DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 8L0VENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER \'0. 301. CLEVELAND, OHIO. MONDAY MORNING, DECEMBER 24TH, 1934. rgovci bodo imeli si!- Francoska prerokinja Zgodba dvfih ne sitnosti s prodaj- naznanja veselo bo dočnosl za 1935 nim davkom Columbus, O., 22. decembra. Pariz, 22. decembra. — Ma- Iržavna komisija je danes odo- dame Valentine Fraya, pozna-rila posebne listine, katere -bo na francoska prerokinja, iz je-loralo izpolniti nekako 100,0C0 javila včeraj, da bodo imele •govcev v državi Ohio, ki so Zedinjene države v letu 1935 ' odvrženi novemu prodajnemu prav vesele in srečne dneve. Si-' avku. Vsi trgovci brez razlike, gurno je, pravi prerokinja, da : ko hočejo ostati v trgovini, bo- bo v letu 1935 konec depresi-o morali izpolniti posebne in ja- je, da se bo dvignila cena do-o obširne listine. V par dneh larja, in s pomočjo spretne di-bo lahko dobilo te listine v, plomacije se bo preprečila tu-radih okrajnih avditorjev v ; di vojna nevarnost med Japon- sakem mestu. Sleherni trgovec i dolžan, da spolne to listino itn 0 vrne državi, ne kasneje kot 1. decembra. Ako bodo držav-je oblasti prepričane, da se je na Isa vprašanja povoljno odgovo-lo, tedaj dobi sleherni trgovec, terega prošnja je odobrena, sebno licenco. Poleg te licen-pa morajo trgovci kupiti tudi Todajne znake vnaprej, Kadar-loli trgovec proda kak predmet, 1 je podvržen davku, mora pro-ajno znamko pretrgati na dvo-e. En del spravi v svojo bla-'ajno, drugi del izroči odjemal-u. Na ta način pobira država >hio davek že vnaprej, toda tr-bvec dobi tri odstotke popusta, ter kupi prodajne davčne znam- - p vnaprej. Prodajni davek sto-v veljavo 1. januarja, toda romi se, da bi mogla država ed 15. januarjem začeti s ko-kto tega nepriljubljenega dav- sko in Zedinjenimi državami. Nadalje prerokuje gospa Fraya, da bomo imeli v letu 1935 več povodnji, transportnih nesreč, in da se bo mogoče predsednik Roosevelt prostovoljno odpovedal svojemu uradu potem ko bo čutil, da je izvršil svoje delo. Vendar gospa Fraya glede tega ni absolutno sigurna. Toda vojna nevarnost bo visela skozi vse leto nad Evropo, pravi gospa Fraya, toda do vojne tekom prihodnjih dvanajst mesecev ne bo prišlo. Kot znano, je madame Fraya prerokovala naprej dvojni umor v Marseillesu in je tudi prerokovala, da bo španski kralj odstavljen od prestola. Obe prerokovanji sta se uresničili. -o- Aretacija Zinovjeva odkrila notranje boje med boljševiki Moskva, 22. decembra. — Joseph Stalin, diktator Rusije, je izjavil, da ne bo prej miroval, dokler ne bo sleherni njegov nasprotnik umorjen in da bo bolj-ševiška stranka popolnoma očiščena vseh rovarjev in teroristov. Aretirani Z.inovjev, eden najvišjih uradnikov v sovjetski državi, je bil znan, da je imel po-popolnoma drugačne ideje glede vlade kot Stalin. Zinovjev je bil oni, ki je leta 1924 pozval angleške delavce, da razbijejo svojo državo in vpeljejo komunizem. Zinovjev je iskal v Angliji posojilo v vsoti $225,000,000.. in kot se je pozneje izjavil, bi rabil ta denar,, da povzroči revolucijo v Angliji. Zinovjev je bil ie dvakrat prej iztiran iz komunistične stranke, toda se mu je vselej posrečil povratek. Tudi njegov vrstnik, Kamenjev, je bil že izločen iz stranke, pa zopet sprejet. Svoječasno je bil sovjetski poslanik v Rimu. Poroča se, da je diktator Stalin pripravljen aretirati tisoče komunistov, ki so njemu nasprotnega mišljenja. Dočim