembra 1975.
Značilnosti preteklega razdobja so bile v tem, šla so omogočale nastajanje številnih neformalnih vplivov. S spremembo medsebojnih odnosov bomo preprečili vpliv neformalnih skupin, ki odločajo. Temeljni vzrok družbenih protislovij je odtujevanje pogojev za upravljanje in rezultatov delavcev in da rezultate prisvajajo drugi. Prav tako je bilo ugotovljeno, da integracije, ki dopuščajo odtujevanje ustavno-pravnih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, porajajo razdruževalne težnje in povzročajo ekonomske težave ter pačijo socialistične samoupravne odnose.
Osnovna organizacija našega podjetja se zavzema za to, da so enote gradbene operative in obrati zaključene delovne celote, imajo svoje samoupravne organe in so že sedaj glede delitve dohodka samostojne,, upoštevajoč pri ustvarjanju dohodka tržne odnose.
Z gospodarskim načrtom so vnaprej določena razmerja delitve, katerih se držijo enote pri razporejanju lastnega dohodka na osebne dohodke in sklade. Delavci v enotah razpolagajo neposredno z več kot 87 % doseženega dohodka. Z izvedeno decentralizacijo smo dosegli pri nas vidne rezultate v razvoju samouprav-
V razpravi aktiva komunistov je sodeloval tudi pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič
ljanja in zavesti članov delovne skupnosti glede odgovornosti za učinke. K temu je v veliki meri pripomogel notranji sistem delitve, ki omogoča enotam doseganje materialne baze za razvoj samoupravljanja. Žc sam podatek, da kolektivi enot ustvarjajo dohodek na podlagi tržnih odnosov in ga delijo v skladu s proporci delitve in pri tem neposredno sami odločajo ne samo o osebnih dohodkih in sredstvih skupne potrošnje, temveč tudi o razširjeni reprodukciji, kaže na doseženo stopnjo decentralizacije, ki je uspešna. V letošnjem letu bodo enote gradbene operative in obratov dosegale preko 750 milijonov dinarjev proizvodnje (brez upoševanja del v tujini v vrednosti skupno 55 milijonov dinarjev). Pri tem bodo enote dosegle za več kot 210 milijonov din dohodka, kar bo za 7,7 °/o več kot lani. čeprav ne bo več zaposlenih, kljub temu je pa predvideno za osebne dohodke po delitvenem razmerju za 6,4 % več kot
lani in bodo skladi za 13,5 %> večji od lani doseženih. Delitveno razmerje se izboljšuje v korist skladov, zvečanje osebnih dohodkov pa bo rezultat večje produktivnosti in racionalnejšega trošenja sredstev in se pričakuje večja stopnja ekonomičnosti.
• Nasprotujoča si mnenja glede TOZD
V zvezi z organiziranjem TOZD nastopa več nasprotnih stališč. Prva je v rditvi, da sedanja organizacijska oblika hi v redu in da jo je treba v osnovi menjati, torej spremeniti organizacijo poslovanja in nato šele formirati TOZD, ne da bi iskali racionalnejšo konstrukcijo in ureditev medsebojnih odnosov. Druga skrajnost pa bi bila v trditvi, kako je vse v redu in da ni treba nič menjali razen naslova, da rečemo, da seda-
njim delom podjetja »temeljne organizacije združenega dela«. Tako prva kot druga skrajnost sta nevzdržni in napačni. Načela ustavnih sprememb niso formalnega značaja in jih bomo lahko ustvarjali v tolikšni meri, kolikor bomo za to tudi realno sposobni jih sprejeti in uresničiti.
Tretje napačno stališče se kaže v formalnem odnosu v praksi in mišljenju, da pri tem ni treba hiteti, temveč čakati, kaj bodo drugi storili in bi to enostavno prenesli v našo delovno organizacijo. Velika nevarnost takšnih pojmovanj je v tem, da se samo na zunaj izvedejo spremembe, vsi notranji odnosi pa bi ostali isti, živeli kot prej. Iz družbenoekonomskih razlogov se morajo odnosi spremeniti tudi v notranji organizaciji oziroma, bolje rečeno, v notranjih odnosih, kajti tudi v našem primeru ne bi kazalo organizacijska oblike v osnovi menjati samo zaradi ustavnih amandmajev.
Nadaljevanje na 9. in 10. strani
Delavski svet je razpravljal
Gradisa so že četrtič razpravljali o osnutku tez za samo-Pcavni sporazum med temeljnimi organizacijami združenega, dela o °ruženem delu
Na seji delavskega sveta, ki je bila 27. junija, so bile obravnavane nujne zadeve v zvezi z organizacijo poslovanja strojno prometnega obrata, delavski svet je nadalje sprejel spremembo pravilnika o gradivi stanovanj za člane delovne, skupnosti, novi pravilnik o pripravnikih in dopolnitev pravilnika o nagrajevanju učencev, kar zadeva izplačilo regresa za dopuste. Delavski svet je sprejel predlog za ustanovitev informativne dejavnosti v podjetju v organizirani obliki ter sklenil, da naj se izdelan predlog pošlje v obravnavo vsem enotam, preden ga bo delavski svet dokončno potrdil.
, Zelo obširno so nato člani delavskega sveta razpravljali o predloženi analizi, poslovanja za preteklo obdobje ter o podatkih iz primerjalne analize z drugimi gradbenimi podjetji.
Izkoristimo predvsem lastne stroje
V zvezi s problematiko organizacije, poslovanja ■ strojno prometnega obrata in medsebojne povezanosti z,drugimi.deli podjetja so bile že prej obšine razprave na sejah raznih odborov in komisij. Sestavljena je bila o tem tudi posebna študija v naši organizacijski službi. Po zbranih podatkih ter ugotovitvah in predlogih za ureditev organizacije poslovanja omenjenega obrata je delavski svet sklenil, da je nujno izpeljati notranjo, organizacijo tako, da bodo gradbeni stroji in transportna sredstva kar najbolj izkoriščeni. Strojno prometni obrat in gradbene enote imajo skupni interes, da bodo stroji in druga oprema ter prevozna sredstva kar najboljša in vedno sposobna za delo. S tem bo zvečana storilnost, kar bo omogočilo uveljaviti interese za doseganje čimbolj stabilnih delovnih in življenjskih razmer naših članov, delovne skupnosti. Ta problematika je temeljnega pomena, saj se nanaša na racionalnejše izkoriščanje največjega dela osnovnih sredstev, ki jih ima podjetje.
Važna je bila ugotovitev, da mora obrat iz doseženega dohodka za opravljene strojne in transportne
storitve pokrivati poleg rednih stroškov obratovanja (gorivo, mazivo, drobna in tekoča popravila ter osebni prejemki strojnikov in šoferjev) še sorazmerno zelo vh šoke stalne stroške, ki so: amortizacija, splošni stroški, ki se nanašajo na obveznosti za osnovna sredstva, s katerimi upravlja obrat (zavrovalnine, obresti od kreditov in od vrednosti strojev) ter drugi splošni režijski stroški in stroški investicijskega vzdrževanja. Teh stroškov je več kot ena tretjina vseh stroškov, ki jih ima obrat in predstavljajo za vse leto več kot 18 milijonov starih dinarjev; ostanejo pa nespremenjeni tudi takrat, če stroji ali transportna sredstva niso izkoriščena v proizvodnji, z drugimi besedami: obrat je za ves znesek teh stroškov obremenjen, čeprav bi nobenen stroj ne delal, ker ne bi dobil naročila. Kapacitete, ki so na razpolago, morajo biti v predvideni višini strojnih ur _ izkoriščene, sicer prej omenjeni stalni stroški niso pokriti.
Po večletnih povprečjih izkoriščenosti je sestavljena tudi kalkulacija cene za posariiezne stroje in je seveda glavni riziko v tem, če so izpadi proizvodnje večji od predvidenih. Najhujše pa so posledice takrat, ko . katera, naša enota, drugje najde stroj, ki ga ima sicer tudi strojno prometni obrat na razpolago in, ga tako ne more izkoristiti. Težnja vseh mora biti, da bodo vsi naši stroji polno izkoriščeni in ne smemo dovoljevati, da bi z najemanjem tujih strojev naši ne imeli dela, kajti s tem so stroški dvojni: uslugo plačamo tujemu izvajalcu. nam' pa ostanejo prej omenjeni stalni stroški. Posledice, tega pa vsi čutimo na svoji koži (nižji osebni dohodki).
Delavski svet je sklenil
Da bi preprečili še nadalje takšno neracionalno poslovanje, je delavski svet sklenil:
— Takoj je treba uvesti redne mesečne sestanke tehničnih pomočnikov in strojnih referentov enot zaradi uskladitve pismenih planov potreb po gradbenih'
Nadaljevanje na 10. strani

Mar vsak po svoje?
V zadnjem času primanjkuje centralni železokrivnici dela. Sliši pa se od marsikje in od marsikoga, da železokrivnica ne dostavlja pravočasno armature.
Morda je v tej trditvi res kanček resnice, saj je vsakemu razumljivo, da ima vsaka enota določene kapacitete, naj si bo glede mehanizacije ali delovne sile. Nemogoče je namreč dostaviti drugi enoti skrivljeno železo v roku, če naročnik dostavi le en dan prej naročilnico. Take vrste naročilnice pa niso niti najmanj osamljeni primesi.
To je le eden izmed akutnih problemov, ki tare železgkrivnico. Specifičnega značaja za enoto je polaganje armature. Pride namreč obdobje, ko bi bilo potrebno dvakratno število zaposlenih, kot jih sicer enota drži. Nihanja potreb števila delavcev je nasploh zelo trd oreh za enoto, kajti v končni inštand mora za vse zaposlene skrbeti enota sama, pa naj si bo dovolj ali premalo dela.
Nekatere enote ne naročajo kompletne armature za posamezne konstrukcijske dele, temveč le bolj komplicirane, ostalo izdelajo sami, pri čemer seveda potegne vedno slabši konec naša enota. Saj smo vsi Gradis, bi dejali! Saj tudi smo, vendar tako delovni kot finančni uspeh kolektiva delovne enote je odvisen od realizacije enote, ni pa prav, če se ena enota okorišča na račun druge.
Prav konice v zvezi s polaganjem in krivljenjem železa so zelo pereče. Težko je oboje uskladiti ter pri tem upoštevati tako zelo nihajoče in neplanirane potrebe drugih enot.
Marsikaj bi se dalo popraviti z minimalnimi napori. Da bi enote dajale vsaj okviren plan svojih potreb tako glede krivljenja kot polaganja, se bi dalo lažje racionalizirati in koordinirati dejavnost enote. S tem pa bi tudi odpravili morebitne zastoje v izdelavi armature in uvedli približno predvidevanje števila delovne sile. Seveda naj bi se te enote držale vsaj tistega, kar je vsebovano v akcijskem programu, besedi, ki toliko pomeni in je bila že tolikokrat izgovorjena. Ne bodimo svetohlinci, da bi govorili eno, delali pa popolnoma drugo. V tem ni in ne moremo iskati napredka.
Poleg vsega pa ima naša enota več odgovornosti in dolžnosti kot pa pravic. Takrat, ko je veliko dela, mislim na krivljenje in polaganje železa, nas vsakdo vidi in želi imeti čimprej izgotovljeno naročilo. Ko pa pride do začasnih zastojev v proizvodnji (zmanjšana realizacija) oziroma v proizvodnji, pa ostanemo osamljeni in se borimo v nihanju med pozitivnim in negativnim finančnim uspehom. Cene, ki so nam postavljene, so fiksne in če le-te povežemo s tako nihajočo proizvodnjo, bi morala biti v le-te vkalku-lirana razlika za obdobja, ko se realizacija zmanjša. Skratka, cene bi morale vsebovati določen del, namenjen riziku uspešnosti dela enote. S tem bi bilo vsaj delno zagotovljeno finančno stanje enote.
Se veliko takšnih problemov se bi dalo našteti in jih objektivno razložiti. Centralna železokrivnica je bila ustanovljena z namenom, da bi krivila in polagala železo za vse enote (predvsem krivila!) Gradisa, sedaj pa pri drugih enotah ustanavljajo enote z istim namenom, kot ga ima centralna železokrivnica. Kdo naj to razume?!
Ta vedno večja interna razcepljenost povečuje razne vrste stroškom ob istočasni nepopolni izkoriščenosti kapacitet. S tem pa indirektno pozabljamo na stare, preizkušene, znane pokazatelje poslovne uspešnosti. Mislim pa, da to vsekakor ni najbolje za utrjevanje celotne delovne skupnosti, katere značilnost naj bi bila čim tesnejša povezanost in uspešno sodelovanje ter čim večja konkurenčnost navzven.
Tone Kajfež
Nadaljevati študij za vsako ceno?
2e dve leti opažamo, da študenti — štipendisti srednjih šol ne ^izpolnjujejo svojih obveznosti do delovne organizacije. Vsi želijo nadaljevati študij na univerzi. — Ce bo šlo tako naprej, čez nekaj let ne bomo več imeli srednjega tehničnega kadra. Nekaj je narobe ali v miselnosti mladine ali v politiki štipendiranja, morda pa v celotnem sistemu srednjega šolstva?
*Obveščam vas, da imam namen nadaljevati študij na gradbeni fakulteti v Ljubljani, zato dela (službe) ne morem nastopiti s 15. 7. 1972, kot mi je bilo to z odločbo določeno.
Prosim vas za razumevanje v moji želji po nadaljnjem študiju.
Pozdrav!
N. N.
Taka in podobna pisma so nam poslali vsi študentje — štipen-disti gradbenih srednjih šol, ki so letos končali študij na gradbeni tehnični šoli v Mariboru, Celju in v Ljubljani in bi morali po končanem študiju nastopiti delo na eni izmed naših poslovnih enot.
tako majhen priliv srednjega tehničnega kadra komaj zadovoljuje funkcionalne potrebe nemotenega poslovanja in vsako nesorazmerje in pomanjkanje deficitarnih poklicev, vnaša v podjetje elemente negotovosti.
Razumemo zavzetost mladih ljudi in težnje po višji oziroma visoki izobrazbi, toda delovne organizacije štipendirajo srednje tehinčne kadre zato, da bi te kadre tudi imele. Če bomo tako nadaljevali, mlajših kadrov s končano srednjo tehnično šolo, čez nekaj let sploh ne bo. Imeli bomo samo delovodje in diplomirane gradbene inženirje.
Res, da razlike v socialnem položaju ne bi smele biti vzrok, da talentiran in marljiv študent, ne bi mogel prestopiti praga univerze toda delovna organizacija vendar ne more skoraj deset let štipendirati nekega študenta, še posebno ne ker ni nobene garancije, da se bo študent po končanem desetletnem študiju tudi Zaposlil v delovni organizaciji, ki je v njega investirala nekaj milijonov starih dinarjev.
Vprašujem se, ali se štipendiranje srednjega kadra sploh splača? Res je, da morajo štipendisti, ki svojih obveznosti do pod-jetja niso izpolnili, vračati štipendije, toda mi potrebujemo žive ljudi in ne številk. Kje so torej vzroki?
^orda v težnji mladih ljudi, da bi postali gradbeni inženirji? Morda v nagrajevanju srednjega tehničnega kadra, ali pa je nekaj narobe v sistemu srednjega in visokega šolstva?
, .	. j® tako, potem postaja gradbena fakulteta »množična
za b°]J zahtevna in odgovorna delovna mesta bo potrebno
«trvrjv°C v z®h*;®vati tretjo stopnjo, tj. magisterij oziroma četrto stopnjo, tj. doktorat znanosti. Ali res?
Lojze Cepuš
Vsako leto nam polletni obračun pokaže prvi temeljitejši pregled poslovnih rezultatov — tako tudi letošnji. Poglejmo najprej nekaj številk.
		
Element	Znesek	
		§U
Vrednost proizvodnje 317,69		99
Vrednost ciste		
proizvodnje	251,23	103
Cisti dohodek	83,88	104
Izplačani OD	64,77	108
Ostanek dohodka	19,12	92
Ure din na uro Vr. proizv. na ef.	4,21	88
uro	75,40	113
Vr. čiste pr. na efek.		
uro	59,62	118
Cisti dohodek na uro	17,26	115
OD na uro Ostanek dohodka na	13,33	120
uro	3,93	102
.•••J®
CENE IN STROŠKI ŠE RASTEJO
Cene so se letos povečale v primerjavi z lanskim polletjem za 13,2 % (lani v primerjavi s predlanskim polletjem za 26.2 %>). Fizični obseg proizvodnje se je tedaj zmanjšal za 9 °/o. Ur je 12 °/o manj kot lani v tem času.
Produktivnost se je povečala za 3,9 «/o.
Živjenski stroški so zrasli za 17 o/o (lani v enakem obdobju za 13 odstotkov).
Osebni dohodki na uro so se povečali nominalno za 20%; upoštevajoč rast življenjskih stroškov pa realno za 2,6 %. Ta rast je manjša kot produktivnosti, kar predstavlja ugoden podatek glede na stabilizacijsko politiko. V prejšnjih dveh letih so rasli realni OD hitreje od produktivnosti.
Brez pospešene amortizacije smo v polletju ustvarili 18,5 °/o skladov, kar je več kot lani ob polletju — 17,4 %, in manj kot po letošnjem planu — 20,1 %.
PRODUKTIVNOST IN EKONOMIČNOST V REDU KAJ PA RENTABILNOST?
Ekonomičnost, merjena z deležem čistega dohodka v vrednosti čiste proizvodnje, se je od lanskega polletja povečala od 33,0 % na 33,4 °/o (plan 33,2 %), kar je za polletni obračun vsekakor ugodno.
Rentabilnost, merjena z odnosom čistega dohodka do poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, je znašala lani v polletju 0,53, letos pa le 0,34. Vzrokov za tolikšen pa d je več (revalorizacija, povečanje kreditov in drugi), podrobneje pa bodo obravnavani na pristojnih mestih.
V tujini so enote dosegle manjši obseg, pač pa boljši uspeh, kot smo ga predvideli s planom.
Po delitvi je negativna enota le železokrivnica, medtem ko je enota Nizke gradnje na meji rentabilnosti.
Obračun te enote pa še ni dokončen zaradi neobračunanih razlik v cenah na avtocesti Vrhnika—Postojna.
OBSEG JE LETOS MANJŠI
Število poprečno zaposlenih v polletju se je zmanjšalo od 5868 (z vajenci in štipendisti 6350) lani na 5418 (5861) letos, to je za 8%.
Zmanjšalo se je tudi število nadur od 611 tisoč na 389 tisoč letos (indeks 64). Delež nadur v efektivnih urah pa se je znižal od lanskih 12,3 % na 3,9 %, kar je še vecjjio več od planiranega deleža — 8 %.
To je nekaj najosnovnejših podatkov iz polletnega obračuna. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so podatki letos pretežno ugodnejši.
Od podatkov, ki so manj ugodni, velja omeniti zmanjšanje obsega del (indeks 99), medtem ko je slovenska operativa obseg del povečala za 10 %>. Število zaposlenih je pri nas manjše za 8 %, v slovenski gradbeni opera-tivi pa za 1 °/o.
Zaskrbljujoče je tudi poslabšanje rentabilnosti.
Upoštevajoč predvidena gospodarska gibanja v bližnji prihodnosti, nas naši rezultati ne smejo zadovoljiti. Zdaj je še čas, da preusmerimo naše mišljenje in delo iz obdobja kon-jukture v čas boja in trdega (vsaj tršega) dela za malone vsak dinar.
Kot naročen nam prihaja akcijski program stabilizacije v Gradisu — uresničimo ga!
S. U.
Julijski številki »Gradisovega vestnika« je bil priložen tudi akcijski program stabilizacije v »Gradisu«. Posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, je sestavila predlog, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih je potrebno izvršiti, da bo tudi v »Gradisu« poslovanje uspešnejše, tj. bolj ekonomično.
Komisija je razdelila te ukrepe v tri razrede ali prioritete.
V prvem razredu ali prioriteti so tiste naloge, katere moramo najprej rešiti, v naslednjih pa ostale.
Dogajanja na področju gospodarstva so zelo dinamična, ker smo si v državnem merilu postavili stabilizacijski program. Ker pa vsi želimo, da bi se naše gospodarstvo čimprej stabiliziralo, moramo tudi mi gradbeniki, kot ena najmočnejših vej gospodarstva, pokreniti vse. da to čimprej dosežemo. Nesporno je, da moramo imeti za dosego optimalnih poslovnih rezultatov med drugim tudi sposobne kadre. V 21. točki zgoraj omenjene I. prioritete akcijskega programa stabilizacije je omenjeno pismo centra za izobraževanje z dne 31. 8- 1971. V tem pismu so pozvane vse enote »Gradisa«, da pripravijo spiske vseh onih članov kolektiva, ki zasedajo določena delovna mesta, nimajo pa šolske izobrazbe, ki jo ta delovna mesta po pravilniku o sistematizaciji zahtevajo. Po členu 18. pravilnika o sistematizaciji sedaj
posebna komisija centra za izobraževanje pregleduje zgoraj omenjene spiske po enotah. To je dovolj delikatna naloga, vendar se je moramo lotiti s posluhom in občutkom.
So nekatera delovna mesta, ki zahtevajo višjo šolsko izobrazbo, zaseda pa ga oseba, ki ima nižjo šolsko izobrazbo, vendar delo v redu opravlja, ker se je z večletno prakso temu delu privadila.
Po drugi strani pa so nekatera delovna mesta, ki so zahtevnejša. V tem primeru oseba z nižjo strokovno izobrazbo ne more polnovredno zadostiti vsem pogojem, ki jih delovno mesto po sistematizaciji glede izobrazbe zahteva, čeprav ima večletno prakso.
Pri prvih pregledih je komisija ugotovila, da na srečo teh primerov ni toliko, kakor so jih spiski pokazali.
V nekaterih primerih so bile zahteve po šolski izobrazbi previsoko postavljene in bo treba pravilnik o sistematizaciji korigirati.
Ko bodo zbrani podatki vseh enot, bo UO centra za izobraževanje do-
končno ukrepal. Osnovno načelo komisije je, da bi bila starostna doba 40 let nekako meja.
