____    394    ___
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Praznovanje cesarske štiri-desetletnice v Ljubljani bilo je, akoravno so bile vse unajne sijajnusti prepovedane — lepe in srčne. Raziin predstave dramatičnega društva in pa koncerta društva filharmoničnega, katera sam omenjamo, vršile so se svečanosti a) otvorjenja novega deželnega muzej a,^ Rudolfinum^ b) brezplačno pogostovanje ubogih dijakov in druzih revnihgostovdru-štva ljudske kuhinje in c) otvorjenje državnih strokovnih obrtnihšolv Ljubljani.
Prve dve slavnosti vršile ste se v nedeljo dne^ 2. decembra, tretja pa v ponedeljek.
Omeniti nam je pred vsem še, da se je v nedelja V2IO ukladal vrhovni kamen nove zgradjene bolnice Elizabetinske za otroke na Poljanah
Slovesno otvorjenje muzeja Rudolfinum vršilo se je^ ob V2II uri. Pred poslopjem vihralo je na mlajih nekoliko zastav. Ravno tako okini^.ana so bila hodišča, stopnice in veža z zelenjavo, izrekoma postavljene je bilo zelenjave na obeh straneh spominskih plošč takoj pri vstopu. Na vrhu stopnic stala je okinčana z zagrinjali doprsna marmorasta podoba cesarjeva. Otvorjenje vršilo se je v obrtni dvorani prvega nadstropja v severnem delu poslopja. Tu je bilo nekoliko obrtno razstave naših domačih ljubljanskih obrtnikov, n. pr. Zamasa, lončar Drelse, mizarja Matjana, ključarja Ah čin a in biikvoveza G e rber j a.
Na sproti glavnega vstopa v dvorano bili so med? zelenimi rastlinami na višjem prostoru pod baldahinam postavljeni kipi cesarja, cesarice, cesarjeviča in cesar-jevičiue. K svečanosti došli so vabljeni gostje dostojanstveniki in zastopniki vsih stanov; navzoči so bili: gg. C. kr. deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Pokluka r, prost dr. Klofuta r, protonotar dr. Čebašek, deželne sodnije predsednik Kočevar,. državni pravnik dr. Gall e, finančni vodja Pla h ky, finančni prokurator dr. Račič, vodja hranilnični dr. Suppan, generalmajor Schilhavsky, več stabskih častnikov, sodnijski in vladni svetovalci, šolski vodje in profesorji in vsi obrtniki, ki so imeli kaj posla pri zgradbi muzeja.
Svečanost pričela se je v daljnim govorom g. ku-stoza Deschmana, v katerem je popisaval zgodovino muzeja v nemškem govoru in kateremu je dodal koncem
tudi dostavek v slovenskem govoru, v katerem je omenjal tudi imenoma največjih dobrotniljov muzeal-Hega društva in muzeja.
Za njim nastopi oder pred kipi cesarske rodbine deželni glavar dr. Po ki u kar ter se pred vsem zahvaluje slavnostnim p. n. gostom, da so prišli v tako obilnem številu slavit današnji praznik.
Potem omenja govornik v obče podpornikov in prijateljev muzeja ter se jim zahvaluje v imenu dežele, imenomu pa se zahvaluje vodstvu kranjske hranilnice, katera je s tako bogato podporo omogočila zgradbo velikega krasnega poslopja, v katerem se sedaj hranijo dragoceni zgodovinski zakladi narave nabrani poglavito v domači deželi. Hranilnica postavila si je s tem činom neminljiv spominek in pa zagotovila vedno hvaležnost dežele Kranjske.
Dalje omenja deželni glavar druzega velikodušnega dobrotnika muzeja, žalibog že umrlega g. Viktor Smol e-ta kateri je poleg dragocene zberke umotvorov in zgodovinskih starin spravljenih tukaj v posebni sobi, muzeju zapustil vse svoje premoženje krog 180.000 gld. vrednosti.
Tudi spomin velikodušnega dobrotnika Viktor Smoleta, čegar gospodičina sestra Balbina povijava s svojo navzočnostjo sijajnost današnje svečanosti, živel bode na veke v tem poslopji in pa v hvaležnih srcih Jiaših rojakov.
Pri tem pa ko se hvaležno spominjamo dobrotnikov deželnega muzeja, veže me dolžnost, gorko zahvalo izreči tudi vsem onim gospodom, ki so z neumorno marlivostjo skrbeli za to, da so dragocene zbirke muzeja v ogledavanje postavljene v tako lepem redu in zato zahvalujem se poglavito gospodu muzealnem kustosu Deschmanu; drugi del, obrtni del muzeja, ki je po krasnih izdelkih domačih obrtnikov in umetnikov tako častno zastopan v tej dvorani in ki je na drugo stran ni manjega pomena, kot prvi, zbran je poglavito vsled prizadevanja in spretnega posredovanja gospoda cesarskega svetovalca Murnika, kateremu izrekam enako gorko zahvalo.