je dal Stalin postre-liti že 103 osebe v zadnjih dneh, se pričakuje v prihodnjih tednih še stotine eksekucij. -o- Nove uradnice Društvo Kraljica MiVu, št. 24 SDZ je izvolilo sledeče uradnice za leto 1935: predsednica Terezija Lekan, podpredsednica Josephine Stepic, tajnica i Frances Petrič, blagajničarka "Ameriška Domovina" prinaša na tem mestu citate iz pisma, pisanega po dveh sirotah v domovini. Rojeni sta bili v Ameriki in bivata danes v Družinski vasi, fara Bela Cerkev pri Novem mestu. Pismo je pravi glas vpijočega v puščavi in se razvidi iz njega srčno bol dveh nesrečnih slovenskih sirot, ki sta brez očeta, brez varuha, ki ne vesta, kaj naj storita in kam naj se obrneta. V Ameriki iščeta siroti sorodnike, ki bi jima prišli na pomoč. Da priobčujemo to pismo na tem vidnem mestu, je več vzrokov: prvič, da se zglase sorodniki, po katerih siroti vprašujeta. Drugič pa, da se spomnijo oni, ki radi pozabijo, v kako srečni zemlji žive, da se nahajajo na ameriških tleh, in to kljub vsej depresiji. Glede stradanja in pomanjkanja, ki prevladuje v drugih deželah sveta, je danes Amerika še vedno pravi paradiž. Pismo seveda prihaja iz Jugoslavije, toda razmere v Jugoslaviji še niso najslabše, če jih primerjamo z razmerami v Italiji in Avstriji, kjer je revščina na vrhuncu. Mr. Anton Grdina, ki nam je dal pismo na razpolago, pravi, cla je potoval po mnogih deželah in do- Ameriki rojenih slovenskih sirot 39romna *koda>k® i« ?reP'r med Mm in pogorela državna odvetniki posojil- Kadar je bila v Ameriki j kako staro obleko, kako dobro prosperiteta, je bilo tudi v Ju-j bo prišla! Do smrti ostanemo goslaviji vsega dovolj. Sedaj j hvaležne in bomo molile zanj pa, ko traja depresija že leta, tudi naši ljudje ne morejo pošiljati daril v domovino. Toda medtem, ko bogata Amerika nic v mestu skrbi, da ljudje he stradajo, pa je kaj enakega nemogoče v drugih, bolj siromašnih državah. To smo omenili, da se laglje razume smernice sledečega pisma: "Prav milo vas prosimo, da bi nam našli naslove naših bratrancev. Pri vas je živel Frank šali, brat naše mame, ki je pa pred štirimi leti umrl. Prosimo vas pa, da bi našli njegove otroke, ki so naši bratranci. "Imeli so zidano hišo v bližini hrvatske cerkve sv. Pavla, eno hišo so pa imeli na St. Clair Ave. Imena onih, ki jih iščejo, so: John, Frank in pa njih sestra Marica. "Že 12 let je minilo, odkar smo prišli v ta sirotni kraj. Oh, da ne bi nikdar šle iz Amerike! Tam smo hodile lepo oblečene v šolo, tukaj smo pa bose in nimamo kaj obleči, v Ameriki smo imeli kos kruha, tukaj pa ne vemo, kaj bo z nami! "Zima je. Niti koruznega Ker nimamo kaj obleči, tudi v Toledo, 22. decembra.—Ve Cleveland. — Kot znano, je cerkev ne moremo. Tega v lika državna orožarna in vo- državni trgovinski direktor dr-Ameriki nikdar ne trpite, kar jašnica v Toledo, Ohio, je vče- žave Ohio, Tangermann, ukazal trpimo tu pri nas. raj pogorela. Požar je povzro- zadnji teden zapreti sedem po- "Me dve sva bili stari 11 in čil nad en milijon dolarjev ško- sojilnic v Clevelandu, dočim je 12 let, ko so naju iz Amerike de. Goreti je pričelo zgodaj dal 20 drugim posojilnicam 90 sem pripeljali. In sedaj sva zjutraj, ko je divjal precej mo- dni časa, da se reorganizirajo ločeni od vsega sveta in ne ve- čan veter, ki je oviral delo ga- ali pa da bodo tudi prisiljene za-va, kam bi se obrnili. Lahko silcev, katerih več je bilo po- pre ti. Radi tega je nastal silen razumete, kako nama