Vsi mlajši kadri bodo morali v določenem roku dovršiti redno šolo. ki jo zahteva delovno mesto, ali pa bodo razporejeni na drugo delovno mesto. Za starejše bo verjetno predpisan interni izpit iz njegove dejavnosti. Vsi ročni delavci, mlajši od 40 let, bodo morali za dosego kvalifikacije PK PU in KV v redne tečaje »Gradisa«, tisti pa. ki so starejši od 40 let in nimajo pismenega potrdila o kvalifikaciji, bodo morali svojo sposobnost za določeno kvalifikacijo dokazati z izpitom na praktičnem delu.
Znano je, da moramo računati samo na ljudi, ki jih imamo, da čez noč ne moremo dobiti novih ustreznih kadrov, ki jih sistematizacija zahteva, in jih mi nimamo, zato moramo reševati te stvari — kot že rečeno — s posluhom in občutkom.
Jasno je. da bomo poslovne uspehe dosegli predvsem z ustrezno kvalifikacijsko sestavo kadrov.
Ker pa se tehnologija posebno na gradbenem področju hitro spreminja, bomo morali v prihodnje posebej paziti na dopolnilno izobraževanje kadrov predvsem z organiziranjem raznih tečajev, seminarjev, ekskurzij in podobnega.
Ing. Dragovan Sever
Človek je v današnjem svetu najpomembnejši dejavnik, še posebno v našem demokratičnem socialističnem sistemu. V delovni organizaciji je demokratičnost in stopnja samoupravnosti notranjih odnosov tesno povezana z informiranostjo. Od tega ni odvisno le sodelovanje pri upravljanju in poslovanju, temveč so odvisni v veliki meri tudi medsebojni odnosi in stopnja organizacije.
O informativni dejavnosti in nujnosti razširitve obveščanja je bilo že veliko izrečenega in napisanega. Potreba po organizirani informativni dejavnosti je postala v podjetju nujna, čeprav imamo že sedaj zelo razvejano obveščanje. (Gradisov vestnik, obširne analize poslovanja itd.). Delavskemu svetu je predložil odbor za informacije predlog, naj se organizira poseben oddelek za informacije, ki bi bil odgovoren poleg že vpeljanega izdajanja Gradisovega vestnika še za posebna Gradisova obvestila v obliki rednega biltena za vse organizatorje proizvodnje in druge odgovorne delavce. Bilten bodo dobivali omenjeni delavci v obliki listov za vlaganje v zato posebej prirejene mape. Obvestila bodo razdeljena po poglavjih glede na vsebinska področja oziroma vrsto informacije (poslovanje, komerciala,
tehnologija, kadri, delo samoupravnih organov in pod.). S tem bomo dosegli, da bo večja osnova za aktivno udeležbo delavcev pri upravljanju, na drugi strani pa želimo povečati odgovornost za izpopolnjevanje nalog. Brez rednega informiranja o delovanju podjetja in o trenutni situaciji, v kateri se nahaja, ni mogoče zahtevati učinkovitega ukrepanja pri vsakodnevnih odločitvah odgovornih kadrov.
Poleg navedenega bo v oddelku za inf romati j e še dokumentarist, katerega naloga bo zbirati fotografske posnetke ali tudi posnemati vse objekte v gradnji in imeti to gradivo sistematično zbrano za izpolnitev prospekta. Končno se bo oddelek ukvarjal še s splošno reklamo in propagando. Delavskemu svetu je bil predložen tudi predračun stroškov za to povečano dejavnost, kar
■
ne predstavlja v primeru s pričakovanimi učinki pomembnega stroška za celotno podjetje. Osnutek organizacijske sheme in ^>pis vseh nalog in delovnih mest oddelka za informacije je sklenil delavski svet predložiti v obravnavo delovni skupnosti, da bo lahko kasneje o tem dokončno odločil.
Z organizacijo informativne službe se bo obveščenost članov kolektiva vsekakor povečala. V glavnem pa želimo pri informiranju doseči naslednje cilje:
—	izboljšanje in prizadevanje za kroženje informacij od samoupravnih organov, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij do članov delovne organizacije in obratno;
—	ustvarjanje javnega mnenja v Gradisu in izven podjetja;
—	ustvarjanje pogojev za razvijanje in izboljšanje procesa samoupravljanja;
—	usposabljanje delavcev za funkcijo samoupravljanja ter vrsto drugih dejavnosti, ki naj bi jih informativna služba zasledovala in izvajala.
Levo: Tile stroji so namenjeni v Celje — V sredi: Pavel Peternel pravi Franc Jurkovič
bo letos obhajal 25-letnico dela v podjetju — Desno: Pogoj za uspešno delo je očiščen in vzdrževan avtomobil,
^evo: Samo pritisk na •'rane Štromajer
gumb in moderna separacija steče — V sredi: Pogled na obnovljeno tesarsko dvorano in dvorano za betonske izdelke s separacijo — Desno: Bruno Benja in
V 6 mesecih 2,698.475 ton-km
Šoferji ob svojem prazniku — Majvečja ovira pri delu je izguba časa zaradi neorganiziranega nakladanja
O strojno prometnem obratu SPO je bilo v letošnjem letu že mnogo napisanega in izgovorjenega. Nič pa nismo omenili tistih, ki so praznovali svoj šoferski praznik. Zato je naš skromen sestavek namenjen prav njim.
Najprej nekaj podatkov:
Šoferji so v SPO v prvih šestih mesecih skupno prevozili 2,698,475 ton/km, torej nekaj manj kot v letu 1971.
Od tega skupaj 656,321 km, g tovorom pa 333.727 km.
V	istem času so lansko leto prevozili 686.477 km oziroma s tovorom pa 361.907 km.
Skupaj so v letu 1971 opravili 75.961 ur, v istem obdobju letošnjega leta pa 72.668 ur,
Od teh je konkretne vožnje 22.283 delovnih ur v letu 1972 ter 24.421 ur v letu 1971.
Največ časa šoferji zamudijo pri nakladanju in razkladanju.
V	letu 1972 30.721 ur
V	letu 1971 32.886 ur
Te številke nam povedo, da so tudi šoferji prispevali svoj delež k uspehu podjetja.
Problemi so in še bodo, dokler se bodo še vrtela kolesa naših avtomobilov. Največja ovira pri našem delu, je dejal direktor enote tov. Brglez, so še vedno prevelike izgube časa zaradi neorganiziranega nakladanja in razkladanja Je primer, ko šofer čaka na razkladanje tudi po pet ur. Po uvedbi tokografov je naša evidenca in kontrola točna, saj tokograf zabeleži vsako minuto. Več discipline bi bilo potrebno tudi pri naročanju kamionov.
In šoferji? — Kar pridni so. Vse več vestnosti je pri čiščenju in mazanju avtomobilov, pa tudi karam-bolov je vse manj. Letos razen manjše praske ni bilo nobenega karam-bola. Upamo, da bo tako tudi v bodoče.
Uspešno so opravili tudi izpite — prevero znanja iz varstva pri delu in cestno prometnih predpisov.
Kot so starejši šoferji izredno disciplinirani. je pri nekaterih novejših šoferjh dosti slabše. V času poskusne dobe se pokaže da je dober in discipliniran šofer, ko pa je poskusna doba mimo, pa pokaže svoje roge. Pa tudi v prostem času premalo pazijo na poklicno etiko šoferja.
Skratka, vsega je malo smo pač živi ljudje.
Šoferje tarejo večji življenjski stroški, ki so že toliko narasli, da znižane dnevnice ne zadostujejo — mislim, da bo potrebno počasi misliti na spremembo pravilnika. V vsakem primeru pa urediti cenejšo prehrano
za šoferje, zlasti v turističnih krajih, je zaključil svoje misli tovariš Brglez.
NAJLEPŠE NA GRADBIŠČU V MOSTAH
Pavel Peternel, letos bom obhajal 25-letnico aktivnega dela v podjetju Gradis. Začel sem kot žerjavist na gradbišču hidrocentrale v Mostah in stari žerjav Wolf nam je kar dobro služil.
Takrat je bil šef gradbišča v Mostah, naš sedanji glavni direktor, ing. Hugo Keržan, Moram priznati, najlepše, kar sem preživel pri Gradisu, je bilo ravno v Mostah, Nikoli prej in nikoli pozneje ni bilo tako lepo. Delali smo vsi kot eden, s polno paro. In tudi zaslužili. Pozneje sem bil premeščen v SPO in kot buldo-žerist in šofer obšel vsa naša gradbišča, med drugim tudi avtocesto Ljubljana—Zagreb.
Moram priznati: Tudi na SPO sem zadovoljen, vodstvo je objektivno. Včasih so res zastoji, toda dostikrat ng po naši krivdi — končno pa če delaš z občutkom in zavestjo, da delaš za sebe, te imajo povsod radi.
Kaj pravite ob prazniku šoferjev?
Lepo, da se vako leto enkrat spomnijo na nas, škoda, da se ne večkrat. Obširne proslave sicer nismo imeli, ker je naša proslava združena z dnevom obratov. Nekaj pa se nas je povorke vseeno udeležilo. Kar devet nas je bilo. Vozili smo betonski mešalec, garažo, minerje, črpalko itd., naša mehanizacija je bila dobro zastopana. Pri Tinčku nas je čakalo kosilo in lepo smo se imeli. Škoda, da ni šoferski praznik vsaj petkrat v letu.
IN KAJ PRAVIJO OSTALI?
Lojze Zorec, gradbeni delovodja — organizacija je vsekakor boljša in dela uspešnejše. Če hočemo, da bo naše delo uspešnejše, so nam potrebni dobro izdelani detajlni opažni načrti, za večja dela naj jih pripravijo na centrai, za manjša pa priprava dela v poslovni enoti. Potrebujemo tudi več tesarskih vajencev.
Janez Gerbajs, pomočnik direktorja poklicne šole Ljubljana — težko se spuščam v problematiko delovne organizacije, toda naša želja je, da delovne organizacije čimbolj sodelujejo s šolo in obratno. Istočasno pa naj učencem, ki se nahajajo na praktičnem delu v delovni organizaciji nudijo čimveč strokovne pomoči. V vsakem primeru pa je potrebna obojestranska kontrola učencev.
Ivan Obadič, kvalificiran tesar. Zadovoljen sem, vse je v redu, le pri terenskem dodatku smo prikrajšani. Doma sem v Čakovcu, stanujem v samskem domu in se dnevno vozim na Pobrežju. Res, da dobimo dodatek za ločeno življenje, toda ta je manjši od terenskega dodatka. Naj omenim, da dnevno porabim 4 din samo za avtobus. Napišite še to, je dejal tov. Obadič: »Organizirajte za nas; ki delamo na Pobrežju, in stanujemo v samskem domu. poseben avtobus!«
Kadri in naše potrebe
Povpraševanje po novih delavcih se je letos močno umirilo. Medtem ko smo v lanskem letu prek zavodov za zaposlovanje v Bosni organizirali vrsto tečajev in seminarjev za PVK tesarje, zidarje, že-lezokrivce ter le-te po končanem tečaju tudi zaposlili, smo ietol organizirano sprejeli le dve skupini PVK tesarjev iz Zavidovičev in Bihača.
Z ozirom na letošnji obseg del tudi skupne potrebe po novih delavcih niso narasle. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 552 delavcev, Tako smo imeli v letu 1971 (stanje 15. 6. 1971 brez vajencev in štipendistov) 6019 zaposlenih, stanje 15. 6. 1972, pa 5467 delavcev. Pozitivno pa je, da se je kljub zmanjšanju števila zaposlenih kvalifikacijska struktura dvignila v korist kvalificiranih strokovnih kadrov.
Na splošno pa je število zaposlenih po kvalifikacijah po stanju 15. 6. 1971/72 takole:
Kval. skupina Gradis
Ročni delavci
VK
KV
PK
NK
Kval. skupina
Umski delavci
VS
VIS
sš
NS
Delovodje
VI. 71
6'019
5111
523
1889
1374
1325
VI. 71
908
205
102
385
28
188
VI. 72
5467
4557
496
1926
1277
858
VI. 72
910
236
105
353
34
182
Razlika
—552
—554
—	27 37
—	97 —467
Razlika
2
31
3
—	32
6
—	6
Indeks
91 89 95
102
93
65
Indeks
100
115
103
92 121
97
Struktura v »/«
100,0
83.4 9,1
35,2
23.4 15,7
Struktura v */•
16,6
4.3 1,9 6,5 0,6
3.3
Kvalifikacijska struktura se bo prihodnji mesec še izboljšala ko p°^ku ^-mesečnega praktičnega dela položili zaključni izpit tečajniki, ki so bili v zimski sezoni 1971/72 na tečajih za PKV in KV
58 učencev 68 ^ b° °b koncu avgusta opravilo zaključni izpit Se
, V prvih mesecih prihodnjega leta bo končalo študij 16 novih gradbenih inženirjev. Predvidevamo tudi povečanje števila strokovnlakov v raznih službah centrale podjetja.	strokovnjakov
V mariborski tovarni betona
Bistvo nove betonarne je, da je avtomatska in s tem izredno hitra. Mešalce so izdelali Gradisovi strokovnjaki in prav tako vso potrebno avtomatiko. In kar je najvažnejše: nova betonarna pokriva s svojimi velikimi kapacitetami, baje največjimi v Sloveniji, vse potrebe Gradisa na območju Maribora...
OČIŠČEN IN VZDRŽEVAN AVTO, POGOJ ZA USPEŠNO DELO
Franc Jurkovič, šofer na avto-mikserju. Devet let sem že pri Gradisu in ni mi žal. Sem kar zadovoljen. Šoferje tarejo vsemogoče stvari. Najtežje pa je, ker ne dobimo terenskih in dodatka za ločeno življenje. Da bi se ženil samo zaradi dodatka. pa se ne splača. Končno pa se bo tudi to zgodilo — mislim, da prihodnje leto.
Sedaj vozim avtomikser — odlično vozilo. Samo čistiti in vzdrževati ga moraš, pa gre kot urca. Po vsaki vožnji ga splaknem z vodo, ob zaključku pa temeljito operem. Dve uri poštenega dela.
L. C.
Naš obisk v Mariboru smo posvetili novi betonarni, na katero so lahko Gradisove! resnično ponosni. Vse podrobnosti o tej novi tovarni betona smo slišali iz ust inž. Franca Gačnika, elektrotehnika Ivana Terziča, ki je projektiral avtomatiko, elektroteknika Franca Štromajerja, ki ima sedajo roko nad betonarno — kot temu pravimo, in Bruna Ben-jet.a, vodje betonarne in separacije.
V Dogošah, to je približno 10 kilometrov iz Maribora, ima Gradis že dlje časa svojo betonarno. Njena kapaciteta znaša 20 kubikov vgrajenega betona na uro, kar pa za potrebe Gradisa ni dovolj.
»Zato smo že leta 1970 pričeli misliti na temeljito rekonstrukcijo stare betonarne, na pobrežju, ki bi s svojimi kapacitetami zadostila našim potrebam -..«, so nam pripovedovali v Mariboru. »Za novo pridobljeno betonarno smo vedeli, da nikoli ni dobro funkcionirala, bila ie namreč precej zastarela, in podobno j? bilo s separacijo, ki je bila poleg
betonarne. Spoznali smo. da nas čaka veliko dela, da pa nam ne preostane drugega kot temeljita obnovitev betonarne in separacije ...«
Rekonstrukcija separacije je danes v zaključni fazi. Je zelo avtomatizirana, saj potrebuje več kot pol manj delavcev v primerjavi z minulim sistemom dela, njena zasnova pa je na moč sodobna. Po zaključeni rekonstrukciji bo zmogla celih 80 kubikov na uro.
»Rakasta rana separacije je še vedno ogromna količina odpadnega materiala ...«, so nam razlagali strokovnjaki. »No, z jesenjo bomo rešili tudi ta problem. Namestili bomo specialne zahodnonemške drobilce firme Esch, ki bodo pričeli mleti odpadni material že septembra. Odpadnega materiala ne bo več in separacija bo pričela delati s polno zmogljivostjo . ..«
V neposredni bližini separacije stoji tudi povsem prenovljena betonarna. Njena najpomembnejša in obenem najbolj dragocena lastnost je,
da je hitra. Vsi silosi se istočasno polnijo in praznijo. Vse operacije so avtomatske in zato je celoten postopek izredno hiter. Nova mešalca, izdelka Gradisovih strokovnjakov, opravita svoje delo v manj kot pol minute in sta s tem nekajkrat hitrej-sa od starih mešalcev.
»Naša zamisel oziroma želja že od vsega začetka je bila, da bi bila kapaciteta betonarne blizu 50 do 60 kubikov vgrajenega betona na uro. Želeli smo namreč pokriti vse svoje potrebe in poleg tega posredovati beton tudi kupcem ...,« nam je pripovedoval ing. Gačnik. »Takoj nam je bilo jasno, da moramo namestiti sposobnejše mešalce in seveda ves postopek avtomatizirati. Odločili smo se. da bomo uporabili pri delu izključno le domači material in da bomo avtomatiko tudi sami skonstruirali Danes, ko je delo že za nami, in ko je betonarna že prestala svoj ognjeni krst, vemo, da smo v celoti uspeli. Mešalci odlično opravljajo svoje delo in z avtomatiko smo nadvse zadovoljni. Seveda gre še za drobne »otroške bolezni«, ki pa jih sproti zdravimo oziroma odpravljamo ...«
Tako je. Nova betonarna je odlično prestala preizkušnjo in lahko bi zapisali, da že teče s polno paro.
Zaradi aas ae bo zastaja
Pomočnik tehničnega direktorja ing. Franc Hočevar pripoveduje, kako teko dela
na avtomobilski cesti
O gradnji avtoceste Vrhnika—Postojna smo že večkrat pisali. Tokrat smo vprašali pomočnika tehničnega direktorja Franca HOČEVARJA, dipl. gr. ing., kakšno je trenutno stanje izvršenih del.
Na postavljena vprašanja nam je ing. HOČEVAR odgovoril takole:
Znano je, da na avtocesti delajo dve naši veliki enoti — PE Ljubljana in PE Nizkogradnje Maribor. Poglejmo, kaj delajo Ljubljančani!
Kako je pri PE Ljubljana
Stanje del na dan 1. 7. 1972 je približno takole:
Nadvoz na reški cesti je bil končan že maja. Ko bodo končana še asfaltna dela (to delajo drugi), bo objekt končan in se bo promet iz Postojne proti Reki preusmeril čez ta nadvoz, stara cesta pa bo opuščena. Na tem mestu pride namreč križišče cest v obliki deteljice za priključek avtoceste za smer Postojna in Reka.
Se ta mesec bodo končana vsa dela na viaduktu Unec. Trenutno polagamo izolacijo in liti asfalt. Ko bo položen še asfaltni beton, bodo dela končana in objekt bo predan investitorju.
Pospešeno tečejo dela pri montaži viadukta na Ivanjem selu. Nosilna konstrukcija je že zmontirana. Trenutno betoniramo voziščno ploščo in monolitni konzolni del hodnika. Dela potekajo pospešeno. Večkrat nam manjka cementa. Po. projektu je ta objekt popolnoma podoben objektu na Uncu in ima tako ekipa že izkušnje za pospešeno delo. Tudi ta objekt bo dokončan do roka in pravočasno predan investitorju. Kolektivu PE Ljubljana je za uspešno delo na teh objektih treba samo čestitati.
Kako pa pri PE Nizke gradnje?
Kako pa poslovna enota Nizke gradnje iz Maribora?
Ta enota je na avtocesti Vrhnika —Postojna prevzela več del. Najprej je tu naprava tamponskega sloja na pod odseku »GAST« skupno s podjetjem Slovenija ceste. V ta namen je bilo potrebno drobiti več stotisoč kubikov kamna. Ta dela so v polnem teku in napredujejo takoj za tem, ko nam izvajalec planuma preda določen del urejenega planuma. Veliko tega dela je že urejenega, vendar je treba veliko še storiti, ker izvajalec kasni z deli pri planumu.
Nato je enota zopet skupno s podjetjem Slovenija ceste prevzela izdelavo stabilizacijskega sloja; to je zopet več stotisoč kubičnih metrov betona nižje marke. Tudi stabilizacijskega sloja je že veliko narejene-
ga, vendar tudi ta dela nekoliko kasnijo zaradi nepripravljenega tamponskega sloja. Po trenutni hitrosti napredovanja del pa ni bojazni, da ne bi bila pravočasno opravljena, ker je zmogljivost naprav za vgrajevanje betona večja, kot pa je izkoriščenost.
Nadalje je ta enota prevzela izgradnjo več podvozov, in sicer: 3-12,
3-	13, 3-14, 3-15, 3-16 in 3-17. Vsi ti podvozi so že končani. Manjkajo ponekod samo še odbojne in zaščitne ograje. Skupna površina teh objektov znaša 1.347,40 m2. Preko njih ponekod že poteka prvi asfaltni sloj.
Potem je ta enota prevzela v izgradnjo 4 nadvoze, in sicer 4-15, 4-16a,
4-	17 in 4-18. Objekta 4-17 in 4-18 sta v zaključni fazi. Zdaj jih izolirajo in polagajo montažne hodnike. Objekta bosta končana pravočasno. Objekt
4-	15 je od vseh nadvozov največji in poteka čez železnico in avtocesto. Pri tem objektu je zabetonirana zgornja konstrukcija. Trenutno se beton »stara«, potem pa bomo objekt prednapeli. Prednapenjanje je pri tem mostu oz. nadvozu specialno, za kar nimamo naprav. Ta dela bo za nas opravilo podjetje iz Zagreba. Pri tem bi se zahvalil vsem članom kolektiva, ki so ob betoniranju plošče po sistemu »non-stop« preko 500 m3 pokazali toliko zavednosti, da so dela kljub nočnemu delu in prosti soboti pravočasno končali.