Prav je gospod predgovornik naglašal, da se je to za vso deželo častno zvršilo tako lepo, ker smo delali z združenimi močmi po lepem geslu njegovega veličanstva našega ljubljenega cesarja, zato pa smem izrekati nado, da bode enaka sloga vladala v naši deželi pri vsih bolj pomenljivih podjetjih in vprašanjih.
Gospoda moja, obljubimo si danes to, da se hočemo ravnati po geslu našega ljubljenega cesarja, čegar štiridesetletno vladarstvo danes praznujejo vsi različni narodi avstrijski z enako srčnostjo in hvaležno navdušenostjo.
Ob enem, ko toraj izrekam ; otvorjen je deželni muzej Rudolfinum! vabim Vas čestita gospoda, da se pridružite z menoj klicu, ki danes doni iz milijonov in milijonov zvestih avstrijskih src proti nebu: Našega ljubljenega, velikega cesarja Franc Jožefa, njegovega nadepolnega prestolo-nasledniča cesarjeviea Rudolfa in vso cesarsko rodbino naj Bog ohrani, živijo! slava! «^lava! slava!
Govor, večinoma slovensk, govoril je v nekaterih stavkih začetka, sreda, in pri koncu nemško.
Potem vršilo se je ogledavanje muzeja pod vodstvom kustoza Deschmana.
Kmalu po 12. uri peljali so se nekateri gostje z z muzeja v ljudsko kuhinjo, kjer so bili ravno pri kosilu v velikem številu vsakdanji tamošni gostje revni dijaki.
Po ogledanji naprav in prostorov zbrali so se došli gostje pred podobo cesarjevo, kjer je najpred načelnik društva, stotnik Hiibschmann, v nemškem, potem pa stotnik vitez Ziterer v slovenskem govoru, slavil praznik štiridesetletnega vladanja cesarjevega.
Po končanih govorih odmevali so gromoviti živijo klici po obširnih prostorih starega strelišča. Gospod deželni predsednik baron Winkler zahvalil se je g. govornikoma za človekoljubno in domoljubno delovanje ter jima je priporočal tudi dalje še tako marljivo gojiti v mladih srcih čutja ljubezni do domovine in do cesarja.
Potem so dijaki zapeli nekoliko kitic cesarske pesmi ter sklenili zopet s trikratnimi gromovitimi ŽIVIJO klici.
Gospa soproga gospoda deželnega predsednika ogledala si je kuhinjo, je hvalila požrtovalnost navzočih gospa in gospodičin in potem so se gostovanci zopet vsedli k mizam, kjer so ta dan dobili tudi nekoliko piva.
— Otvorjenje strokovnih obrtnih šol vršilo se je dne 3. decembra ob 11. uri v šolskih prostorih v Viran-tovi hiši nad kavarno in gostilno. Tudi tukaj bili so navzoči vsi, razun vojaških dostojanstvenikov : gg. deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Po-klukar, mestai župan Grasselli, deželni šolski nadzornik Smolej, deželne sodnije predsednik Kočevar, predsednikov namestnik trgovinske zbornice M, Pakič itd.
V'
Vodja novih šol g. Subic pričel je slavnost z obširnem, večinoma slovenskem, koncem nemškem govorom, v katerem je razlagal zgodovino obrtnega poduka, se je hvaležno spominjal vsih zastopov in oseb, ki so se prizadevale za ustanovitev teh šol ter izrekoma hvaležno naglašal velikih zaslug gospoda ces. svetovalca Murnik-a, končno pa je naprosil gospoda deželnega predsednika, da otvori novi šoli.
Potem izrekel je gospod deželni predsednik otvorjenje obeh šol z željo, da bi blagodejno vplivale v povzdigo blagostanja domačih obrtnikov. Mestni župan Grasselli izrekel je potem svojo hvaležnost za ustanovo novovtvorjenih šol ter naprosil g. dežel, predsednika to zahvalo posredovati g. naučnemu ministru. Potem ogledali so si gostje šolske prostore enako za lesno obrtno šolo, kakor ono za umetno šivanje in vezenje.
Kako potrebna je bila šola, kaže to, da so za dečke oddani vsi prostori 24 in da se jihje oglasilo še mnogo, deklet pa se je sprejelo tudi že 40 in bi se jih gotovo še več oglasilo, ako bi bilo prostora.
-------    395------
šolski prostori so veliki zračai in edina napaka, ki se ne sme prezirati je ta, da so za fioo in drobno delovanje ženskega oddelka premalo svitli, pa se je nadejati, da bode vodstvo brez težav moglo odstraniti to nedostatnost.
Dostaviti nam je, da je deželni odbor včeraj sklenil tudi obrniti se do naučnega ministerstva in zahvalo izreči g. ministru ter poročevalcema gg. ExDer in Lind, poglavito pa priporočiti ministerstvu ta zavod, da se kar pred potrebam naše dežele primerno razširi in stroke pomnožijo.
— Prodaja starega gledališča vrši se danes pri C. kr. deželni sodniji, pa ni slišati da bi se dražbe vde-ležil poleg filharm. društva, še kedo.
----     396    ____