Objekt 4-16a je med nadvozi najbolj v zaostanku. Ker pa je popolnoma tak kot nadvoza 4-17 in 4-18, bodo tukaj uporabljali iste podporne in opažne elemente. Po tem, kako hitro sta bila končana prejšnja dva objekta, bo tudi ta objekt končan pravočasno. Predvidevamo, da bomo betonirali vozišče prve dni avgusta. Ta objekt je zadnji nad traso ceste in ga moramo pravočasno razopažiti, da je pod njim možno končati še vsa ostala dela na sami trasi ceste. Skupna površina vseh nadvozov je
1.677,00	m*.
Nadalje je tu še podvoz z označbo
5-	6 ali inudaeijski objekt Ker je razpetina večja kot 5 m, ga prištevamo med mostove. Objekt je končan in preko njega že poteka prvi asfaltni sloj.
Enota Nizke gradnje gradi tudi most čez Ljubljanico na Vrhniki v skupni dolžini 2 X 71,20 m. Tudi ta most gradimo po sistemu prednapetega betona in iz montažnih elementov. Trenutno na tem objektu montirajo nosilce, prečnike, voziščne plošče itd. Dela so v polnem tempu.
Na tem objektu smo pričeli z montažo nosilcev pozno, ker je bilg. jeklena montažna konstrukcija angažirana pri montažnih delih na viaduktu Ivanje selo. Delovna ekipa je v montaži mostov že izurjena in upam, da nas ne bodo razočarali ter bodo objekt pravočasno končali. Za ta objekt je značilno, da smo skoraj 24 m dolge armiranobetonske nosilce napravili v Ljubljana v obratu gradbenih polizdelkov. Nosilci so narejeni iz treh delov, težkih ca. 10 ton. Nosilce potem na gradbišču lepimo S posebnim lepilom za betone, nato pa jih prednapnemo, injeciramo in nato montiramo. Po tem sistemu smo zgradili že most v Metliki čez Kolpo in se je ta postopek pokazal kot zelo prastičen.
Kmalu likof na Ravbarkomandi
Za podjetje pa je vsekakor najbolj zanimiv objekt 6-6 ali viadukt na Ravbarkomandi. Verjetno ni člana kolektiva, ki tega objekta ne bi videl bodisi na kraju samem ali pa na sliki. Na našem pododseku je to najzahtevnejši objekt tako po velikosti kakor tudi po načinu dela. Objekt ima 15 + 17 polj razpetine 40 m. Skupna dolžina levega in desnega pasu znaša 1.144,20 m. Površina objekta 15.418,10 m2. Objekt je grajen po sistemu prednapetih montažnih nosilcev, ki so položeni na stebre s konzolami. Trenutno se montira predzadnje polje in tako lahko kmalu pričakujemo »mali likof«. Takoj za montažo nosilcev in vo-ziščnih plošč poteka finalizacija objekta. To je zlasti dobetoniranje glav nosilcev, dobetoniranje montažnih prečnikov, zalivanje stikov plošč, sekundarno napenjanje itd. Sledi izolacija in montaža hodnikov, nato izolacija cestišča, polaganje asfaltnega sloja, montaža ograj itd. Del na tem objektu so v polnem razmahu in po napredovanju del kaže, da bo objekt pravočasno dokončan, čeprav je na njem še veliko nedokončanih del. Vodstvo gradbišča izjavlja, da nas bodo celo presenetili tako kot za montažo nosilcev, ki bo končana pred rokom.
Ta objekt je zelo zahteven tako strokovno kakor tudi organizacijsko. Vedeti moramo, da pod tem viaduktom stalno potekata cestni in železniški promet. Iz situacije objekta je razvidno, da cesta I. reda Ljubljana —Postojna, železniška proga Ljubljana—Postojna in cesta Unec—Postojna po dvakrat sekajo traso viadukta. Zato je občasno potrebno zapirati promet, kar je zelo neugodno, ker je v tej smeri zelo močan tako železniški kakor tudi cestni promet. Priznati moramo kolektivu, da kljub taki situaciji niso imeli
kakšnih večjih delovnih ali drugih nezgod.
Poleg navedenih objektov pa je za nas Železniško gradbeno podjetje Ljubljana zgradilo preko trase nove avtoceste dva železniška mostova iz armiranega betona. Objekta imata oznako 5-2 in 5-3. Oba objekta sta že končana in preko njih že poteka železniški promet.
In kako je s finančnim planom? Vrednost pogodbenih del znaša
84.315.000	din. Do 15. 6. 1972 pa je bilo (brez podražitev) realizirano
73.289.126.00	din ali 87»/».
Potem pa z vso silo na cesto Hoče—Levec
In kako je na novem odseku AC Hoče—Levec? V prejšnji številki Gradisovega vestnika je bilo članom kolektiva pojasnjeno, kako je naše
podjetje v sestavu grupacije GAST na licitaciji dobilo v izvajanje dela tudi na novem odseku AC Hoče— Levec. Kot je znano, bomo na tem odseku zgradili 20 manjših objektov — podvozov in nadvozov in 8 večjih viaduktov. Za vse te objekte se načrti še pripravljajo. Največ teh objektov bomo gradili po projektih, ki jih bosta izdelala naša projektivna biroja. Uradno so se dela na terenu pričela dne 1. 7. 1972 in morajo biti končana do sept. 1975. Trenutno se vršijo pripravljalna dela. Takoj pa, ko bodo končana dela na AC Vrhnika—Postojna, bomo pričeli s pospešenimi deli na tem odseku. Kot je znano, bodo na novem odseku sodelovale naše tri enote, in si-žer PE Maribor. PE Nizke gradnje, in PE Ravne, ki ima že sedaj svoj sektor v Celiu. O poteku del bomo člane kolektiva sproti obveščali tako, da bo lahko vsak član kolektiva, seznanjen o stanju del.
■Illllilllillllllll
t PRIZNANJE
Za posebne uspehe na področju samoupravljanja je ljubljanski sindikalni svet dal priznanje Lojzetu Cepušu, Stanetu Uhanu in Rajku Zupančiču
Mestni svet Zveze sindikatov je letos ob dnevu samoupravljavcev — 27. juniju — že drugič podelil priznanja za posebne uspehe na področju samoupravljanja.
Komisija, ki ji je bila zaupana naloga, naj zbere med predlaganimi kandidati, je imela ne le častno, temveč tudi veliko odgovornost. Od 33 predlaganih kandidatov (od tega pet skupinskih predlogov) je komisija izbrala pet nagrajencev za vsa tri področja dejavnosti:
—	za znanstveno, teoretično delo in prispevke k razvoju samoupravljanja;
—	za razvijanje in ustvarjalno vsebinsko oblikovanje internih samoupravnih aktov ter na tem grajenih odnosov;
—	za uspešno delo pri utrjevanju in razvijanju samoupravljanja v posamezni delovni organizaciji.
Tako so se srečali nagrajenci, ki delujejo v teoriji in praksi. Komisija je po temeljiti razpravi na seji sklenila, da se podelijo nagrade v skladu s sklepom o ustanovitvi priznanj naslednjim tovarišem in tovarišici;
1.	Cepušu Lojzetu — vodji izobraževalnega centra,
Uhanu Stanetu — analitiku in Zupančiču Rajku — direktorju splošnega sektorja, vsem iz podjetja »Gradis« Ljubljana — za dosežke pri neposrednem uresničevanju samoupravljanja v delovnih kolektivih;
2.	dipl. pravniku Šinkovcu Janezu — samostojnemu svetovalcu Ustavnega sodišča SR Slovenije — za dosežke pri razvoju avtonomnega sistema v organizaciji združenega dela in samoupravnih skupnostih;
3.	dr. Strobl Majdi — profesorici in dekanu Pravne fakultete v Ljubljani — za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni dejavnosti na področju samoupravljanja.
Po nagovoru predsednika mestnega sveta Rudija Bregarja je Mitja Švab, predsednik komisije za podelitev priznanj, razložil sklep komisije.
S Več kot preskus
v Imenu komisije, ki je imela letos zahtevno nalogo, da presodi komu izmed 33 tovarišev pripada letos visoko priznanje mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane, vas želim najprej spomniti na dan, s katerim povezujemo ta svečani dogodek. V letu 11749 sta tovariš Boris Kidrič in Djuro Salaj podpisala navodilo o ustanovitvi in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih. V Sloveniji je bilo »na spisku«,' da tako rečem, 16 večjih industrijskih delovnih organizacij, ki naj oborožene z borbeno delavsko tradicijo — preizkusijo ta prvi skok v nove odnose. Šestnajst je bilo predvidenih, toda še pred 27, junijem, ko je skupščina FLRJ sprejela zakon, je bilo v Sloveniji izvoljenih v industriji, prometu in gradbeništvu že skoraj 200 delavskih svetov. Preizkus sploh ni bil preizkus, ker Je že pred zakonom postal praksa. Ko danes ocenjujejmo te dogodke, ko se je spremenil namig, vstopnica za 16 olektivov, v množično ustanavljanje delavskih svetov, je očitno, da je bilo to možno zato, ker sta se srečala ideja in resnični ter spoznani interes delavskega razreda v celoti in zato tudi posameznika v njem.
• Ne z gesli — konkretno
Dovolite mi, da brez oklevanja naredimo primerjavo takratnega razpoloženja z razpolože-

njem po sprejetih ustavnih dopolnilih, za katera vemo, da vključujejo najpomembnejše procese oblikovanja socialističnega samoupravnega proizvodnega odnosa. Moramo spoznati in priznati, da uresničevanje še nima množičnega nosilca. Se vedno se nista srečala ideja in interes delavcev, Zato lahko odlašamo, se izogibamo in delamo dostikrat dileme celo tam, kjer jih resnično ni. Ni namreč dovolj, da identificiramo odpore in ugovarjamo na vse mogoče pomisleke, katerih nosilci so slej ko prej posamezniki in ožje, na birokratizmu ali tehnokratizmu sloneče skupine, Na3a največja politična naloga v tem trenutku je, da delavcem očitneje kot doslej, ne v geslih, marveč konkretno pokažemo kaj so bistvene srednosti, ki jih nosijo ustavna dopolnila.
® Da: »nacionalizacija« bank
Sele spoznani interes delavcev bo realna osnova za uresničevanje amandmajev, kajti za take odnose se bo treba bojevati. Uporabiti bomo morali vse možne oblike političnega boja, vso napredno znanstveno teorijo in tudi napredno prakso, ki edini lahko zamenjala argumente avtoritete v avtoriteto argumenta. Delavski razred sam bo tako postal množični in revolucionarni nosilec uresničevanja amandmajev. Tu so tudi konflikti neizogibni In toliko več jih bo, toliko ostrejši bodo, kolikor več bo oportunizma, izmikanja in ignoriranja interesov delavcev. Menda se strinjate z menoj, da bo misel v .drugi nacionalizaciji bank« — ki je bila izrečena pred II. kongresom samoupravljavcev, misel, ki je vzbudila duhove in doživela skoraj več ugovorov kot podpore — prisotna vse dotlej, dokler delavci ne bodo sami obvladovali vseh tokov kapitala in ne bodo sami odločil o celotnem dohodku, oziroma dokler ne bodo premagane vse oblike in vsi procesi odtujevanja rezultatov dela.
S Odgovornost se stopnjuje
Primerjava, ki jo delam, seveda ni osnovana za pesimizem, slabo voljo ali celo neustrezne politične zaključke. Zavedati se moramo, da
naše govorjenje o poglabljanju samoupravljanja ni puhla fraza, marveč spoznanje, da so naloge vse bolj zahtevne, odnosi sami gredo od vsebinsko enostavnejših k vse bolj zahtevnim. Torej ne vedno manj dela, ampak narobe, vedno več ustvarjalnega dela terja prav to poglabljanje samoupravljanja.
Enostavnejši odnosi, ki jih terja enostavna reprodukcija in bolj neposredni so interesi, tako rekoč na dlani. Veliko zahtevnejše je obvladovanje in uveljavljanje vseh odnosov, tudi tistih, ki jih vključuje razširjena reprodukcija, pravica in dolžnost ustvarjati, upravljati in deliti celotni dohodek.
Tu interesi niso več tako neposredni, odgovornost se stopnjuje in tudi več znanja terjajo. Ideje oziroma načela, ki so v ustavnih dopolnilih, se bodo srečala z interesi, če jih bomo dovolj nazorno in konkretno posredovali vsem samoupravljavcem
@ Delavci ne potrebujejo pridigarjev
S tem spet ne delim delavce na tiste, ki stvari razumejo in na tiste, ki jih ne razumejo. Delavci ne potrebujejo »pridigarjev« in »razlagalcev«. Dobro razumejo načelo — če navedem za primer — da se mora akumulacija vrniti v temeljno organizacijo združenega dela; ali, da je njihova pravica, da upravljajo in odločajo o delitvi rezultatov, ki jih prineseta živo in minulo delo. Toda delavci hočejo za vse to oprijemljiv in čisto konkreten načrt: kdo, kako ter do kdaj bo vrnil akumulacijo v delovno organizacijo. Vedeti hočejo in to predvsem konkretno, kako bodo udeleženi v učinkih, v večjem dohodku zaradi modernizacije, investicij v osnovna sredstva, ki povečuje podjetniško in družbeno produktivnost.
© Resnični nosilci odločanja
Sicer pa o tem govori vsa naša dosedanja praksa. Dokler smo se vrteli okoli načel o sa-
OB XI. SEJI ODBORA ZA RAZVOJ IN ORGANIZACIJO
Premalo ljudi in tesni prostori
Dne 18. julija je bila XI. seja odbora za razvoj in organizacijo. Glavna točka delovnega reda je bil pregled stanja obdelave študijsko-razvojnih nalog in nadaljnja usmeritev dela na teh nalogah. Daši sredi lanskega leta novo ustanovljena in organizirana razvojno-organizacijska služba ni in ni mogla zaživeti tako, kot bi bilo potrebno, ker nima niti zadosti kadrov niti primernih prostorov, so vendar obdelane številne razvojno-organizacijskc naloge. Pregled dela na teh problemih pa je ugotovil, da so tu že prvi rezultati, na podlagi katerih bodo organi upravljanja podjetja prav gotovo lahko mnogo bolj smotrno in uspešno sklepali o ukrepih, ki so potrebni za uspešno poslovanje podjetja.
® Nekaj s področja kadrovskih problemov
Ker je naš odbor kompetenten tudi za potrjevanje organizacijskih shem novih delovnih mest, je obravnaval tudi nekaj problemov s tega področja na predlog drugih odborov.
Samostojno in samoiniciativno pa je dal DS in kompetentnim odborom podjetja predlog, da se pogoji glede strokovne kvalifikacije za nekatera vodilna delovna mesta razširijo, da bi s tem komisijam in DS dali večje možnosti pri imenovanju vodilnih kadrov.
Če pregledamo poslovanje podjetja, ga lahko delimo na dve osnovni veji: eno je tehnologija in organizacija proizvodnje, druga pa je komercialno-finančna plat. Kaj pomaga še tako modema tehnologija in proizvodni proces, če pa blaga ne moremo prodati ali pa so serije tako majhne, da je majhno podjetje z nekaj sto delavci zaradi manjše režije nujno bolj uspešno. Ta druga plat v poslovanju podjetja v naši potrošniški družbi postaja čimdalje bolj važna, obenem pa glavna naloga vodilnih kadrov v podjetju. Ozka strokovna usposobljenost je često prej ovira kot pa pogoj za uspešno poslovanje. Ali si moremo predstavljati npr. profesorja, ki predava statiko na univerzi kot uspešnega direktorja podjetja ali pa kakega gradbenega vodstva? Prav gotovo ne! In vendar iz vseh naših pravilnikov in opisov pogojev za delovna mesta sledi, da bi pravzaprav moralo tako biti. Preozko strokovno izobražen vodilni uslužbenec bo prav težko pritegnil druge strokovnjake in nepristransko upošteval njihovo mnenje, ker ima pač že sam svoje mnenje, ki se ga —
Detajl z avtoceste — Arhivski posnetek — Montiranje prvih nosilcev naavtocesti
iz lastne izkušnje, to vem — človek prav težko otrese. Na vodilnih mestih morajo biti ljudje široke razgledanosti, morajo seveda imeti splošne pojme o stroki, ki pa jih je mnogo lažje pridobiti, kot menjati svoje že ustaljeno mnenje. Ker sem se pred leti pripravljal za enoletni študij v ZDA, mi je nek ameriški inženir na ambasadi v Beogradu rekel: vi ste se učili, kako konstuirati objekt, jaz pa kako ga izvesti (»how to carry it out«). Bil je inženir-menedžer, za kar je tam posebna šola. Da bom kratek: odbor je predlagal, da nekatera vodilna delovna mesta lahko zasedejo poleg ljudi s tehnično izobrazbo tudi ljudje z ekonomsko ali pravno izobrazbo. Če je tak človek delal dalj časa v gradbeništvu, si je gotovo pridobil toliko gradbeniškega znanja, kolikor je na takih mestih potrebno. Za ozko tehnično znanje pa se bodo že našli inženirji in tehniki, ki bodo potem z večjo svobodo in iniciativo delali na svojem področju.
Seveda je bilo na.seji govora tudi o drugih nalogah, npr. montažna gradnja industrijskih hal in drugo. Tudi tu bo za uspešno delo potrebno »ubrati druge strune«. Bilo pa je načetih še mnogo problemov, vendar kdo bi vse našteval. Zdi se mi celo, da bo treba, vsaj začasno, določiti neko prioriteto, da ne bi to tako lepo začeto delo, prav zaradi prevelike širine, razvodenelo.
® Bodoče naloge, o katerih bo potrebno govoriti
Mislim predvsem na dve stvari: v toku je sedaj akcija »TOZD«. Mnenja sem, da po tem načrtu že precej poslujemo. Vendar mislim, da bi prav študij perspektivnega razvoja podjetja in njegovih enot moral dati temu sporazumu svoj pečat in s tem svoj delež, da bo s tem dejansko narejen korak naprej.
Poleg tega je sedaj v modi »integracija«. Tu se našteva, koliko podjetij imamo v SRS in SFRJ itd. Pri tem sem se spomnil na neko knjigo, ki mi jo je pred leti prinesel pokojni tov. Lipovec o organizaciji gradbeništva v Nemčiji. Tam je bilo — dobro se spominjam — napisano, da ima povprečno nemško gradbeno podjetje okrog 500 zaposlenih, čeprav so vmes tudi velikani z več desettisoč delavci. Je pač tako, da je za manjša dela bolj uspešno in cenejše manjše podjetje. Pri nas je sicer tako, da se večina individualnih hiš gradi na »fuš«, pa je torej dejansko podjetij vključno te -neregistrirane* še mnogo več. Hočem reči, da tudi integracijo ni treba jemati kampanjsko, na drugi strani pa je res, da četudi smo veliko podjetje, se ne moremo udejstvovati na vseh področjih, in bi bilo boljše zožiti našo dejavnost ter rajši integrirati se ali najti primerne kooperantske odnose z drugimi, ki so zopet specializirani v svojo smer. Tudi mislim, da »Gast« še ni ad aeta in da ga je treba utrditi in naprej razvijati. V enostavno spajanje sicer dobro sto-iečih podjetij pa — oprostite mi — ne verjamem.
Seveda bo odbor na eni svojih sej moral razpravljati tudi o teh problemih, saj je to njegova s statutom določena naloga. Integracija je lahko vertikalna in horizontalna, njeni motivi so lahko finančni, tehnološki ali drugačni, lahko pa je to način, da se legalizira tisto, kar so včasih prepovedovali t j. dogovarjanje o cenah in licitacijah, delilev trga itd
ena nadvse važna zadeva hi morala biti obdelana v razvojno-organiz.aci iški službi, nato pa priti na dnevni red odbora To ie sicer tudi stvar odbora za olanlranie, pa jo bomo morali obdelati skupaj. Rezultat neke štud'isko-razvojne naloge ie skoro vedno predlog za tako in tako investicijo Ce le denar, oziroma kje ga dobili, o tem pa ni govora. Potrebno bo pregledati s kakšnimi sredstvi lahko računamo v prihodnjih letih in potem na podlagi tega določiti smer razvoja in vlaganja. Iz tega končno sledi vse drugo.
dipl. ing gr, Jože Uršič
® Ocena dosedanjega dela ROS
Mislim, da ob tej ugotovitvi kolektivu ROS (razvojno-organizacijska služba) lahko čestitamo k dosedanjim uspehom in mu želimo še nadaljnji napredek v tej smeri. Število, obseg in kompleksnost nalog kažejo, kako nujno potrebna je ta služba. Nekatere naloge so take, da je treba ukrepati na podlagi morda še premalo proučenih zaključkov, kar je prav gotovo v nasprotju s samim principom in sistemom dela službe, kajti ta služba gotovo ne bi smela delati pod pritiskom tekočih potreb in zaradi tega izdelati manj kvalitetne elaborate. Vendar je položaj tak, kot se je pokazalo na seji, da je odbor moral napraviti nekaj sklepov, ker to pač zahteva položaj. Tudi število nalog je tako, da obstaja resna nevarnost, da maloštevilni kader tega ne bo obvladal, zlasti ne, če ne bodo prav kmalu zasedena predvidena delovna mesta in pridobljeni primerni prostori.
• Svoj čas smo že imeli organizirano študijsko-razvojno dejavnost
Naj se ob tej priliki spomnimo, da smo pred leti že imeli sicer nekoliko drugače organizirano, vendar uspešno delujočo razvojno dejavnost, ki jo je vodil tedanji strokovni svet. Se danes — po tolikih letih — gradimo številne objekte po sistemih, ki smo jih takrat proučili. Naj jih nekaj naštejem: večina proizvodnih in skladiščnih objektov, skoraj kompletna stanovanjska gradnja, gradnja mostov — razen tistih, ki jih gradi PE Nizke gradnje. Iz znanih razlogov je bila ta dejavnost takrat povsem ukinjena, sedaj pa se kaže, kako ogrompa škoda je bila podjetju s tem narejena. To seveda nima nič opraviti z mojo osebo, ki sem pisec tega članka, ker sem še danes zelo hvaležen, da sem bil takrat razrešen nekih funkcij, katere mi niso prav nič -ležale«.
© Rekonstrukcija obratov
Ena najbolj perečih nalog, ki so v obdelavi, je rekonstrukcija in nadaljnji razvoj obratov. -e izvzamemo LIO Škofja Loka, ki se je v Zadnjih letih rekonstruiral in moderniziral sam, so vsi drugi obrati več ali manj v taki situaciji, da so nujno potrebni globoko segajoči ukrepi. Skoraj vsa opremo OGP ie zrela za odpis, objekti skoraj vsi neprimerni. SPO in centralno skladišče bosta prav gotovo v prihodnjih letih morala menjati svojo lokacijo, to velja tudi za KO Ljubljana. Oprema KO v Mariboru je tudi v veliki meri dotrajala. Železokrivnica sicer ni star objekt, vendar še daleč ne tak in tako opremljen, kot bi moral biti. gramoznica v Ljubljani bo v nekaj letih izčrpana. S tem je povezan problem centralne betonarne. OcT štirih pomožnih konstrukcij za montažo mostov sta dve
zreli za odpis in ne več varni in je za gradnjo mostov Hoče—Levec potrebno nabaviti novo konstrukcijo, itd.
V zvezi s tem je odbor sprejel dva sklepa, in sicer, da se naroči izdelavo investicijskega programa za novo betonarno 'v OGP in da se takoj prične s projektiranjem in izdelavo nove. močnejše pomožne konstrukcije za montažo mostnih nosilcev.
Odboru je bila predložena nova shema analitsko-pianske službe s posebnim ozirom na to, da je nujno njeno dejavnost razširiti na tehnično področje oziroma na spremljanje in analiziranje uspešnosti izvajanja gradenj. Ker so ravno v toku kadrovske spremembe v tej službi, se je odboru zdelo prav, da novi direktor, ki bo odgovoren za delo te službe, pove k temu svoje mišljenje, oziroma — še bolje — da to naredi po svojih idejah in po posvetovanju s svojim timom. Zaradi tega je stvar nekoliko odložena.
Pri razpravi o uvajanju elektronike v poslovanje podjetja pa se je pokazalo, da je na eni strani napredek na tem področju nujen pogoj za uspešno poslovanje podjetja, na drugi strani pa imamo nekaj rezultatov v knjigovodstvu in projektiranju, prav nič pa v analitsko-planski, komercialni in tehnični službi. Po izkušnjah v svetu pa je prav tu elektronika prinesla svojo revolucijo. Prav analitsko-planska služba bo morala tu prva dati svoj prispevek. Odgovorni kadri v komerciali in tehnični službi pa bodo prav tako morali prispevati svoj del.
Ta naloga ni prav nič kampanjska in kratkotrajna, neuspehi in rezultati se bodo pokazali šele čez leta. Tudi ne bo šlo brez težav in nasprotovanj. Mnogo — da ne rečem vsi — bomo morali iz osnove menjati svoje pojme, kar pa pri ljudeh, ki so mnoga leta uspešno delali brez tega, ni tako enostavno. Če po tihem povem svoje mnenje, mislim, da bodo to speljali novi mlajši ljudje; kar pa nas je, ki nismo več tako mladi, moramo njim to pot pripraviti in olajšati, pa čeprav se bomo pri tem morali prebiti skozi faze, ko bo največ težav, nasprotovanj in tudi začasnih neuspehov.
Eno je gotovo. Uvedba elektronike bo zahtevala marsikje bistveno spremembo v poslovanju, predvsem pa odpravo slehernega stihijskega ukrepanja. Po mojem moramo z računalniki najprej ugotoviti’ kako pravzaprav delamo in moramo zato zbrati dovolj in pravilne podatke, da nam bo računalnik to posredoval. Nato . bo računalnik naredil kalkulacije, vendar moramo zato imeti enotne popise del in normative, ne glede na sedanjo prakso v gradbeništvu. S pomočjo računalnikov bomo napravili plan gradnje, ki pa bo moral potem postati zakon za vse prizadete, ne pa Ie nova mapa v predalu, itd.
Naj še omenim ugotovitev odbora, da za to pri nas niso, vsaj v začetku, potrebne milijardne investicije, temveč in predvsem mnogo hotenja in dobre volje.
ttioupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, in to je traialo kar nekaj let, smo ostali sami, brez množičnih nosilcev te ideje. Sele konkretni sporazumi u delitvi dohodka in osebnih dohodkov in njihovem dejanskem uveljavljanju, 7 vsemi ugodnimi in neugodnimi, sprejemljivimi in nesprejemljivimi Posledicami, je razgibalo delavce. Zdaj, ko so sporazumi že tu, torej ob konkretnem, postajajo delavci resnični nosilci m neposredni uresničevalci te naloge. Zdaj, kc so idejo o nujnem medsebojnem sporazumevanju sprejeli ra svojo, se tej pravici in dolžnosti ne bodo pripravljeni odreči, ker so dognali, da je v njihovem interesu, razumljivo pa, da bodo terjali izpolnjevanje teh dokumentov.
Vpliv osebnosti je v tern boju ne le neizogiben, marveč celo nujen. Množično gibanje in zavestna subjektivna akcija posameznikov m organiziranih političnih sil tanko razvoj pospešita. Delali bi veliko napako, če bi v tem boju Za množičnost podceniti vlogo posameznika, ki bodisi več ve, je bolj zavzet in dosleden, bodisi da ima več izkušenj in zato hitreje gradi ^ost med teorijo in prakso, med možnostjo in
•resničnostjo.
datov za to priznanje in sedanja komisija kot tudi vse prihodnje bodo vselej pred dilemo, ki smo jo mi Spoznali že lani; lahko je namreč izbirati med slabim in dobrini, zapleteno in zahtevno pa je izbiranje med dobrimi.
Ob dogodku spet razmišljam o pobudi, ki je omogočila, da mimo priznanj in nagrad za ustvarjalce najbolj različnih področij in dejavnosti, najdemo tudi priznanja za tiste, ki
se bore za poglabljanje samoupravljanja. Tako bomo luščili, največkrat iz skromne anonimnosti, tiste svoje člane in delavce, ki si pogumno in vztrajno prizadevajo za uresničitev načel in idej. Težko razumem, da še vedno ni veliko tistih, ki bi posnemali to pobudo.
Današnjih 5 nagrajencev za 3 priznanja, štejemo med tiste, o katerih sem govoril. V imenu komisije jim želim: srečno!
• To niso »liderji«
To niso -liderji« dvignjeni nad vse samoupravljavce, to so prav tisti delavci, ki žive z niimi. ki znajo prisluhniti njihovim zahtevam ln zato lahko ponudijo tudi uporabne rešitve, take, ki jih delavci kot razred -osvoje«. Take liudi potrebujemo. Potrebuje jih delavski razred. lf» uveljavljanje ter poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov bi se brez njih prebijalo počasneje in ob kopičenju protislovij.
Zato tovarišice in tovariši sem danes še bolj °t lani, ko smo prvič podeljevali ta priznanja Prepričan o velikem pomenu sklepa, ki pa je sPrejel mestni svet Zveze sindikatov v Ljubija-Pi- Spodbuda posamezniku ni le spodbuda zanj, Marveč spodbuda za vse Vedno več je kandi-
Z razvejeni samoupravnga sistema družbene ureditve se je v podjetju Gradis nenehno razvijala tudi organizacija samoupravljanja. Prvi delavski svet podjetja je bil izvoljen že v januarju 1950 leta na gradbišču v Kidričevem, centralni delavski svet pa oktobra 1950.
Sindikalna organizacija podjetja Gradis je bila predvsem aktivna pri sestavljanju in uvajanju interne zakonodaje, kar je omogočilo, da so v podjetju že v letu 1963 sprejeli statut z vsemi najpomembnejšimi elementi, ki so značilni za sedanje temeljne organizacije zrduženega dela.
Nagrajenci so intenzivno sodelovali pri sestavljanju prvega samoupravnega sporazuma na področju slovenskega gradbeništva v letu 1969. Ta sporazum je bil osnova za vse ostale spora-zume v jugoslovanskem gradbeništvu Ni slučaj, da je osnova sedanjega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu ravno samoupravni sporazum podjetja Gradis. V ta sporazum je vključeno prek Ml) delovnih organizacij osmih panog.
Pri vseh naštetih uspešno opravljenih nalogah so prispevali velik delež nagrajenci- Posebno pomembno je njihovo delo pri reševanju nalog, ki so zaradi dislociranosti enot podjetja in bele-rogenega sestava zaposlenih težko izvedljive.
V 6000-elanskcm kolektivu z 12 podjetji z dislociranimi obrati brez skupinskega dela in angažiranosti prizadevnih družbenih delavcev, ne bi mogli doseči omenjenih uspehov, ki po oceni komisije pripadajo predvsem izbranim trem nagrajencem.
Očime se nemški
WIR LERNEN DEUTSCH 38. Lek ti on
Adjektivdeklination — Forsetzung
Steht vor dem Adjektiv kein Artikel eo iibernimmt das Adjektiv die Endungen mit Ansnahme des Genitiv singular beim hier ist die Endung »en«.
Einige Beispiele:
oder Possessivpronomen, des bestimmten Artikels Maskulin und Neutrum;
ITeirija in praksa
Anketira!! smo nekaj študentov, da bi nam povedaii svoje mnenje o tem, kako se počutijo na obvezni praksi
Nom. roter VVein Gen. roten Weines Dat. rotem Wein Akk. roten VVein
Nom. braune Kohle Gen. brauner Kohle Dat. brauner Kohle Akk. braune Kohle
Nom. kaltes Bier Gen. kalten Bieres Dat. kaltem Bier Akk. kaltes Bier
Plural: rote VVeine roter VVeine roten VVein en rote VVeine
braune Kohlen brauner Kohlen hrannen Kohlen braune Kohlen
kalte Biere kalter Biere kalten Bieren kalte Biere
maskulinum
feminium
neutrum
Alter VVein ist gut. Ich trinkc gern alten VVein. Trotz starkcn Regens gingen wir spazieren. Er arbeitet mit grossem Erfolg. Heutc ist sehones VVetter. Bei schonem VVetter gehe ich in den Garten. VVegen schlechten VVetters konnte er nicht kommen. Hier ist gute Luft. Er ist bei guter Gesundheit. Er arbeitet trotz schvverer Krank-heit.'
Gute Menschen helfen alten Leuten immer. Das Leben armci Menschen ist nicht leicht. Ich liebe schone Blumen. Unser Zimmer hat fliessendes VVasser. Das Trinken slarker VVeine ist nicht gesund.
Zur VViederholung der Deklination des Ad.iektivs:
Erganzen Sie die AdjekliVendungen: Mein treu- Freund, der lang- Stock. ein gut sitzend. Hut. diese eng- Strasse, daš alt- Haus, drei hoh- Berge. alle bunt- Blumen. deinc sorglos- Jugend. unser fleissig- Sohn, jene lang- Bank, kein fruchtbar- Jahr, warm- VVinter. Ihre golden- Uhr.
Bilden Sie von obigen VVortverbindungen a) die Genitive, b) die Dative, c) die Akkusative!
Erganzen Sie:
1.	Berlin ist eine gross- Stadt. Sie hat viele lang- und breit-Strassen. Darauf stehen griin- Biiume. Der alt- Teil der Stadt hatte aneh eng- und krumm Gassen.
2.	Berlin hat viel griin- Anlagen. Der schiinst- Park war der Tiergarten. Hier gab es viele klein- Scen. viel besucht- Kinder- spicl-platze und eine grosse Zahl hiibscht-. schattig- Spaziergange. Dieser herrlich- Park ist auch ein Opfer des Krieges geworden. Fast all-gross- Baunie sind verschwundcn, doch es vvurden neu- und jung-Baume gepflanzt.
3.	Mitten durch die Stadt fliesst die Spree, ein schmal- Fluss. Dieser verzweigt sich in einig- Kanale. Schleppdampfer ziehen schwcr-Lastkahne.
Erganzen Sie:
Unser klein- Garten.
Wir haben einen klein- Garten. Er ist von eincm cisern- Zaun nmgeben. Vorn am Eingang steht eine gross- Menge der herrlichst-bunt- Blumen. In jedem neu- Sommer treuen wir uns an ihren gelb-, rot-, und blau- Bliiten. Alle voriibergehcnd- Leute sehen hinein und mancher sagt: »VVelch herrlich- Blumen! Und so viel bunt- Farben auf dlesem klein- Stiickchen Erde.<- Dana folgt ein klein- Platzchen. Hier hat unsere fleissig- Mutter niitzlich- Gemiise gepflanzt. So haben vvir rvahrend des ganz- Sommers immer frisch, Salat, rot- Radieschen oder griin- Gurken und es fahlen keine niitig- Kiichenkrauter. An der recht- Seite des Gartens haben wir Straucher mit rot-, vveiss-und schxvarz- Beeren. An der linic- Seite aber stehen zvvei alt- Apfel-batime und drei jung- Birnbamne. In jedem gut- Herbst hat die ganz-Familie ihre gross- Freunde an den viel- herrlich Frilcbten. Die alt-, aber reichlich tragend- Apfclbaume besehenken uns fast jeden neu-Herbst mit gross- Menge gut Aenfel. VVir konnen diesen oder jenen gut- Freundcn manches gefiillt- Korbchen schenkcn, Deshalb licbcn vvir imsern schon- klein- Garten.
VVtirter — besede
iibernehmen — prevzeti e Ausnahme — izjema r Erfolg — uspeh helfen — pomagati e VViederholung — ponavljanje erganzen — dopolniti fruchtbar — rcdviten sorglos — brezskrben krumm — ukrivljen e Anlage — nasad Eiiibsch — lep. čeden schattig — senčnat s Opfer — žrtev verschvvindcn — izginiti pflanzen — saditi mitten durch — sredi skozi schmal — ozek r Zaun — ograja e Bliite — cvet voriibergehen — mimo iti slch verzvveigen — razcepiti se „ reichlich tragen — bogato obroditi
gefiillt — polnjen
Petdesetletnik
Vrata osnovnih šol so že dolgo zaprta. Učenci so odšli na letovanja ali pa jih to še čaka. Kako pa je s srednješolci in visokošolci? Njihova brezkrbnost je že minila. Vsak po svojih močeh si nabirajo nova znanja ii spoznanja. Nekateri s študiranjem za izpite, nekateri z obvezno prakso.
Letos smo sprejeli na obvezno počitniško prakso 182 študentov raznih šol in fakultet Odločili smo se,-da bomo ob zaključku obiskali nekatere ter se pogovorili o njihovem počutju, delu in povezanosti teorije in prakse.
Dvoje mnenj o počitniški praksi
Najprej smo obiskali dijakinji ekonomske srednje šole Miro Adam in Olgo Filipič, ki zaključujeta prakso na centrali. Prva je spregovorila o svojem delu na praksi -Mira Adam: »Od prakse sem
' Jubilant Franc VOVK direktor PE Jesenice, je 27. julija obhajal poseben praznik.
Petdeset let življenja in trideset pet let trdega dela. Gorenjec po ro-
r Kanal — kanal r Schleppdampfer — vlačilec (parnik)
r Kahn — čoln r La sikah n — tovorni čoln eisern — železen nmgeben — obdan r Eingang — vhod e Menge — množica herrlich — krasen bunt — pisan s Stiickchen — košček s Platzchen — prostorček niitzlich — koristen s Gemiise — zelenjava, vrtnina frisch — svež s Radieschen — redkvica e Gurke — kumara s Kuehenkraut — kuhinjska zelenjava r Strauch — grm e Beere — jagoda reichlich — bogato s Korbchen — košarica
du ali kot pravijo trda gorenjska korenina, tudi v najtežjih dneh svojega življenja ni klonil. Kako je v svojem delu vsestranski in neizčrpen, je že večkrat dokazal. Pod njegovim vodstvom so zrasli nešteti objekti na Gorenjskem, Portorožu in v daljnem Skopju, ko je kot takratni šef gradbišča. ponesel ime našega podjetja v bratsko republiko Makedonijo. Vsak ustvarjalec ima svojo lastno osebnost, tisto, ki ga loči od drugih in njegova osebnost je skupna življenju in času v katerem se nahajamo. Vem. da ob jubileju v sebi ne čuti nobene prelomnice, ki v bistvu je prelomnica, kajti naš VOVK je še vedno poln elana in borbe za delo in obstoj jeseniške enote in celotnega podjetja GRADIS,
Zaradi tega se Tvoji sodelavci, tovariši in prijatelji pridružujemo Tvojemu lastnemu razpoloženju in želji, da bi bil zdrav in tako nadaljeval svoje bogato in uspešno delo. Zato se na današnji dan pridružujemo številnim čestitkam in Ti kličemo še na mnoga leta!
Lojze Cep.uš
Vesna Vesel in Vojko Mlakar
Delo, ki sem ga opravljala, mi ne bo dosti pomagalo pri nadaljevanju študija. Na praksi sem že mesec dni, pa ves ta čas nisem dobila takega dela, kjer bi morala vsaj delno uporabiti znanje iz šole. Zdi se mi, da bi morala biti praksa bolj določena tako, da bi se praktikanti na njej tudi kaj naučili,« je končala Mira. Povsem drugačno mišljenje ima o svoji praksi Olga. Filipič, ki je začela: »Zelo sem zadovoljna s prakso, saj sem praktično spoznala mnogo stvari, o katerih smo se učili v šoli. Delo je bilo zelo raznoliko, saj sem delala kar na treh delovnih mestih, in sicer v blagajni, tajništvu in knjigovodstvu osnovnih sredstev. Mislim,« je nato nadaljevala, »da je tak način prakse zelo dober. Pomanjkljivost je le v tem, ker ti sodelavci dajo samo določeno delo, nimajo pa časa, da bi ga malo bolj razložili.«
© Najbolj mi ugaja konkretna zadolžitev
Mojca Vasle: »Na praksi sem šele štirinajst dni in že lahko povem nekaj bistvenih značilnosti, ki jih ima taka praksa za nas študente. Ker študiram arhitekturo, m-i to delo, ki ga trenutno opravljam, zelo ustreza.
x —j__	•____ ___^ z-i-f n i 1 o r\ r\vi 1 r\7i
Ri-
šem namreč načrte oziroma razne detajle po priloženih predlogah. To je konkretna zadolžitev, ki si jo vsak praktikant želi. Hoče pokazati, da je tudi sam zmožen, nekaj napraviti. Vsak namreč rad pokaže svoje delo. Če je praksa organizirana v takem smislu,« je nadalje-
Kranjc
• Praksa bi morala biti bolj raznolika
Irena Kranjc:	»Sem študentka prvega letnika
arhitekture in sem na praksi že tri tedne. Najprej sem si ogledala vse obrate in betonarno. Čeprav mi pri mojem nadaljnjem delu to ne bo dosti pomagalo, pa sem vseeno vesela, da sem videla, kako vsi ti gradbeni polizdelki nastajajo. Po ogledu vseh obratov sem prišla v pisarno. Tu pomagam pri obračunu akordov. Čeprav moram biti s tem zadovoljna, pa vseeno mislim, da bi morala biti praksa bolj raznolika in pa bolj konkretna.«
• Teden dni aktivnega dela na posameznem delovnem mestu je dovolj
Vojko Mlakar: »Kot študent četrtega letnika gradbenega oddelka FAGG sem rad prišel na prakso v laboratorij. Tu je delo specifično, zato pa toliko bolj zanimivo. Vseeno mislim, da je za praktikanta bolje, če spozna čimveč delovnih mest kot pa enega bolj natančno. Zato je teden dni aktivne prakse na posamez-
Mojca Vasle
vala Vasletova, »potem se je tudi veliko lažje vključiti v delovno skupino, s katero delaš. Občutek, da za sodelavce nisi samo nujno zlo, ampak bodoči strokovnjak na začetku svoje poti, pa te samo še spodbuja pri nadaljnjem delu in študiju. Mislim, da bi morala1 biti tako organizirana praksa po vsakem letniku študija,« je zaključila Mojca Vasle svoje misli.
® Naslednje leto se bom spet oglasil pri Gradisu
Edvard Čadež: »Presenečen sem, da ste izbrali ravno mene. Tudi jaz sem študent prvega letnika arhitekture. Zelo sem vesel, da sem prišel ravno sem na prakso Lahko si ogledujem vse isto kar me zanima. Najprej sem na zgradbi meril površine stanovanj, nato pa delal zunanji omet. Trenutno čistim notranje prostore in si ogledujem mesta za priključke. Mislim, da sta glede na veliko število praktikantov dve praksi, ena na gradbišču in druga v biroju, kar dovolj. Tudi za naslednjo prakso se bom najprej oglasil v Gradisu.-*
Edvard Čadež
nem delovnem mestu dovolj. Smatram, da bi bila praksa le enkrat med študijem dbvolj, tako da bi ostalo študentom več časa za pripravo na izpite posebno v zadnjih letnikih.«
@ Nam praktikantom premalo zaupajo
Vesna Vesel: »Svojo prvo prakso sem želela imeti na gradbišču, da bi praktično spoznala celotno tehnologijo gradnje. 14 dni sem bila na gradbišču IN DOS A v Ljubljani.
Škoda je le, da je ravno to gradbišče že v zaključni fazi in sem bila za-nekatere stvari prikrajšana. Sicer pa, če bi hotela videti vse, kar sem hotela, potem bi morala ostati na praksi kar leto dni. Mislim, da praktikantom vse premalo zaupajo in jim ne dajejo določene zadolžitve, temveč jih uporabljajo le kot pomoč pri raznih opravilih, ki se jih lahko naučijo in katerih delo je več ali manj enako.«
In kaj iz teh pogovorov lahko povzamemo? Študenti radi hodijo na prakso ne toliko iz materialnega stališča, ampak predvsem zato, da bi se nekaj praktičnega naučili, Nekateri so zadovoljni s_ takim načinom prakse, večina pa bi rada spoznala še nekaj več. In kako jim to nuditi? To pa je vprašanje, ki bi ga bilo dobro obdelati pri načrtovanju prakse za prihodnje leto.

Mira Adam in Olga Filipič
Nezgode
opozarjajo
V juniju se je pri 5.208 zcpsienih poškodovalo pri delu 42 delavcev, odsotnosti zaradi poškodb je bilo 712 dni, na poti na delo in z dela se je ponesrečilo 6 delavcev, odsotnosti zaradi nesreč na poti 127 dni. Izgubljenih 6712 delovnih ur.
CELJE
Šalih Hasanovič, PK zidar, Pri vitlanju železa je dobil mezinec desne roke v zobčenik in si ga poškodoval. Nesposobnost za delo 21 dni
Ivan Ivanovič, PK zidar. Pri prenosu vibratorja je stopil na temelj v * 70 cm, ko je stopil na drugo stran temelja se mu je leva noga zvila v gležnju. Nesposobnost za delo 5 dni.
Ljupko Jukič, NK delavec. Pri vzpenjanju na oder ga je zabolelo v nadlakti desne roke. Nesposobnost za delo 17 dni.
Idriz Maljoku, PK tesar. Pri zapiranju vrat na avtomobilu prekucniku mu je stisnilo desno roko in mu poškodovalo sredinec. Nesposobnost za delo 7 dni.
Nedeljko Mihajlovič, NK delavec. Imenovani je zlagal in nosil žagan les, ko je dvignil les, je začutil bolečine v hrbtenici. Nesposobnost za delo 1 dan.
Ismet Saleševič, NK delavec. Pri skladanju betonskega železa se je spotaknil* Breme, 'katerega je nosil, mu je padlcTna koleno. Nesposobnost za delo 22 dni.
JESENICE
Ramiz Džananovič, NK delavec. Opeko je podajal š kamiona. Padla mu je na gleženj desne noge. Nesposobnost za delo 18 dni.
Nasi! Durek, NK delavec. Odpenjal je že rjav n o posodo za beton. Udarila ga je na prstanec leve roke. Nesposobnost za delo 12 dni.
Ostoja Čekič, NK delavec. Pri razkladanju betonskih izdelkov — stojk za ograjo je delavcu priščipnilo prstanec desne roke. Nesposobnost za delo 6 dni.
Djuro Filipovič, NK delavec. Pri prestavljanju lesene barake se je ubodel v zapestju leve roke v štrleč žebelj. Nesposobnost za delo 2 dni.
Rajko Zrnič, NK delavec. S traktorja je razkladal siporeks. Ko je bil traktor razložen, je skočil z njega, na tla in si pri tem zvil desno nogo v gležnju. Nesposobnost za delo 4 dni.
Andrej Setnik, KV zidar Pri obnovi temeljev je stopil med dva tramova in si ranil nogo v gležnju. Nesposobnost za delo 5 dni.
Ibrahim Džafič, KV tesar. Pri razopaženju sten mu je padel tram na desno nogo in mu jo poškodoval v gležnju. Nesposobnost za delo 4 dni.
Djevad Gluhalič, NK delavec. Pri odpenjanju žerjavne posode mu je ročaj posode spodrsnil in mu pritisnil palec desne roke. Nesposobnost za delo 3 dni.
Jožo Grgič, KV miner. Pri vrtanju lukenj za miniranje konglomerata mu je spodneslo vrtalni sveder. Ta mu je padel na desno nogo. Nesposobnost za delo 5 dni.
KOPER
Bruno Bažec, KV zidar. Pri horizontalnem premikanju dvigala mu je os kolesa poškodovala gleženj desne noge. Nesposobnost za delo 21 dni.
LJUBLJANA
Marko Rojič, NK delavec. Pri rušenju betonskega zidu s pnevmatičnim kladivom je zaradi prevelikega pritiska na kladivo . izgubil ravnotežje. Pri padcu si je izpahnil mezinec desne reke. Nesposobnost za delo 7 dni.
Mirko Pavlovič, PK zidar. Pri skladanju betonskih montažnih podstavkov si je poškodoval prstanec leve roke. Nesposobnost za delo 3 dni.
Vinko Sori, VK zidar. Pri odstranjevanju plastičnih cevi iz montažnega stebra se je udaril s težkim kladivom po palcu desne roke. Nesposobnost za delo 20 dni.
Manojlo Maksimovič, NK delavec. Zbodel se je v desno nogo. Nesposobnost za delo 4 dni.
LJUBLJANA-OKOLICA
Adem Zu m bera j, NK delavec. S steklom si je poškodoval dlan desne roke. Nesposobnost za delo 9 dni.
MARIBOR
Fadil Osmič, NK delavec. Pri izpoku kanala je razbijal temelj v zemlji in si pri tem poškodoval mezinec leve roke. Nesposob- * nost za delo 18 dni,
Franc Pohorc, PK zidar. Pri hoji po betonskih stopnicah v I. nadstropje si je poškodoval nogo v gležnju. Nesposobnost za delo 14 dni
Marjan Hrnič, PK strojnik. Pri utrjevanju z nabijamo žabo je žaba skočila na kamen in.se odbila, v betonski zid Pri tem si je poškodoval kazalec na levi roki Nesposoben za delo 22 dni.
Marko Ciglar, KV zidar Pri kopanju ometa je stal na železni palici višine 50 cm, ko je stopil dol, si poškodoval levo nogo. Nesposobnost za delo 26 dni.
, Jože Klemenčič, NK delavec. Pri odpiranju stranice kesona si v je poškodoval kazalec na desni roki, Nesposobnost za delo 8 dni.
Stefan Rakuš, PK strojnik. Pri utrjevanju z nabijalno žabo je žaba .SKočila na kamen in se odbila poševno v lesen profil ter mu tako poškodovala dlan leve roke. Nesposobnost za delo 17 dni.
RAVNE
Slobodan Sabanovič si je zlomil roko. Ni še prijave nesreče pri delu.
NIZKE GRADNJE	>
Dcsimir Pavlovič, PK lesar. Ko je lezel po leseni lestvi na delovni oder, se je prijel za cev, ki je bila na delovnem odru.
Ta mu je padla na nogo :n mu poškodovala palec na desni nogi. Nesposobnost za delo 8 dni.
Dejan Savič, PK zidar. Pri spravljanju orodja je stopil na žični k. Nesposobnost za delo 6 dni.
KO LJUBLJANA
Zdravko Milijaševič, PU ključavničar. Pri rezanju pločevine mu je padla iskra na nogo. Nesposobnost za delo 16 dni.
Ivan Doler, KV ključavničar. Odstranjeval je odpadke izpod brusilne plošče. Ta pa ga je obrusila po desni roki. Nesposobnost za delo 12 dni.
KO MARIBOR
Ladislav Sipoš, KV strojni ključavničar. Pri vrtanju ga je spiralni sveder prijel za rokav delovne obleke in navil rokav tako, da mu je pri tem obrnilo roko Sveder pa mu je poškodoval notranjo stran desnega komolca. Nesposobnost za delo 8 dni.
LIO ŠKOFJA LOKA
Jože Povšič. NK delavec. Pri prijemanju plohov se je udaril na sredinec desne roke. Nesposobnost za delo 18 dni.
OGP LJUBLJANA
Milan Cubrič, NK delavec. Pri nakladanju betonskih zidakov (33 kg/kom) na vagon, mu je padel zidak na noge in poškodoval desni gleženj.
STROJNO PROMETNI ODDELEK LJUBLJANA
Anton Zajc, KV kurjač. Sel je odklopiti električno stikalo. Na stopnicah mu je spodletelo in si je poškodoval levo nogo. Nesposobnost za delo 45 dni.	1
Rafael Jalšavec, KV monter žerjavov. Pri montaži žerjava eden izmed železnih okvirov ni hotel v ležišče, ponesrečenec je hotel okvir bolje potisniti, pri tem pa je okvir izstopil iz svežega mesta tako, da mu je pritisnil prsni koš. Nesposobnost za delo 8 dni.
BIRO ZA PROJEKTIRANJE
Janez Laboda, tehnični risar. Urezal se je s papirjem. Nesposobnost za delo ca. 14 dni.
Iz redne evidence je razvidno, da je bilo v tem letu takih in
podobnih poškodb:
—	v,	januarju '	IS
—	v	februarju	22
—	v	marcu	22
—	v	aprilu	25
—	v	maju	29
—	v	juniju	42
Iz mesečnega pregleda je razvidno, da poškodbe delavcev rastejo. Iz kratkega opisa poškodb je lahko dognati vir poškodbe, ker izraža konkretno ugotovitev. dejstva. Nezgode seveda lahko klasificiramo še po mnogih drugih faktorjih, ki so zanimivi za analizo nesreč, npr. po spolu, starosti, poklicu, stažu, delovnih izmenah, urah, dnevih in mesecih dogajanja nezgod itd. Vendar nam že ta pregled zadostno kaže, kje naj bi neposredni organizatorji dela, predvsem^ pa delavci sami, upoštevali varnostne ukrepe pri delu.
Sektorski vodja obratov na Pobrežju pri Mariboru o centralni organizaciji obratov
»Vse do aprila letošnjega leta so žveli obrati Gradisa na Pobrežju v Mariboru vsak zase. Ni bilo povezave, težko bi govorili o pravem sodelovanju. Zato je bilo razmeroma težko. NTo, od letošnje pomladi dalje pa nadaljujemo pot z ramo ob rami. Delo smo centralno organizirali, od česar si obetamo precej boljše poslovne rezultate —,<- nam je za uvod povedal Oton Roškar, vodja stilih Gradisovih obratov: železokrivnice, betonarne in separacije, tesai-£kega obrata in obrata betonskih izdelkov.
Sarna žeiezokrivnica, ki zaposluje ljudi, je pravzaprav že prej pre-^asla ozke okvire obrata. 2e dlje ca?a dela namreč tudi za druge, na Primer za Celje in Ravne in,"kar je specifičnost obrata, kar delavci skri-VlJ°, Vse tudi sami položijo. Skratka v tem primeru gre za zares dobro vPeljan obrat...
»Betonarno in separacije smo uspešno rekonstruirali...«, je nada-tjevai Oton Roškar. »Čakamo le še drobilce, da bomo lahko koristno uporabili čim več gramoza in da nam 5® bodo več ostajale velike frakciie.
Osnovni namen rekonstrukcije je bil, a bodo naše kapacitete zadostovale a celotno mariborsko območje.
, '\e'vno prodamo precej materiala privatnikom, približno za 30 no-tisočakov. Ob tem je naše osnov-. 0 vodilo, da ne prodajamo agrega-l°v temveč beton ...«
O tesarskem obratu pa so nam podali v Mariboru naslednje:
»Nemogoče in nesmotrno je organizirati tesarska dela za vsak objekt Posebej, Zato delamo opaže sedaj v glavnicah, na terenu pa jih samo ^stavimo. Obrat izdeluje tudi manj-e konstrukcije na stavbah. Novost esarskega obrata, ki je samostojno lSaniziran od letošnjega leta dalje je d.a bo imel. na zalogi ves opažni, osni in podporni material in da bo se to centralno vodil in pošiljal na nD!ekte. Za vsak material bo dnevna a.)emnina. saj smo zainteresirani, a,vse-stvari po nepotrebnem ne bi oh rZ6Va'e na gradbiščih. Torej, v ., /a{u bomo imeli na zalogi tako v*°c ves potreben material, ki bo in ob vsakem času na voljo. as osnovni namen bo med drugim , > da bomo vse hitro obračali kot P}u pravimo ...«
n .udi obrat betonskih izdelkov še Povsem urejen oziroma tak, ka-,vfnega bi si delavci želeli. Za za-elek ga bo
Odličnjaki
n =» potrebno sodobno stroj-v 0pi'5miti, potlej pa bodo prišle na dan dru§e stvari. Obrat se že . nes ukvarja s proizvodnjo drobnih i»..°jSkib polizdelkov pa tudi s pro-°dnjo težkih elementov.
Učenci tretjega letnika Nikola Praiz, Ivan Benčik, Milorad Visič in Radenko Bojič so tretji letnik poklicne šole zaključili z odličnim uspehom.
Za uspešno učenje prejmejo vsi navedeni lepo knjižno nagrado. Čestitamo!
In zakaj težijo v Mariboru obrati Gradisa k temu, da bi napravili kav največ doma, pod domačo streho in obenem čim manj zunaj, na terenu? V glavnem zato, ker je delo na terenu neprimerno dražje od dela doma. Celih deset novih tisočakov je potrebno namreč odšteti že pred začetkom del za vsakega posameznika na terenu, ki mora živeti v urejenem naselju! In od 1000 zaposlenih v Mariboru, dela že 200 ljudi stalno na obratih, kar nedvomno predstavlja že dokaj lep uspeh.
V gosteh ekipe grosupeljske garnizije, ki se je udeležita tekmovanj ljubljanskega armadnega območja
Ivan Obadič
»Vsekakor ima tudi ta obrat lepo perspektivo...,« nam je razlagal Oton Roškar. »Že danes izdeluje od 8 do 9 ton težke nosilce za razne hale, vinogradniške kole za obnovo vinogradov, hlevske grede, zidake in poleg tega še vrsto betonskih elementov. Na dan izdela obrat več kot 3000 zidakov bi jih pa še precej več, če ne bi imel tako skromnih kapacitet. Zidake dela pedvsem za zasebni sektor in vsa proizvodnja je prodana za več kot pol leta vnaprej. Vsekakor pa bo ostala osnovna dejavnost obrata betonskih izdelkov proizvodnja težkih industrijskih elementov, saj se nam prav na tem področju obetajo najbolj interesantni' posli...«
Od 25. do 28. junija je bilo v Ljubljani veliko tekmovanje vojakov — športnikov lubljanskega armadnega območja. V teh dnevih je skupina vojakov iz garnizije Grosuplje obiskala naš kolektiv. Srečanje z vojaki je bilo prisrčno. V imenu podjetja Gradis je vojakom zaželel dobrodošlico glavni direktor ing. Hugo Keržan ter v spomin na to srečanje poklonil veliko umetniško sliko. Vojakom in oficirjem smo zavrteli tudi film »Gradisovih 25 let-« in moram priznati, da so bili navdušeni nad uspehi našega 25-letnega dela. Po govorih je sledilo skromno pogostilo. To srečanje nam je veliko pomenilo, saj smo se v prijateljskem razgovoru seznanili z življenjem naših vojakov, vojaki pa o delu našega podjetja. Po tem srečanju nam je predsednik skupščine mesta Ljubljana poslal zahvalno pismo, ki ga v celoti objavljamo.
Spoštovani tovariši!
Sprejmite prosim. našo prisrčno zahvalo za vaše sodelovanje in veliko razumevanje, ki ste ga pokazali pri izvedbi 27. prvenstva športnikov ljubljanskega armadnega področja, ki je bilo v Ljubljani od 25. do 28. junija letos.
Iskreno smo bili veseli, da je vaša delovna organizacija sprejela pokroviteljstvo ene izmed osmih ekip, ki so na tem tekmovanju sodelovale. Zlasti pa nas je razveselil prisrčen in topel sprejem ekipe, ki je bila 27. junija 1972 gost vašega kolektiva.
Prepričani smo. da ste pri svoji odločitvi o sprejemu pokroviteljstva upoštevali tudi dejstvo, da minulo srečanje ni imelo zgolj športni pomen, temveč je pomenilo srečanje v
Ljubljani, veliko manifestacijo prijateljstva, bratstva in enotnosti pripadnikov naše jugoslovanske ljudske armade. Naše mesto je bilo prvič po vojni gostitelj večjega vojaškega športnega tekmovanja, kjer so sodelovali vojaki vseh narodov in narodnosti, ki služijo vojaški rok v Sloveniji.
Zahvaljujemo se vam za vso pozornost in veliko skrb, ki ste jo posvetili »svoji ekipi«, ne le ob obisku v vašem podjetju, temveč tudi v vseh dneh tekmovanja. Vaši sodelav-lavci so vsakodnevno obiskovali vojake in starešine »svoje ekipe«, se zanimali za njihovo počutje in dosežene športne uspehe. S takim prisrčnim odnosom pa so mnogo pripomogli, da so se vojaki iz vseh garnizij Slovenije v Ljubljani prijetno počutili. Razveseljivo je zlasti to, da
je med predstavniki pokrovitelja in članov ekipe prišlo do tesnih osebnih stikov ter, da se je med njimi razvilo prijateljstvo in tovarištvo.
Vljudno prosim, da našo globoko zahvalo posredujete zlasti tistim vašim sodelavcem, ki so s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom največ pripomogli, da smo to nalogo uspešno izvršili, s tem pa smo dokazali našo ljubezen do jugoslovanske ljudske armade.
Prisrčno vas pozdravljamo in se še enkrat iskreno zahvaljujemo za pozornost.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Miha Košak. dipl. ing.
66***6*»4666S665y*i5SS6SSgSS8i®C
V zadnji številki Gradisovega vestnika smo objavili imena no- Mandatna doba 1970 1974 voiz vol jenih članov delavskega sveta podjetja. Danes objavljamo imena članov delavskih svetov poslovnih enot.
Celje
Mandatna doba 1972—197G
1.	Avgustič Franjo, KV tesar
2.	Arlič Maks, gradbeni delovodja
1.	Ahmetovič Šalih, KV tesar
4.	Brico Ivan, KV delavec — sku-pinovodja
5.	Cotič Ahmet, KV tesar
6.	Dragomirovič Milovan, KV tesar
7.	Fošnarič Franc, delovodja
8.	Huzjak Franjo, KV zidar
9.	Horvat Matija, VK delavec — skupinovodja
10.	Juiarič Marko, KV tesar
11.	Kazarerovič Hamzo, KV tesar
12.	Vidovič Stefan, VK delavec — skupinovodja
Mandatna doba 1970—1974
13.	Adamič Marjan, gradbeni tehnik
14.	Janušič Ivan, VI< delavec — skupinovodja
15.	Krn jak Ivan, KV tesar
16.	Krnjac Rudi, gadbeni tehnik
17.	Lukner Rudi, gradbeni delovodja
18.	Tomplak Alojz, KV železokrivec
19.	Vidovič Miha, KV tesar
20.	Vešligoj Branko, KV delavec — skupinovodja
21.	Zarin Savo, KV tesar
22.	Zidal Štefan, KV tesar
Predsednik delavskega sveta ADAMIČ MARJAN
5.	Durjava Marjeta, ekonomski tehnik
6.	Erbus Anton, PK strojnik
7.	Gregl Jakob, KV betoner
8.	tlajdarovič Ivan, PK železokri-
Ljubljana
Mandatna doba 1972—1978
1.	Barič Mijo, VK tesar
2.	Božič Drago, VK zidar
3.	Duhovnik Angela, ekonomski tehnik
4.	Golnar Martin, gradbeni tehnik
5.	Jankovič Franc, VK zidar
6.	Itunstič Peter, gradbeni delovodja
7.	Lacmanovič Mile, VK tesar
8.	Petrič Valent, VK zidar
9.	Semenčič Alojz. KV tesar
10.	Šrol Vinko KV zidar
11.	Šufoelj Janez, VK tesar — delovodja
12.	Tabakovič Ramo, PK delavec
13.	Zorman Tomo, VK tesar
Mandatna doba 1976—1974
14.	Bregovič Vinko, KV zidar
15.	Čorčič Slavko, KV tesar
16.	Fumič Tomo, odšel
17.	Galinec Martin KV zidar
18.	Galoši Anton, KV tesar
19.	Graljc Ivan, kadrovik
20.	Gužvinec Anton, VK tesar
21.	Herman Vlado, KV tesar
22.	Kuhar Franjo. VK zidar
23.	Lackovič Vilko, KV zidar
24.	Magdič Peter, VK zidar
25.	Marciuš Matija, VK zidar
26.	Novak Štefan, odšel
Predsednik delavskega sveta GRILJC IVAN
• Jesenice
Mandatna doba 1972—1976
1.	Cobič Slobodan. PK zidar
2.	Culibrk Žarko, VK tesar — skupinovodja
3.	Hrvanovič Safet, VK zidar — skupinovodja
4.	Kneževič Mladjen, VK tesar
5.	Makuc Karel, VK miner
6.	Marič Djordje, KV zidar
7.	Pristolič Anton. VK tesar
8.	Zrim Viljem, VK železokrivec — delovodja
9.	Zrnič Mile. KV tesar
10.	-Žust Karolina, gradbeni tehnik
Mandatna doba 1970—1974
11.	Bertoncelj Jože, gradbeni tehnik
12.	Čelik Vlado. VK miner
13.	Dragosavac Djuro, VK tesar
14.	Hočevar Franc, VK zidar — delovodja
15.	Kramar Starie, VK zidar — skupinovodja
16.	Polajner Franc, gradbeni delovodja
17.	Simeonov Slane, strojni referent
18.	Skrt Avgust, VK miner
19.	Sokolovič Anton, KV železokrivec
20.	Zalokar Jože, gradbeni delovodja
Predsednik delavskega sveta SIMEONOV STANE
© Maribor
Mandatna doba 1972—1976
1.	Bermancc Anton, VK tesar — skupinovodja
2.	Bevk Franc. KV betoner
3.	Brusar Ciril, VK zidar — skupinovodja
4.	Daljavec Štefan, KV zidar Btran 8 * »GRADISOV VESTNIK«
vec
9.	Hari Jože, VK zidar — skupinovodja
10.	Lisjak Alojz, gradbeni delovodja
11.	Mekiš Franc, VK tesar —skupinovodja
12.	Mikolič Ludvik, KV zidar
13.	Senekovič Albin, PK zidar
14.	Slanič Anton, gradbeni delovodja
15.	Schrok Jožef, VK tesar — skupinovodja
Mandatna doba 1970—1974
16.	Hanžel Vinko, PK zidar
17.	Hojnik Mirko, gradbeni tehnik
18 Javornik Zofija, KV kuharica
19.	Kapljič Ivan, KV lesar
20.	Kosi Jože, VK zidar — skupinovodja
21.	Kšela Avgust, VK zidar — skupinovodja
22.	Lep Simon, KV zidar — skupinovodja
23.	Matjašič Janez, KV tesar — skupinovodja
24.	Perc ing. Ivan, dipl. gr. ing.
25.	Starovasnik Marjan, gradbeni tehnik
26.	Steineker Albert, vodja nabavnega oddelka
27 Štuhec Stanko, VK zidar — skupinovodja
28.	Tili Janez, VK tesar — skupinovodja
29.	Trafela Ivan, VK tesar — skupinovodja
30.	Veit Vinko, gradbeni delovodja Predsednik delavskega sveta ing. PERC IVAN
® Ravne na Koroškem
Mandatna doba 1972—1976
1.	Bališ Edvard, VK zidar
2.	Buček Karel, KV železokrivec
3	Grubelnik Franc, VK tesar
4.	Hercog ing, Janez, dipl. gr. ing.
5.	Korat Ivan, VK tesar
6.	Lovenjak Emerik, VK tesar
7.	Meršak Bernard, KV tesar
8.	Mlakar Ivan, VK zidar
9.	Rudolf Ludvik, VK tesar
Mandatna doba 1970—1974
10.	Bosilj Djuro, KV tesar
11.	Cargan Feliks, KV zidar
12.	Demšar Stanko, VK tesar
13.	Grobelnik Milan, VK zidar
14.	Horvat Drago. KV tesar
15.	Hrvatski Ivan, VK mizar
16.	Kvar Feliks, VK delovodja
.7. Stamenkovič Bora, gradbeni tehnik
Predsednik delavskega sveta FICKO KAREL
© Ljubljana okolica
Mandatna doba 1972—1976
1.	Agič Nurija, KV betoner
2.	Bokan Milan, PK zidar
3.	Ferizovič Safet, VK tesar
4.	Horvat Jože, VK strojnik
5.	Kukoviča Marija, gradbeni tehnik
6.	Lampe ing. Stane, dipl. gr. ing.
7.	Meznarič Jože, VK tesar
8.	Moškrič Dragica, vodja mat. knjigovodstva
B, Plemelj Janez, gradbeni delovodja
10.	Žganec Franjo, skladiščnik
Mandatna doba 1970—1974
11.	Brdar Solin, PK zidar
12.	Brumen Rudi, VK železokrivec
13.	Cipot Geza, gradbeni delovodja
14.	Kralj Ivan, gradbeni delovodja
15.	Krznar Franjo, KV zidar
16	Pahor Edo, strojni referent
17	Pantoš Vid, PK strojnik
18.	Pečenko ing Boris, gr, ing. — teh pomočnik direktorja
19.	Ribič Stevo, PK zidar
20.	Žgance Šlefan, KV zidar
Predsednik delavskega sveta CIPOT GEZA
© Koper
Mandatna doba 1972—1976
1.	Cajhen Anton, KV zidar
2.	Franderajh Anton, VK tesar
3.	Geržina Jože, gradbeni tehnik
4	Horvat Slavko, KV kovač
5.	Islamovič Muharem KV zidar
6.	Jakomini Mila, kadrovik
7.	Hudič Muharem, KV zidar
8.	Medved Jakob, gradbeni delovodja
9.	Novak Franjo, KV tesar
10.	Rutar Stojan, električar
11.	Cechetto Remigio, PK betoner
12.	Cus Vlado, KV zidar
13.	Grgič Alojz, KV tesar
14.	Hajdinjak Djuro, VK zidar
15.	Kočiš Luka, VK strojnik
16.	Lovšin Alojz, gradbeni tehnik
17.	Mihič Božo, strojni tehnik
18.	Malalan Nika, gosp. finančni pomočnik
19.	Pavlovič Duško, KV zidar
20.	Vinčec Štefan, VK tesar
Predsednik delavskega sveta MALALAN NIKA
© Nizke gradnje Maribor
Mandatna doba 1972—1976
1. Bašnec Ivan, VK zidar 2 Hranjec Lenart, KV železokrivec
3.	Jambrošič Martin, KV strojnik
4.	Jančar Rajko, gradbeni tehnik
5.	Korošec Martin, gradbeni delo-vodja
6.	Kozak Karel, KV tesar
7 Kuhar Franc, gradbeni tehnik
8.	Mirič Nikola, gradbeni delovodja
9.	Plaveč Srečko, gradbeni delovodja
10.	Simonič Feliks, PK betoner
Mandatna doba 1970—1974
11.	Bašnec Lovro, gradbeni delavec
12.	Flašker Ferdo, KV tesar
13.	Glumač Dušan, KV miner
14.	Jerebič Jože, KV ključavničar 15 Jež Andrej, gradbeni tehnik 16. Završki Jože, gradbeni tehnik
Predsednik delavskega sveta JEŽ ANDREJ
® Kovinski obrati
Ljubljana
Mandatna doba 1972—1976
1.	Curk Peter, ključavničar
2.	Horvat Anton, električar
3.	Ingličar Marjan, avtoelektričar
4.	Kepic Franc, mizar
5.	Kopjar Štefan, ključavničar
6.	Kuzma Štefan, ključavničar
7.	Mihelič Stane, ključavničar
8.	Mišič Alojz, klepar
Mandatna doba 1970—1974
9.	Bele Janez, kovinostrugar
10.	Drete Edo, ključavničar
11.	Gričar Vinko, kalkulant
12.	Hozjan Jože, ključavničar
13.	Mlinar Janez, avtomehanik
14.	Pirc Stane, ključavničar
15.	Piesec Franc, elektromonter
Predsednik delavskega sveta KOGOVŠEK STANE
S Obrat gradbenih polizdelkov
Mandatna doba 1972—1976
I,	Babšek Jože, VK varilec 2 Duh Franc, KV betoner
3.	Fortuna Jernej, KV električar
4.	Horvat Franc, KV zidar
5.	Kunst Anton, KV strojni ključavničar
6.	Mišič Ilija, KV betoner
7.	Proček Alojz, ekonomski tehnik
8.	Rac Štefan, KV betoner
9.	Sinkovič Franc, KV voznik
10.	Štuštar Marjan, KV tesar
Mandatna doba 1970—1974
11.	Dimc Jože, KV strojni ključavničar
12 Hrženjak Djuro, delovodja
13.	Jereb Anton. KV betoner
14.	Klobučar ing Jure, dipl gr. ing.
15.	Kmetec Ludvik, KV betoner lb. Krakar Milan, KV betoner
17	Krsfelič Miro, KV strojnik
18	Osolnik Vlado, eradbeni tehnik
19	Pavlek Anton, KV mizar 20. Škrlec Marjan, ICV mizar
Predsednik delavskega sveta OSOLNIK VLADO
® Lesno industrijski obrat Škofja Loka
Mandatna doba 1972—1976
1. Hostnik Andrej, delovodja 2 Debenc Jože. PKV tesar
3.	Hoblaj Anton, KV tesar
4.	Kržišnik Franc, žagovodja
5.	Križaj Poide, strojni ključavničar
6	Stanovnik Slavko L, KV mizar
7	Prevodnik Tomaž, tehnolog
8.	Tavčar Jože, KV tesar
Mandatna doba 1970—1974
9.	Demšar Anton, delovodja
10.	Florjančič Vinko, žagovodja
II,	Jagodič Ivan, inštruktor vajencev
12 Jelovčan Antoni tesar — skupinovodja
13. Jeraz Anton, vodja nabavne službe
14.	Kokalj Milan, mizar — skupinovodja
15.	Potočnik Jože, vodja skladišča hlodovine
16.	Stanovnik Pavel, tesar — skupinovodja
Predsednik delavskega sveta DEMŠAR ANTON
© Kovinski obrati Maribor
Mandatna doba 1972—1976
1. Bitenc Franc, strojni tehnik
2 Friš Srečko, pomožni delovodja
3.	Horvat ing. Josip, strojni inženir
4.	Kočevar Marija, NSŠ
5.	Masten Janko, klepar
6.	Robnik Mirko, ključavničar
7.	Roš Zdenko, ključavničar
Mandatna doba 1970—1974
8.	Ftič Franjo, ključavničar
9.	Hernee Marjan, strugar
10.	Kline Franc, delovodja — mojster
11.	Kovačič Ivan, PK klepar
12.	Lesjak Mijo, ključavničar
13.	Mlakar Stanko, strojni tehnik
14.	Purnat Rajko, delovodja mojster
15.	Vinkovič Florjan, ključavničar
Predsednik delavskega sveta PURNAT RAJKO
® Strojno prometni obrat Ljubljana
Mandatna doba 1972—1976
1.	Božovič Breda, ekonomski tehnik
2.	Gomboc Avgust, mojster avto-meh. str.
3.	Grgolet Marčclo, voznik tovornega vozila
4.	Kern Mirko, voznik tovornega vozila
5.	Kobal Alojz., žerjavist
6.	Krupenko Peter, strojnik v gradbeništvu
7.	Moser Ernest, strojnik v gradbeništvu
8.	Uršič Ludvik, voznik tovornega vozila
Mandatna doba 1970—1974
9.	Erjavec Franc, voznik tovornega vozila
10.	Knific Franc, strojni tehnik
11.	Križnik Jože, voznik tovornega vozila
12.	Laznik Julijan, voznik tovornega vozila
13.	Martinčič Janez, strokovnjak v gradbeništvu
14.	Petelin Pavla, uslužbenka
15.	Šiegar Avgust, strojni ključavničar
Predsednik delavskega sveta MARTINČIČ JANEZ
© Centralna
železokrivnica Ljubljana
Mandatna doba 1972—1976
1.	Benčič Nail, KV železokrivec
2.	Colovini Bruno, VK železokrivec
3.	Košak Konrad, KV železokrivec
4.	Milanovič Mirko, KV železokrivec
5.	Rozman ing, Beno, dipl. gr. ing.
6.	Šestan Mustafa, KV železokrivec
Mandatna doba 1970—1974
7.	Djambič Mustafa, KV železokrivec
8.	Lukman Ivan, KV strojnik
9.	Melkar Marjan, VIC železokrivec 10 Novakovič Mladen, KV železokrivec
Predsednik delavskega sveta ROZMAN ing. BENJAMIN
® Centrala Ljubljana
Mandatna doba 1972—1976
1.	Češnovar Olga, dipl. ekonomist
2.	Ocepek Majda, finančni tehnik
3.	Pogačnik ing. Janez, dipl. gr ing,
4.	Piškur Nuša, administrativni tehnik
5.	Vehovec Zora, ekonomist
6.	Zupan Janez, strojni tehnik
Mandatna doba 1970—1974
7.	Vrhunc ing Peter, dipl. str. ing,
8.	Poljanšek Lidija, finančni tehnik
9.	Cepuš Lojze, dipl. soc delavec
10.	Galič Milan, strojni tehnik
11.	Škofič Janez, varnostni inženir
12.	Krošelj Marija, ekonomski tehnik
Predsednik delavskega sveta CEPUŠ LOJZE
Poglejte naše Porečane! Vsi so zadovoljni, čeprav je dela čez glavo —» Spodaj pa so tisti iz Ankarana. Pritožb ni, gostje so zadovoljni!
nadaljevanje s prve strani — nadaljevanje s prve strani — nadaljevanje s prve strani — nadaljevanje s prve
• Kaj smo napisali v uvodnih določilih?
V uvodnem določilu tez za sestavo samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih med TOZD smo na-P’sali, da v teh enotah delavci v združenem delu uresničujejo temelj svojega samoupravnega položaja, ki se zlasti odraža v ustvarjanju in de-iitvi rezultatov svojega dela. pri če-b161" smo vsi udeleženi. Podpisnice soglašajo, da bodo čuvale in gojile skupne interese zato. da bi dosegle '-'■mboljše in stabilne delovne pogo-le. ter življenske razmere in da je 0‘Jihov interes ohraniti obstoj pod-Jeti akot materialne baze za uspeš-n° poslovanje.
Ustanovitev temeljne organizacije 2druženega dela pomeni ustanovitev avtonomnega samoupravnega subjek-ki pa ne sme odločati mimo interesov drugih delov delovne organi-zacije. interesi ostalih v delovni or-Eanzaciji pa so prizadeti, če ta sa-m°upravni subjekt (TOZD) ni pripravljen sporazumevati se o skupil11*}. razvojnih ciljih. To ustavno določilo je osnova za uveljavljanje Pravic drugih v procesu samouprav-j.ianja in samoupranega sporazume-1 lan ja, s tem pa niso omejene osnov-ne pravice, ki jih ima delovni člo-Vek v našem sistemu samoupravljanja.
V poglavju, ki govori o namenu združevanja. je v tezah za sklenitev sporazuma posebej poudarjena tež-bia po večji zainteresiranosti vseh elanov delovne skupnosti za uvajanje ln uresničevanje razvojne politike. Erajene na načelih ohranitve skupne organizacije kot podjetja v celoti z nemotenim delovanjem vseh enot, in “'oer tako, da uresničujejo enotne hrif skuPno postavljene razvojna po-/:}ke. Podpisnice sporazuma naj bi 1 e dolžne svoje delovne naloge usmerjati k postavljenim ciljem, ki naj odo začrtani v razvojnih programih. e Pa bodo same sprejemale, kajti ? na ta način bo možno stalno širiti useg in rast podjetja ter ustvarjati akšne razmere, ki bodo štabi ne jše a naše delavce in bodo obrati tudi mogočile stalni dvig življenskega standarda delavcev. r'h-novn* Pr°blem je seveda v kad-!n in medsebojnih odnosih, kjer gre
prvenstveno za pravočasno spoznanje razvojnih možnosti, za pr pravljanje razvojne politike ob razvijanju variantnih možnosti in za to. da vsa delovna skupnost vse to sprejme za svoje in tudi zavzeto izpelje.
Pomembna je vloga izobraževanja kadrov, ki poteka kot dopolnilno izobraževanje kadrov v podjetju, ali pa v izobraževanju bodočih kadrov s štipendiranjem in vzdrževanjem ustreznega šolstva.
Razvoj pa ni mogoč brez pomembne komponente v poslovni politiki, to je financ. Razvojna finančna politika naj zagotavlja financiranje potreb. ki nastajajo z vodenjem tržne, proizvodnje v tehnične in kadrovske politiike, posebej pa še investicijske politike, s katero se zagotavljajo sredstva razvoja.
Kot osnova za uravnavanje tekoče in razvojne poslovne politike ter hkrati tudi osnova za delitev doseženih rezultatov naj bo gospodarski načrt.
Letni gospodarski načrt in programe razvoja sprejme vsaka TOZD, podpisnica tega sporazuma. Predvidevanja v omenjenih načrtih in programih ne morejo nasprotovati smotrom in ciljem podjetja ter skupnim interesom.
S sprejemom gospodarskega načrta in programa razvoja sprejema vsaka TOZD. podpisnica tega sporazuma, vse obveznosti za izpolnitve nalog, ki izhajajo iž takega načrta ali programa.
Smisel ekonomskih odnosov naj bi bil, da se s tem sporazumom vzpostavijo ekonomske odvisnosti med delavci, njihovim delom in delovnim prispevkom ter družbenimi sredstvi.
Povečati bo potrebno zavest članov delovne skupnosti, da bi pravilno razumeli osnovna načela ustvarjanja in delitve dohodka. Na samoupravni podlagi je potrebno usmerjati gospodarske tokove in zagotavljati skupne interese pri izpopolnevanju nalog. S tem bo možen vedno hitrejši razvoj samoupravnih odnosov'.
Združeno delo in ekonomski odnosi morajo biti urejeni tako, da bosta dohodek in gibanje sredstev, dejansko pod kontrolo upravljavcev.
Podpisnice tega sporazuma razpolagajo z ustvarjenim dohodkom ter tudi odločajo o uporabi doseženega dohodka v enoti. Pri tem pa se za-
vezujejo, da bodo ščitile interese podjetja ter da bodo upoštevale
—	da bodo pri razdelitvi sredstev za osebne in skupne potrebe članov svoje delovne skupnosti upoštevale vsa določila sprejetih samoupravnih sporazumov o merilih in osnovah za delitev dohodka in osebnih dohodkov, katerega je sprejelo podjetje kot celota, in določila družbenih sporazumov v zvezi s tem. kakor tudi vsa po zakonu določena merila v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov;
—	da bodo delitvi upoštevale načelo, s katerim je zagotovljeno posameznemu delavcu plačilo po njegovemu delu sorazmerno njegovemu prispevku k uspehu in razvoju delovne organizacije;
—	da ne bodo na nobeni osnovi sprejemale obveznosti ali sklepale dogovore za akcije, ki niso planirane ali niso bile posebej sprejete po posebnih sklepih in je tudi za njih določen vir financiranja. Hkrati se obvezujejo. da pri razporejanju sredstev, s katerimi neposredno upravljajo, ne bodo sklepali o vlaganjih v lastni enoti v dejavnosti ali naprave, ki so tehnološko ali drugače sodobno že smotrnejše in ekonomičnejše razvite v drugih temeljnih organizacijah oziroma delih podjetja;
—	da sprejemajo koncentracijo sredstev s tem, da se neporabljena sredstva ene podpisnice tega sporazuma lahko začasno usmerjajo za potrebe druge podpisnice, bodisi na podlagi kreditnih odnosov ali po principu skupnih naložb sredstev.
Trenutno nerazporejena sredstva enot v podjetju naj se torej plasirajo za uspešne akcije vendar mora biti o tem vodena evidenca. Na drugi strani pa bo treba sestaviti pravila za delovanje t. i. »interne banke«, da bi na ta način bolj precizirali medsebojne odnose in obveznosti v zvezi s koncentracijo sredstev.
® Protislovja in konfliktne situacije
Pri razporeditvi sredstev za razširjeno reprodukcijo kot tudi pri reševanju zapletenih ekonomskih od-
nosov, bodo morda nastali tudi spori. Zato bomo v sporazumu te odnose regulirali čimbolj precizno. Vedno bolj moramo omogočatr skupno delo pri izvajanju določenih nalog. Kakšne naj bodo te povezave je seveda potrebno določiti z nekimi pravili. V osnovi pa naj bi temeljilo sodelovanje na skupnih medsebojnih dogovorih. Tega nimamo za nekakšno formalnost in tudi ne pričakujemo od pravic, da bodo formalno vse uredila in da bodo po tako določeni formalni poti doseženi že vsi cilji in da bo teklo poslovanje nemoteno brez vseh zapletov.
V čim bolj nestabilnem, nehomogenem in negotovem okolju deluje delovna organizacija, tem bolj verjet, no se bodo pojavile velike razlike v orientaciji. Ne moremo trditi, da je gradbeništvo v nekem zelo stabilnem okolju, kajti v primerjavi z drugimi strokami mora sorazmerno veliko zunanjih vplivov prenesti na svojih plečih skoraj vsako gradbeno podjetje. Posebno se to opazi v sestavljenem podjetju, kakršno je naše. V takšnem podjetju so izrednega pomena vidiki delov podjetja, to je politike organizacij združenega dela, ki jih je potrebno usklajati preko splošne poslovne politike podjetja.
• Povedati si moramo, kaj hočemo in kaj želimo
S samoupravnim mehanizmom moramo racionalizirati gospodarjenje. Neučinkovito gospodarjenje povzroča notranja trenja, zato je potrebno točno definirati družbeno funkcijo in osebno odgovornost, ki jo ima sleherni na svojem delovnem mestu glede na njegov položaj. Drugo, kar je treba storiti, je določitev skupnih ciljev in določiti lastno dejavnost, povedati moramo, kaj hočemo in kaj želimo delati in kakšna naj bo razvojna orientacija in perspektive, da se bodo lahko tudi drugi, ki sodelujejo v izpolnitvi nalog, orientirali pri svojih odločitvah. Določiti je treba pravila obnašanja vsake temeljne organizacije združenega dela in doseči, da bodo vsi dogovori, pa čeprav sklenjeni samo ustno, držali in se izpolnili. Nujno je določiti sigurnost tako glede dogovora, ki je sklenjen med dvema partnerjema (npr. izvr-
šitev določenega dela, od katere izvršitve so odvisni celo nadaljnji rok-i izpolnitve celotne naloge) pa do zaupanja v globalne dogovore npr. c razporeditvi sredstev in zagotovitvi, da bodo koristniki v določenem roku izvedli predvidevanja (nabava določenega osnovnega sredstva ali podobno. Ne moremo tudi dopustiti, da bi obveljala težnja posameznikov, delo, ko pa pride do izgube ali nastopijo druge nevšečnosti, pa se zahteva solidarnost in drguo, kar je t tem v zvezi. Res mora obstajati solidarnost, vendar ne more biti pri tem dvoma, da je nujno potrebno voditi enotno politiko in skupno o tem odločati.
V poglavju o načelih za doseganje ciljev združevanja smo navedli ene važnih ugotovitev, ko podpisnice sporazuma soglašajo s tem, da bode postavljeni cilji doseženi s prenosom določenih nalog na posamezne organe in službe podjetja. S tem se podpisnice ne odpovedujejo temeljnim pravicam pri upravljanju, temveč ugota . l.iajo in spoznavajo, da ni mogoče voditi poslovne politike v enem sistemu, brez medsebojnega sodelovanja. na drugi strani pa se povečuje odgovornost posameznikov za izpolnjevanje nalog za dosego postavljenih ciljev. Strokovne službe, ki bodo v glavnem opravljale skupne posle, ne smejo biti v monopolnem položaju, da edine razpolagajo z informacijami in na tej osnovi tudi lahko odločajo. Ne smejo biti privesek proizvodnji, temveč morajc imeti strokovni kadri pravico predlagati in potem pa tudi odgovarjati za odločitve, ki jeh sprejmejo bodisi organi upravljanja ali posamezniki
Da bo naša skupna organizacija učinkovita, moramo uresničiti takšne notranje razmere, ki bodo spodbujale slehernega člana delovne skupnosti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ter v drugih delih podjetja. da bo popolnoma uporabljal svoje sposobnosti in razvijal vse svoje zmožnosti. Urediti moramo take razmere, ki mu bodo zagotovile občutek, da je nekaj napravil in zagotoviti za to primerno nagrado, upoštevajoč tudi njegovo minulo delo.
Rado Miklič, pomočnik republiškega sekretarja za delo, je ugotovil, da je predloženi osnutek tez zelo po-
v smislu 28. člena statuta podjetja je a ustanovljena PE Biro za projektiranje ®nbor- Za direktorja PE je bil po veljav-ir)g pre<aPisih izvoljen Vukašin Ačanski, dipl.
tu£Vno‘a Šteje 14 članov, so vsi zaposleni sk 1 člani samoupravnega organa — delav-Sa sveta poslovne enote.
~ Za izvoljen "ika pa
Predsednika delavskega sveta je bil Franc Gatnik, dipl. ing., za namest-Damir Supič.
Foslovni enoti so bila dodeljena sred-Va v višini 340.000 din za nakup opreme, yr! čemer so bile kalkulativne cene nižje od elanskih. Med ostalim sta bili PE obljub-
]ieni še
tudi dve stanovanji, ki pa ji do danes nista bili dodeljeni. PE nujno potrebuje ra stanovanji za pridobitev potrebnega kad-’ da bo lahko uspešno poslovala. Obljub-tiitba s° bila tudi sredstva za dodelitev kre-Supj- gradnjo stanovanjske hiše Damiru
hju Sbiislu določil poslovnika o opra vijači n°tranje kontrole investicijsko-tehnične n ,.Urnentacije imenuje DS komisijo v sle-Cl sestavi:
__ Prcdsednik: Franc Caf ni k, dipl. ing.,
^ tajnik: Eva Keršič,
kaš'StrCl(OVniaki iz lastne organizacije: Vu-y ln Ačanski, dipl. ing., Karli Veršnak, __' in8-j Damir Sušič, gradbeni tehnik, tuj^ tr°kovnjaki iz ostalih PE Gradisa in iz Bhok organizacli so imenovani na seznamu trole 0Vnib Poročevalcev za pr. notranje kon-
Q Koper — 24. redna seja delavskega sveta
—	Osnutek »razvojno organizacijske službe- centrale za Gradisovo nagrado je bil pregledan in se predlaga, da zato določena komisija na centrali pripravi končni osnutek.
—	Člani DS soglasno potrdijo prošnjo nogometnega kluba Koper z dne 22 . 6. 1972 in sklenejo, da se nakaže klubu enkratna denarna pomoč v znesku 1.000 din.
—	Člani DS predlagajo, da se za razna pomorska dela nabavi večji motorni čoln-šle-par. Ker ga nimamo, nastajajo večkrat težave in zastoj pri delu. Iskati je ugoden nakup, mogoče že rabljenega.
■ Kovinski obrati Maribor — 19. seja de, lavskega sveta
—	Sprejme in potrdi se obračun ter delitev dohodka za mesec maj 1972.
—	Posojilo za Individualno gradnjo se dodeli: Vladotu Žunku 25.000 din, Nadi Malek 15.000 din, Maksu Robiču 15.000 din, Josipu ing. Horvatu 10.000 din.
Vzame se k znanju prioritetna lista prostih cev stanovanj.
Predlog komisije za standard in rekreacijo, glede dodelitve izpraznjenih stanovanj bo DS PE dokončno sklepal, ko bodo izpraznjena.
—	Za gradbišče Varaždin se določi terenski dodatek 47 din.
<
Sklepi organov samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
XXI. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 27. junija 1972 v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju.
3.	Delavski svet je po obravnavi predloga o organizaciji strojno prometnega obrata ugotovil, da imajo gradbene enote in strojno prometni obrat skupne interese in so pri izvajanju gradbenih del med seboj tehnološko povezani. Glede na to se predlaga delavskemu svetu, da naj velja glede organizacijske oblike za ta obrat naslednje:
—	strojno prometni obrat je samostojna' enota v sestavi podjetja glede izvajanja samoupravnih pravic;
—	interne cene za storitve obrata določa delavski svet po predlogu odbora za načrtovanje in delitev dohodka;
—	strojno prometni obrat lahko razpolaga samostojno na trgu pod pogoji tržnih cen za kapacitete, katere ne bi bile angažirane s planom, sestavljenim v smislu uvodoma navedenega postopka;
—	stalni stroški strojno prometnega obrata so amortizacija, investicijsko vzdrževanje in režija podjetja. Ti stroški bremenijo obrat tako, da se upošteva dinamika po dejansko opravljenih strojnih urah (za avtopark kot v programu za določene cene razvidna količina) ;
—	gradbene enote, ki imajo skupne interese s strojno prometnim obratom morajo prevzeti eventualni rizik nepokritih stroškov amortizacije, režije in investicijskih popravil;
—	gibljivi stroški, ki predstavljajo približno 66 % vseh stroškov tega obrata, so izključno predmet opravljanja in tudi delovanja strojno prometnega obrata, ker nastajajo v času ko stroji obratujejo;
—	glede cen naj se obdrži sedanji sisteir najemnin za manjša dela, medtem ko ee cena za večja dela formira sproti od primera do primera in v sodelovanju z gradbeno enoto, strojno prometnim obratom ir centralo.
V	zvezi z gornjim sklene delavski svet:
—	predlog se pošlje v obravnavo kolektivu enot:
—	tehnična služba v sodelovanju s strojne prometnim obratom in drugimi strokovnim: sodelavci naj izdelajo poslovnik po določilih tega sklepa in sicer najkasneje do 15. julija 1972 ter ga pošljejo v redno obravnavo Po končani obravnavi bo delavski svet poslovnik sprejel.
Takoj naj se izvede planiranje strojev ir. transportnih sredstev po tem predlogu ir vpeljejo redni mesečni sestanki tehnični! pomočnikov in strojnih referentov zarad uskladitve planiranih potreb.
4.	Delavski svet podjetja potrdi sprememb« pravilnika o stanovanjski gradnji za član« delovne skupnosti Gradisa, kakor je bil.' predložena v obravnavo članom kolektiva : dopisom štev. 02-4/67 101 z dne 19. maj; 1972.
5.	Delavski svet podjetja potrdi pravilni j
0	pripravnikih, kot je bil predložen v ob ravnavo pod štev. 02-5/68 101 z dne 22. maj; 1972, z naslednjo dopolnitvijo:
V	7. Členu se dopolni zadnji odstavek:
»Za osebe, ki so končale fakulteto al
drugo visoko šolo traja pripravniška dob
1	leto«.
V	16. členu, 2. odstavek se namesto besed' »Sestavni del . . .« zamenja beseda »Dodat ni del. . .*
6.	Sprejme se dopolnitev 27. člena pravil nika o nagrajevanju učencev tako, da se dc da novi odstavek, ki se glasi:
Učenci so upravičeni do regresa stroško’ letovanja v času letnega dopusta v višir 300 din za vsako koledarsko leto. Regres dc bi učenec v mesecu, v katerem nastopi letr. dopust, skupno z nagrado po tem pravilni ku.«
)
NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE
Stane Simeonov: »Strokovne službe ne smejo biti privesek proizvodnje!«
memben za nadaljnji razvoj, S tem se Gradis postavlja na novo pravno osnovo in novo preoblikovanje. Bodoči Gradis mora biti še močnejši in ekonomsko še trdnejši. Ustanavljanje TOZD je stvar delavcev samih. V samoupravnem sporazumu bo treba določiti, kako bodo TOZD urejale medsebojne odnose in morebitne spore. Nedvomno se notranja arbitraža lahko razvija v zelo učinkovit organ. Glede združevanja sredstev in gospodarjenja pa bo potrebno zelo prezicirati. katera sredstva se združujejo, kdo jih uporablja in kakšne so pravice TOZD do takega dela.
V nadaljevanju razprave so še sodelovali Rajko Šalehar, ki je vpra-
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — izhaja mesečno
šal, ali bo imela uprava stanovanj- strojih za enomesečno obdobje. Ta zahteva je nujna, skih hiš tudi status TOZD. Ing. Bo- ker je bilo ugotovljeno netočno planiranje potreb. Borut Maister je govoril o opredelitvi samezniki zelo neodgovorno planirajo potrebe in se stroškovnih služb, o priključitvi in nočejo zavedati, kaj s tem povzročajo. Se več, nimajo možnosti odcepitve temeljne organi- predstave, da predstavlja v tem primeru pismeni plan zacije združenega dela, o sankcijah potreb hkrati tudi pogodbo, kar pa bi morali obe in gospodarskih škodi, ki bi v tem stranki potrditi. Ta potrditev naj bi se izvedla na za-primeru nastala.	htevanem skupnem rednem mesečnem sestanku od-
Lojze Cepuš je govoril o potrebi govornih delavcev gradbenih enot in strojno promet-po spremembi miselnosti nekaterih nega obrata. Uskladiti je potrebno predvidene potrebe članov kolektiva, v planiranju in di- časovno in po vrstah strojev ter hkrati prevzeti vse sciplini pri izvajanju določenih na- moralne in materialne odgovornosti za posledice zara-log ter o integracijskih procesih v di neizpolnitve dogovora. V tej zvezi bo morala tehnič-in izven delovne organizacije,	na služba po nalogu delavskega sveta izdelati do 15.
Stane Uhan je predlagal, da se julija t. 1. poslovnik, v katerem bodo določila o obvez-uvede samoupravno razsodišče Gra- nostih pri planiranju potreb in vodenju rednih se-disa, za razreševanje možnih spornih Stankov za usklajevanje planov, o pogojih prevzemanja vprašanj v internih odnosih. Nadalje strojev in o sankcijah zaradi neizpolnjevanja medse-je predlagal, da se uzakoni odgovor- bojnih dogovorov.
nost posameznikov za uspešno oprav- Sedanje organizacijske^ oblike strojno prometnega ljene naloge kot za kršenje predbi- obrata ni potrebno menjati, je ugotovil dalje delavski sov. Vsi pa se moramo tolči za skup- svet. Vse samoupravne pravice članov delovne skupne cilje, ki so lastni samo Gradisu, nosti obrata morajo ostati neokrnjena, tako glede Polde Ilovar pravi, da samouprav- delitve dohodka, ustvarjenega v obratu, kakor tudi ni sporazum in izvedena decentrali- glede urejevanja medsebojnih delovnih razmerij, zacija lahko samo zvišuje učinkovi-	Povečati je treba skupno odgovornost za razional-
tost podjetja. Pri tem pa se bomo nejše poslovanje s stroji in transportnimi sredstvi in morali držati doslednega planiranja naj bi glede na skupne interese nosili riziko za kritje in izvajanja planskih nalog. Vse sile stalnih stroškov obrat in tudi enote, tj. neposredni bomo morali usmeriti na programi- koristniki uslug. Obdržati bo treba sistem internih cen ran j e in uvajanje sodobnih metod za medsebojna obračunavanja za manjša dela, medtem dela. Smo na pragu lastnih odločitev, ko bo potrebno za večja dela sproti formirati cene v Postaviti si moramo kratkoročne in sodelovanju z gradbenimi enotami, obratom in stro-dolgoročne naloge. Večji poudarek je kovnimi službami pri centrali.
tako dati tudi analitsko-planski služ-	Sprememba pravilnika o gradnji stanovanj za čla-
bi,	ne delovne skupnosti se nanaša na delni preklic seda-
Ing. Stefan Mesarič: Premalo je nje prepovedi večkratnega odobravanja posojil za isto razčiščeno, kdo ima pravico ustano- stanovanjsko enoto posameznemu prosilcu. Dosedanji viti TOZD in pod kakšnimi pogoji, pravilnik je namreč določal, da lahko enota le enkrat Kaj je z ostalimi splošnimi akti. V odobri prosilcu za gradnjo ali nakup stanovanja po-vsakem primeru pa mora biti usta- sojilo do največ 50.000 dinarjev vezanih pri banki, ka-navljanje TOZD urejeno s samou- tera da prosilcu še zaradi vezave sredstev še dodatno pravnimi sporazumi.	posojilo. Takšno določilo je bilo v korist prosilcu, kljub
Ing. Boris Vede: V marsičem mo- temu so bili ugovori proti prepovedi večkratnega odo-ramo biti še bolj konkretni. Vedeti bravanja posojil in je bila končno prejeta delna spro-moramo, kaj hočemo in kakšna or- stitev v tem, da naj bo večkratno odobravanje poso-ganizacijska oblika je boljša za ce- jil za isto stanovanjsko enoto le izjema, če ne bi bilo lotno poslovanje podjetja. Pri tem mogoče glede na majhna razpoložljiva sredstva za moramo upoštevati individualni, stanovanjsko gradnjo in glede na veliko število pro-skupni in širši družbeni interes. Na- silcev rešiti kritičnega stanja.
to je predlagal, da v kolektivu na-	Pravilnik o pripravnikih je bil potreben spre-
pravimo anketo o vprašanjih glede membe in dopolnitve glede rokov pripravniške dobe, ustvarjanja TOZD in ekonomskih delovnih mest, za katera se sprejemajo pripravniki, in utemeljitev.	glede načina nagrajevanja in višine nagrade. Ker so
V razpravi so sodelovali tudi drugi, bile potrebne večje dopolnitve, je bil izdelan v celoti v vsakem primeru pa je prevladova- nov pravilnik. Ta zajema dosedanja določila in potreb-la težnja da se osnutek dopolni in ne dopolnitve. Tako izdelan osnutek, ki je bil pred« določene 'točke še bolj precizira. Na- hodno tudi že v redni obravnavi, je delavski svet podal j e so sklenili, da se bodo z de- trdil.
lavci o tem odkrito in temeljito po-	Kar zadeva regres za dopuste članom delovne skup-
menili in se dogovorili za stališča, nosti, je delavski svet rešil s sklepom z dne 2. febru-
arja 1972. Ni bilo pa rešeno to vprašanje za učence. Po predlogu upravnega odbora centra za izobraževanje je sprejel delavski svet sklep, da se učencem prizna regres za dopust v enkratnem znesku 300 din za koledarsko leto.
Dobra analiza
Analiza poslovanja za čas od januarja do marca 1972 obsega podrobne podatke o poslovanju podjetja. Delavski svet je poročilo sprejel s tem, da naj vse enote na svojih organih upravljanja razpravljajo o ugotovljenem stanju.
Primerjalna analiza z drugimi gradbenimi podjetji v Sloveniji pa tudi v državi je obširen prikaz, kje se glede učinkovitosti nahaja Gradis za posamezne ekonomske pokazalnike, s katerimi se meri učinkovitost podjetja. Prikazana so bila odstopanja Gradisa od povprečja skupine, ki se primerja. Take vrste analize, čeprav se redno sestavljajo že več let, delavski svet še ni podrobno obravnaval. Sedaj bo v skrajšani obliki in s primerijivejšimi podatki analiza predložena po zaključkih polletja in vsakega leta.
Odbor za investicije je predložil poročilo o investicijskih nabavah. V zvezi s tem je sprejel poseben sklep, da moramo preprečiti vsakršne nekontrolirane investicije, ker ima to lahko zelo neugodne posledice za gospodarjenje.
Bačar odhaja
Direktor analitsko-planske službe Albin Bačer je prosil delavski svet za razrešitev delovne dolžnosti, ker odhaja v pokoj. Njegovi prošnji je delavski svet ugodil, sklenil pa je. da bo delo službe strokovno do izvolitve drugega direktorja vodil tov. Bačer še naprej. Predsednik delavskega sveta se je tov. Bačerju zahvalil za uspešno dolgoletno delo pri podjetju.
V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel sklep o depozitu iz poslovnega sklada 2,000.000 din kot vezavo pri koprski kreditni banki za dobo 13 mesecev, zaradi zavarovanja plačil po gradbeni pogodbi. Nadalje je sklenil, da se po pogodbi vplača v kreditni sklad Ljubljanske banke 100.000 din.
Poslovno združenje Ingra je zahtevalo izjavo, ali bodo TOZD podjetja tudi vstopale v članstvo. Delavski svet je ugotovil, da bo kot član združenja podjetje kot celota.
Akcijski program stabilizacije je bil sestavljen in ga delavski svet predlaga v obravnavo vsem članom delovne skupnosti, organizatorje proizvodnje pa je zadolžil, da program proučijo in podpišejo posebno izjavo. Vsem je posebej naložena odgovornost za izvedbo programa, komisija za sestavo tega programa pa naj redno ugotavlja odstopanja ter opozarja na to odgovorne delavce v podjetju.
Delavskemu svetu je bil podan še predlog za razširitev predmeta poslovanja na prodajo gradbenega materiala na debelo in na drobno. DS je le-to kot utemeljeno potrdil.
Informacijo, ki jo je dobil o premostitvenih kreditih, je delavski svet sprejeL	Z. R,

.
i
\
i:
t
7.	Osvoji se predlog o oblikovanju oddelka za informacije v podjetju. Delavski svet daje predlog z organizacijsko shemo in opisi delovnih mest v obravnavo delovni skupnosti po rednem postopku za sprejem organizacije novega oddelka.
Delavski svet hkrati naroča, da se ustrezno pripravi in predloži v obravnavo predlog za dopolnitev pravilnika o osebnih dohodkih za nova delovna mesta in pravilnika o sistemizaciji delovnih mest.
8.	Analiza poslovanja za d,obo januar— maj 1972 se vzame k znanju
9.	Delavski svet vzame k znanju primerjalno analizo za podjetje z ostalimi gradbenimi podjetji v Sloveniji za leto 1971.
10.	Delavski svet potrdi nabavo investicijskih sredstev, kot jih je predložil odbor za investicije z dopisom štev. 06-4/72 103 z dne 16. junija 1972.
11.	Delavski svet podjetja sklene, da je potrebno uskladiti investiranje lastnih investicij v enotah z internimi predpisi in s tem preprečiti nekontrolirane investicije, ki imajo lahko pri ostrejših pogojih gospodarjenja neugodne posledice za uspešnost poslovanja podjetja.
Hkrati sklene, da se ne more pokrivati zahtevkov za opravljene lastne investicije v breme skupnih skladov pri tistih enotah, ki so take investicije izvršile brez sklepa odbora za investicije
12.	Delavski svet podjetja razreši na podlagi 127. člena statuta podjetja in 138. člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja ter na podlagi 112. člena pravilnika c delovnih razmerjih tov. BAČER Albina dolžnosti direktorja analitsko-planske službe in kot individualnega izvršilnega organa zardi upokojitve. Delovno razmerje mu preneha z dnem 30. junija 1972.
13.	Za razpis prostega delovnega mesta direktorja analitsko-planske službe pri centrali podjetja kot individualnega izvršilnega organa imenuje delavski svet na podlagi 140. člena statuta podjetja naslednjo razpisno komisijo: tov. Mitja Smole, kot predsednik, ing. Franc Gačnik, ing. Dragovan Sever, Božidar Lukač in Repše Jože — člani.
Delavski svet naroča, da izvede razpis po predpisanem postopku in predloži ustrezni predlog delavskemu svetu po preteku razpisnega roka.
2
14.	Strokovno vodstvo tekočih nalog analitsko-planske službe bo od izvolitve direktorja te službe opravljal kot strokovni sodelavec Albin Bačer; izvršilne funkcije individualnega izvršilnega organa za omenjeno službo pa so pridržane glavnemu direktorju.
15.	Delavski svet podjetja potrdi delitev sredstev ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1971 na podlagi sklepov delavskih svetov enot. Priloga je priložena tem sklepom.
16.	Odobri se naložba pri Kreditni banki Koper kot depozit iz poslovnega sklada v znesku din 2,000.000 za dobo 13 mesecev in 4 °/o obresti za zavarovanje plačil po gradbeni pogodbi med Gradisom in investitorjem »2. oktober«, Koper.
17.	Delavski svet sklene, da se vplača v kreditni sklad Ljubljanske banke podružnica Slovenj Gradec din 100.000,00 po sklenjeni pogodbi z dne 20. 6. 1972.
18.	Informacija o najetju premostitvenih kreditov za tržišče se vzame k znanju.
19.	Delavski svet podjetja potrdi razširitev predmeta poslovanja še na ■ prodaja gradbenega materiala na drobno in debelo«.
20.	Delavski svet ugotavlja, da je lahko kot pogodbena stranka član poslovnega združenja za projektiranje, izgradnjo in prodajo objektov, postrojenj in opreme INGRA, Zagreb le podjetje GIF GRADIS, medtem ko njegovi deli po statutu podjetja ne morejo sklepati pogodbe s poslovnim združenjem INGRA.
21.	Delavski svet imenuje za upravnika počitniškega doma v Ankaranu Rup reta BABIČA, razreši pa se dolžnosti upravnika Janeza Pirnata z dnem 16. 6. 1972
22.	Delavski svet podjetja sprejme akcijski program stabilizacije v Gradisu in ga predlaga v obravnavo delovnemu kolektivu.
Vse organizatorje proizvodnje se zadolži, da obvezno proučijo program in dajo o tem pismeno izjavo svojim direktorjem.
Vsem direktorjem nalaga delavski svet neposredno odgovornost za izvajanje programa; komisiji pa dolžnost za spremljanje izvajanja programa.
Overo vatel ja:	Predsednik DS podjetja:
Ivo Jeršan, dipl. ing. Leopold ILOVAR
Janko Košir 1. r.
Važnejši sklepi organov sarcsirravijanja
GV Maribor — VIL seja delavskega sveta
—	Za predsednika DS PE je bil izvoljen Franc Perc, dipl. ing., za namestnika pa Marjan Starovasnik.
—	Na predlog komisije za standard in rekreacijo DS sklene, da se odobri dolgoročno posojilo iz sklada za stanovanjsko izgradnjo naslednjih članom kolektiva:
Zšt	PinUTme	Podjetje Banka			Skupaj
1. Ivan Milošič	20.000.—	15.000.—	35.000.—
2. Franjo Lazar	25.000,—	18.750.—	43.750.—
3. Vlado Kreč	18.000.—	13.500.—	31.500.—
4. Mirko Mihin	23.000,—	17.250.—	40.250.—
5. Cestar Josip	12.000.—	9.000,—	21.000.—
6. Bedjanič Ivan	20.000.—	15.000.—	35.000.—
7. Potisk Ivan	12.000,—	9.000.—	21.000.—
8. Novak Franjo	20.000.—	22.500.—	52.500.—
9. Šaberli Štefan	6.000.—	4.500.—	10.500.—
10. Horvat Konrad	18.000.—	13.500.—	31.500.—
11. Štruc Vinko	18.000.—	13.500.—	31.500.—
12. Šimunič Drago	29.000.—	21.750.—	50.750.—
13. Smolek Ivan	29.000.—	21.750.—	50.750.—
14. Lipič Tomo	18.000.—	13.500.—	31.500.—
15. Rogač Franc	6.000.—	4.500.—	10.500.—
16. Škerlak Mihael	50.000.—	37.500.—	87.500,—
17. Vobovnik Alojz	18.000.—	13.500.—	31.500.—
18. Zelenič Djuro	20.000.—	15.000.—	35.000.—
19. Sekol Oto	11.000.—	8.250.—	19.258.—
20. Habjan Matija	10.000.—	7.500.—	17.500.—
21. Laufer Hedvika	12.000.—	9.000.—	21.000.—
22. Moge Ivan	50.000.—	37.500.—	87.500.—
23. Pernek Rajko	30.000.—	22.500.—	52.500.—
24. Zajfrid Miha	29.000.—	21.750.—	50.750.—
25. Zarnec Ferdinand	30.000.—	22.500.—	52.500.—
26. Slavič Stanislav	20.000.—	15.000.—	35.000.—
Skupaj:	564.000.—	423.000.—	987.000.—
— Razporeditev na delovno mesto in osebno ocenitev za vse proizvodne delavce bo			
pregledala posebna petčlanska komisija, ki jo imenuje direktor PE,
— DS sklene, da sindikalni podružnici Gradis G V dodeli dotacijo v znesku 60.000 din.
g] Koper — 23. redna seja delavskega sveta
—	Za namestnika predsednika DS je z dviganjem rok izvoljen Jože Geržina in za za-zapisnikarja tov. Jakomničeva.
—	Delavski svet enote soglasno sklene, da se predlaga centrali podjetja sprejetje dogovora o plačevanju mesečnega prispevka v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov za dobo petih let za gradnjo splošne bolnišnice v Kopru. Plačevanje prispevka velja za našo enoto in se plačuje od 1. 1. 1972 do '31* 12. 1976.
— Na osnovi sklepov komisije za standard in rekreacijo delavski svet enote soglasno sprejme sklepe:
a)	Kredit v višini 50.000.— za nakup stanovanja proti predložitvi za to ustrezno dokumentacijo Rudiju Novaku.
b)	Kredit v višini 50.000. —za nakup stanovanja proti predložitvi za ustrezne dokumentacije Ivanu Purgerju.
c)	Kredit v višini 50.000.— za nakup stanovanja proti predložitvi ustrezne dokumentacije Vladotu Umeku.
d)	Kredit v višini 50.000.— za nakup stanovanja proti predložitvi ustrezne dokumentacije Dragotu Vidoviču.
d) Vložiti prošnjo za centralo, podjetja za nakup stanovanja iz solidarnostnega sklada za Huseina Šabiča, katerega problem je zel° kritičen, socialno ogrožen in nujen rešitve-Naša enota ima sklad za reševanje stano' vanjskih problemov trenutno popolnoma črpan.
g Centralna železokrivnica — 18. redna se' ja delavskega sveta
— Na osnovi bilance z dne 15. 5. 1972 se i6 pokazalo, da finančno stanje enote ni naj' ugodnejše. V zadnjem času so se močno P°' večali raznovrstni režijski stroški (popravi^ žerjava, rem. . .) ob istočasni manjši real*" zaciji. Kajti v zadnjem mesecu je bilo ^ 150 ton realizacije, kar je le dobra tretjih normalne proizvodnje v enem mesecu.
— V domu na Mislejevi bodo napravili P1"1' ključek za centralno gretje, kar pa je vezano s precejšnjimi stroški, ki jih bo^ morale kriti enote ljubljanskega območji Kriterij plačila stroškov za posamezno ^ to je število nočitev v preteklem letu. Na-jf enota bo morala v ta namen nakazati 8 celotnih stroškov, oziroma 22768,00 din.
ffl Projektivni biro Maribor — 1. seja ^ lavskega sveta
\
\
h
s
z
t!
e
j
i
1
l
i
1
1
1
1
i
]
delavci ljubljanskega gradbenega vodstva so uspešno premagali težave
Industrijsko območje Ljubljane, to je Moste, bo kmalu povedalo svoje proizvodne zmogljivosti. Podjetje INDOS — industrija transportnih in hidravličnih strojev, se je zaradi vse večjega povpraševanja po viličarjih odločilo za povečanje proizvodnje teh strojev. V načrtovanju razvojnega plana podjetja so namreč predvideli, da sistematsko prehajamo, končno tudi pri nas, na paletni sistem skladiščenja. Tak način skladiščenja pa je mogoč le z uporabo viličarjev.
Zato so se odločili za izgradnjo no-. 6 Proizvodne hale in tehnično prevodnega dela Smatrajo namreč, da »,0 ,	lahko zadostili potrebam
Po tržišču, sicer pa imajo v načrtu »o nadaljno izgradnjo. Da bi zvedeli ,-,l več. o sami gradnji, smo popro-, Jl vodjo gradbišča Janeza Koštrina Za nekaj besed
Našli smo ga v majhni sobi barake e daleč od objektov, kjer si je Sradbeno vodstvo Ljubljana — izva-191ec del, začasno uredilo prostore, '•ekoliko se je zamislil, nato pa delat-" ^^čel* smo februarja letos. De-b smo lepo po planu, dokler nista
nastopili dve zelo kritični obdobji gradnje. Najprej je nastopila že splošno znana »cementna kriza«. Primanjkovalo je predvsem vrečnega cementa, katerega pa smo mi toliko potrebovali. Nabavna služba je bila tokrat res na svojem mestu. Zagotovila nam je zadostno količino cementa. Seveda pa je bilo iskanje in poizvedovanje toliko, da se je s tem nekoliko podražila tudi gradnja. Drugo tako kritično obdobje je bilo zaradi vsesplošnega pomanjkanja opečnih izdelkov. Kot da jih ne bi še nikoli izdelovali!« je nadaljeval Koštrin. »Tudi tokrat je bilo potreb-
no poseči malo globje v žep, da smo dobili nujno potrebno opeko. Ker sta oba objekta že v III. fazi izgradnje, upam, da do podobnih nevšečnosti ne bo več prišlo. Na objektih so že obrtniki inštalaterji, tako da bosta objekta gotova do roka, to je sredine decembra.
Indos bo s to novo proizvodno halo, velikosti 50 X 25 m, zelo povečal svojo kapaciteto. Sama konstrukcija proizvodne hale je armirano betonski skelet. Strešna konstrukcija je polmontažna, pokrita s siporex ploščami. Tudi tehnično proizvodni del je armirano betonski skelet, le da ima kar štiri etaže. Velikost tega objekta je 50 X 11 m. Etaže so konstruirane po dvoranskem sistemu, tako da investitor lahko izrazi svoje želje glede namestitve predelnih sten. Mislim, da bosta oba objekta kljub vsem težavam in naporom le gotova do roka,« je še enkrat poudaril in zaključil Janez Koštrin.
MATIJA KRANC
posebna izjava za Gradisov vestnik
Janez Hambrož: »Izredno veliko je zanimanje za igre gradbincev"
Na XXII. letnih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije SBQo med drugimi srečali tudi Janeza Hambroža, dolgoletnega in Neutrudnega športnega organizatorja. Janez Hambrož, ki je sicer direktor ljubljanske Izolirke, opravlja tudi posle predsednika komisije za šport in rekreacijo pri zveznem odboru sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Ker je omenjena komisija zasedala tudi v easu iger gradbincev na Kodeljevem v Ljubljani, smo ga zapro-siii, naj pove za. Gradisov vestnik nekaj besed o omenjeni seji in 0 načrtih komisije sploh.
in šahu, seveda, če bo za to dovolj interesa. In ob koncu še to: kaže, da je zanimanje za zvezne igre po republikah izredno veliko in da bodo zvezna srečanja veliko pripomogla k bolj redni dejavnosti med letom. Obenem je razveseljivo, da so tudi sindikati sprejeli sklep, da bodo športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije postale stalna oblika rekreacije zaposlenih v gradbeništvu ...,« je za Gradisov vestnik povzel Janez Hambrož.
UL.
pe 9*ede na bližnje II. zvezne šport-VjiJ8r,e. gradbenih delavcev Jugosla-Sjj0’ ,^i bodo 14. in 15. oktobra v g]e(PJu. smo se morali dogovoriti hie 6 W°Pozicij in seveda okoli sa-dom°r?®nizaciie iger. Dalje smo se fen/vPih da bomo po posameznih pra ?“kah intenzivno usklajevali iger ‘pike in propozicije športnih dj ' Enotna pravila in enotni pogle-Pornk VSe skuPa.i so namreč edini ZV	bodo igre uspele tudi v
znem merilu.
kakih’®k°pju pričakujemo udeležbo ki b ado 500 tekmovalcev. Moštu °d° tekmovali v malem nogome-Ijan- bojki- namiznem tenisu, keg-
1» Jbl, Strpilnnin in	-zonc Ir o no
streljanju in šahu. ženske pa lje't™*znem tenisu in streljanju. Da-
Kai^.010 se domenili, da bodo imele Van1 ere8irane ekipe možnost tekmo-kot n Še Y drugih športnih panogah, goo-p9 Primer moške v velikem no-t>a > tu_> rokometu in košarki, ženske
v odbojki, rokometu, košarki
Kaj moramo vedeti o osebni varstveni opremi
Delavci, ki so med delom izpostavljeni posameznim nevarnostim in škodljivostim, morajo imeti na razpolago sredstva za osebno varstvo oziroma osebno varstveno opremo, da lahko zavarujejo svoj organizem in dele telesa, če nevarnosti in škodljivosti ni mogoče odvrniti z drugimi tehničnimi varstvenimi ukrepi pri delu.
V smislu 59. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu predpiše delovna organizacija v splošnem aktu, pri katerih delih oziroma na katerih delovnih mestih in katera sredstva oziroma oprema se uporablja za zaščito pred poškodbami ter pred poklicnimi in drugimi boleznimi.
Tako imamo v našem podjetju pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih, katerega je sprejel DS podjetja. Pravilnik določa, na katerih delovnih mestih je obvezna uporaba varstvene opreme, kdo jo nabavlja, hrani, čuva, d’a morajo biti delavci poučeni o namenu in uporabi, prav tako pa je določena tudi doba trajanja.
Tud'i osebna varstvena oprema se razvija. Zato pripravlja posebna komisija nov pravilnik, ki bo v skladu z določbami pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi (Uradni list SFRJ, št. 35/69), katerega je predpisal zvezni svet za delo v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo.
Delavski svet podjetja je sprejel plan sredstva za varstvo pri delu za tekoče leto, katerega je predložil odbor za varstvo pri delu. Pri sestavi plana je odbor upošteval potrebe, ki so jih predvidele PE, število zaposlenih, raznovrstnost objektov, ki jih podjetje gradi, prevzeta dela, dela, ki jih podjetje za varstvo pri delu že ima. Tako je predvideno po planu na enega zaposlenega v tekočem letu ca. 500 din.
Normativi in ukrepi za varstvo pri delu predvidevajo, da mora
za ureditev gradbišča in delo na gradbišču izdelan poseben elaborat — ureditev gradbišča. Že v tem elaboratu se predvidi potrebna osebna varstvena oprema. Poleg tega pa je v pravilniku o varstvu pri delu podjetja Gradis predpisano, kdo je odgovoren za uporabo predpisanih in določenih sredstev za osebno varnost. Tako je predpisan režim uporabe osebnih varovalnih sredstev na gradbišču in pri gradbenih delih obsega: nabavo, shrambo, dodeljevanje, uporabljanje, vzdrževanje in zamenjavo.
Osebno varstveno opremo delimo v sredstva in opremo za:
—	zavarovanje glave
—	zavarovanje oči in obraza zavarovanje sluha
—	zavarovanje dihalnih organov
—	zavarovanje nog
—	zavarovanje ročnega sklepa, ramen in hrbtenice
—	zavarovanje trebušnih organov
—	zavarovanje telesa
—	zavarovanje pred ionizirajočimi sevanji
—	zavarovanje pred neugodnimi atmosferskimi učinki
—	zavarovanje pred padcem z višine
—	zavarovanje pred utapljanjem v vodi.
Material, iz katerega se izdelujejo sredstva in oprema oziroma njihovi deli, mora izpolnjevati določene pogoje. Dovolj mora biti odporen proti koroziji, spremembi temperature, proti mehanični trdnosti (trganju, udarcu, lomu) in učinku dezinfekcijskih sredstev. Poleg tega pa mora biti osebna varstvena oprema tako izdelana, da v celoti odgovarja svojemu namenu in da je primerna za uporabo.
Ker zahteva izpolnjevanje določil navedenih predpisov velika finančna sredstva, morajo biti vse nabave smotrne, o nabavljenih zaščitnih sredstvih, njihovih zalogah, kakor tudi o njihovi uporabi, se vodi ustrezna evidenca. Sredstva in opremo moramo vzdrževati tako, da so vedno v brezhibnem stanju.
Osnovna osebna zaščitna sredstva se izdajajo ob pogojih, ki jih določa pravilnik: Sem spadajo delovna obleka, delovni čevlji, čelada, rokavice, za kar je zadolžen vsak delavec.
— Zaščitna sredstva, ki se izdajajo po potrebi. Sem spadajo: varnostni pas, dežni plašč, gumijasti škornji, razne rokavice, respirator, kožuhi, zaščitni telovnik, naglavna maska idr.
Osebno varovalno sredstvo je po varnostnih predoisih samo tisto, ki je izdelano skladno z zahtevami veljavnega pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi. Mora imeti:
—	označbo JUS standarda, po katerem je varovalno sredstvo izdelano ah
—	atest strokovnega in poblaščenega zavoda za varstvo pri delu ali
—	oceno strokovnega in pooblaščenega zavoda za varstvo pri delu, če gre za osebna varovalna sredstva, izdelana v inozemstvu.
Nabavljati in uporabljati se sme osebna zaščitna sredstva le, ki imajo navedena dokazila kvalitete in morajo ustrezati naslednjim načelom:
—	osebno varovalno sredstvo mora ustrezati namenu za katerega se uporablja in samo po sebi ne sme predstavljati nevarnosti za uporabnika;
—	osebno varovalno sredstvo mora po obliki in vrsti uporabljenega materiala ustrezati vsakokratni nevarnosti;
—	osebno varovalno sredstvo mora biti iz materiala, ki ne škoduje suhi ali mokri koži in ne ovira ventiliranja telesa;
—	osebno, varovalno sredstvo se sme dnevno oziroma po potrebi dodeliti delavcu samo v brezhibnem stanju.
Tehnologija dela in zlasti še vremenske razmere povzročajo v gradbeništvu številne nevarnosti in škodljivosti, ki jih ni mogoče v celoti odpraviti z organizacijo dela, pa je na določenih delih nujna in obvezna uporaba osebne varstvene opreme. Danes se še pri nekaterih delavcih na gradbiščih pojavljajo pomisleki, delno tudi odpor proti uporabi zaščitnih sredstev. Zato morajo biti delavci poučeni o namenu in uporabi. Vedeti pa tudi moramo, da delavec mora zaščitna sredstva uporabljati vedno, kadar to zahteva značaj dela.
Bojan Bambič
|H VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
g razpisuje
gg VPIS V STUDIJSKO LETO 1972-73
HI Kandidati se lahko vpišejo	v:
g||	1.	organizacijsko smer
z organizacijsko-proizvodno usmeritvijo in ==	z organizacijsko-poslovno usmeritvijo
HH	2.	računalniško smer
=§ V šolo se lahko vpišejo:
1. brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno ==	srednjo šolo;
UH	2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega al idrugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo naj-
s	manj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana
z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo s	preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika
HH	in iz družbene ureditve SFRJ;
b)	kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2.a), se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ,
Ul	fizike, kemije in zgodovine.
HH Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente as Pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubil	Ijani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru.
HI	Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Pre-
= šernova c. 11/11, telefon 22 834 in 22 846.

, - 'mm
mm
V športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani so bile XXII. letne športne Igre gradbincev Slovenije — Tekmovalo je več kot 2000 športnikov
Od zadnjih dni junija pa tja do 2. julija so bile v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani pod pokroviteljstvom Toneta Kropuška, predsednika republiškega sveta ZSS, in v organizaciji ljubljanskega gradbenega podjetja Obnova, XXII. letne športne igre slovenskih gradbincev, ki se jih je udeležilo rekordno število tekmovalcev — blizu 2100. Rekordno pa ni bilo le število aktivnih športnikov, temveč tudi število sodelujočih podjetij, saj se jih je na Kodeljevem zbralo kar 59.
Kdor je spremljal igre kot aktivni tekmovalec, kot organizator ali le kot gledalec, dobro ve, da je tudi letošnja največja športna manifestacija naše gradbene dejavnosti v vsakem pogledu lepo uspela. Spet so se imenitno odrezali organizatorji in znova so se izkazali nastopajoči, ki dosegajo iz leta v leto boljše rezultate in s tem prispevajo velik delež h kvaliteti športnih srečanj gradbenih delavcev. Vsi ki smo spremljali igre, smo si bili namreč enotni v oceni, da so igre iz leta v leto bolj zanimive, ker prihajajo tekmovalci na te največje tekme iz leta v leto bolj pripravljeni.
Povedano z drugimi besedami: iz skromnih začetkov, ko je vse skupaj slonelo bolj na zanesen j aštvu kot na čem drugem, se je rodilo načrtno in široko zasnovano delo, to je organizirana rekreacija zaposlenih v prostem času, ki krepi telesa in duha in plemeniti odnose med slovenskimi gradbinci. To dokazujejo letne in zimske igre gradbenih podjetij Slovenije, ki so iz leta v leto bolj množične in tako po organizaciji kot tekmovalnih dosežkih bolj kvalitetne.
Poleg nastopajočih smo na letošnjih igrah srečali lepo število gledalcev in seveda organizatorjev, ki so skrbeli za nemoten potek tekmovanj n dobro počutje vseh sodelujočih. Nekatere izmed njih smo poprosili za kratko izjavo in v naših beležkah je ostalo naslednje:
Andrej Plestenjak, direktor ljubljanskega gradbenega podjetja Obnova, ki je organiziralo prireditev na Kodeljevem: »Naj povem, da sprva nisem bil najbolj vesel, ko je naše podjetje želelo prevzeti organizacijo tako množičnih iger. No, ne glede na to smo se lotili zahtevnega dela nadvse resno in, kot danes vidimo, uspehi niso izostali. Priznam, da mislim danes malo drugače kot takrat, ko smo prevzemali organizacijo. Vem namreč, da sredstev, vloženih v rekreacijo, nikoli ni škoda, saj se vedno več kot bogato obrestujejo ...«
Drago Kopinič, podpredsednik tehničnega vodstva SlG 72: »Tako množične igre vsekakor niso šala. Zbere se že več kot 2000 športnikov, ki tekmujejo kar v sedmih disciplinah. Upam, da smo tudi to pot mislili na vse in da nam ničesar bistvenega ni spodletelo ...«
Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta ZSS: »Telesna kultura, šport in rekreacija so potreba vseh in vsakogar. In ni slučaj, da so postale letne in zimske igre slovenskih gradbenih delavcev ene najbolj množičnih delavskih športnih manifestacij sploh. Kljub ne najboljšim pogojem so napravili gradbinci na tem področju zares veliko. V republiškem merilu se letos srečujejo že dvaindvajsetič, kar govori o tem, da delovni kolektivi pri nas kontinuirano skrbe za rekreacijo in razvedrilo svojih ljudi .. .<<
Franc Vitanc, predsednik športnega društva celjskega Ingrada, ki je tudi letos na Kodeljevem pobralo najvišjo lovoriko: »Naš uspeh ni naključje, temveč je plod dolgotrajnega dela. Naši ljudje vadijo skozi vse leto. Pred republiškimi igrami pa imamo izbirna tekmovanja. Zelo zadovoljni smo letos tudi z organizacijo iger. Skratka, lepa igrišča in imenitni organizatorji so bili že od vsega začetka porok za uspelo prireditev. Veseli me tudi, da je konkurenca iz leta v leto hujša, zato so igre iz leta v leto tudi bolj zanimive ...«
Anton Martinšek: »Mislim, da bi morali v podjetjih skrbeti za rekreacijo vse leto, ne pa samo nekaj dni pred športnimi igrami. Cilj ŠTG je namreč v tem, d'a pokažemo rezultate dela za rekreacijo delavcev. Seveda pa uspehi niso odvisni samo od dobre organiziranosti rekreacije, ampak tudi od vsakega posameznika, kako se vključi oziroma s kakšnim elanom se loti rekreacije ...«
Levo: Predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev, Tršan pozdravlja tekmovalce _____ Sredi: Hura
za boljše! Matija Krneč in ing. Pogačnik — Desno: Naši zmagovalci
t
1
1
i
1
i
i
i
Levo: Na častni tribuni: 1. Ingrad, Celje, 2. Gradis, Ljubljana, 3. Konstruktor, Maribor — Desno: Del naših tekmovalcev z osvojenimi pokali in kolajnami
In rezultati
Naši tekmovalci so se dobro odrezali. Tako so si prvo mesto priborile naše vztrajne kegljačice (1, Gradis, 2. Stavbenik, 3. Ingrad, 4. Konstruktor...), v namiznem tenisu — moški ekipno (1. Gradis, 2. IMP Ljubljana, 3. Ingrad Celje, 4. Salonit Anhovo) ter posamezniki v namiznem tenisu (1. Krnc Matija), kegljanje — ženske (1. Fani Remc). Tretja mesta smo zasedli v odbojki — ženske (Ingrad, Salonit, Gradis), namizni tenis — ženske (Ingrad, Konstruktor, Gradis), streljanje ekipno — moški (Stavbar, Elektroprojekt, Gradis);
Četrti smo bili v balinanju, šesti v odbojki itd., mnogo več smo pričakovali od šahistov, medtem ko bi pri malem nogometu bili boljši, če bi nas ne »vrgel na šajbo« golman z Jesenic. V skupni uvrstitvi pa smo dosegli drugo mesto — za kar seveda vse priznanje našim vrlim športnikom. Dobro smo se odrezali, prihodnje leto pa bo pokal naš.
— Upajmo!
i *:!S MIL
	i*		
	■ lil		i
			■1
Levo: Visoki gosti si ogledujejo tekmo — Desno: Predstavnika pobratimskega podjetja Vranica iz Sarajeva, predsednik sindikalnega odbora podjetja Viktor Pernat ter naš sodelavec Anton Ulaga