je po škodovanih tekom požara. — krik zlasti med odvetniki, ki za-Ameriki hudo. . ." Največja škoda je v tem, ker stopajo posamezne posojilnice. Tako se glasi pismo dveh ne- f gorelo tisoče vojaških uni- Dočim država trdi da dotične srečnih slovenskih sirot, roje-^0™' pusk m druge- vojaške | posojilnice mso solventne m da nih v Ameriki, po starših odpe- °Preme-. ljudi je priha-1 ne plačujejo vlog trdijo zastop- ljani v domovino. Razumemo Ja 0 llce mesta in jih ^ mo' "lkl ™ih posojilnic, da je bila bol teh nesrečnih sirot, ki ni- 'ralf koncno pollcl-ia PrePodi" 4rzav"a odredba za ^voritev sta nikdar poznali stradanja;1' ie. ,nj dosegel shram-fPOBOjilnic, naravnost sramotna, in gorja, dokler sta bili v Ame- b°' kjer le bll° hranjenih 2000! angeman, državni trgovmski riki j nabojev za topove. Od časa direktor, ki je oddal povelje gle- Gotovo se bo našel kdo iz-d° časa 80 nastale manjše raz-! de posojilnic, dasi se mora ob no-med sorodnikov ali kdo, ki je:strelbe- katerih vsaka, je močno : vem letu umakniti iz urada, je doma iz onega kraja in bo pri- Pr«*rasila ljudi v bližini. Oko- izjavil da je država vedno sla li devetih zjutraj se je podrla I posojilnicam na roke. Vzelo je obleko ali čemerkoli j-:streha ogromneea Doslom'a. državne nadzornike skoro eno bro ve, kaj piše. Razmeroma ima Jugoslavija..več kruha kot selili v večnost že pred štirimi sta dobili koledar Antona Gr-dine nekje v domovini in sta se obrnili na njega. Originalno pismo sirotk se nahaja pri Mr. A. Grdina. Naslov teh sirotnih deklet jc: Justina Žura, Družinska vas št. 38, P. Bela Cerkev pri kruha ne bo! Zakaj nismo j Novem mestu, Dravska banovi-prej umrle, predno smo prišle na,, Jugoslavija. Mr. Grdina v ta sirotni kraj! Ata so se pre šel na pomoč s kako ponošeno , , Siroti i ogromnega poslopja. Vsi mestni ognjegasci so bili leto, da so dognali finančno sta Marija Petek umrla V soboto večer je umrla blaga na, Marija Petek, stara 42 t, rojena Jernejčič, prvo poro-na Skebe. Preminula je po lljši bolezni, previdena s sv. za-amenti, na svojem domu na 1741 Tracy Ave. Ranjka je bi-doma iz Zagradca v hiši, ki so zvali Cilnihova. V Ameriko prišla pred 32. leti. Pred 17. ti se je poročila s Frankom etkom, doma iz Križa, fara Ko-enda. Zapušča tu, d i hčer Ma-poročeno Grčman, in sinove rank, Elmer in Raymond, stnjka je bila marljiva delavka 'i društvih in pri fari sv. Kritine. Bila je članica Oltarnega ruštva sv. Kristine, dr. Napre,-ik št. 132 JSKJ, društva sv. ristine št. 219 KSKJ in po-užnice št. 42 SžZ. Pogreb njke se vrši v sredo ob 8:30 iz fee žalosti v cerkev sv. Kristine *>d vodstvom A. Grdina in Silvi. Naj bo blagi pokojni miril ameriška zemlja! Naše glo-|ko sožalje preostali družini. Delničarji izgubili [Sodnik Baer je na Common Ws sodni j i v soboto odločil, * morajo plačati delničarji *vše Standard Trust banke v evelandu dvojno obveznost, t je banka zaprla vrata. Pri-detih je 165 delničarjev. Ta "ojna obveznost za te delnice znaša nekaj okoli dva mi-'iona dolarjev. Sodnik je op-*til le one delničarje od dvoj-I obveznosti, ki so bili mla-oletni, ko so dobili delnice. »» , * . Mar y Godec, zapisnikarica Mesto kupuje avtomobile pauune Zupan5i5. NadZorni- IMestna vlada je kupna v su „,,,•„ r„ 0to štiri avtomobile, ne da bi|ces Apoloni,a Kic, Pauline Go »pisala ponudbe. En nov av- ^. ^^ ^ dobi prvi pomožni nate n.k. ^ ^^ ^ hjegascev, enega policijski | ^ ^ Josephine c< omenjeni dve državi. Kljub temu je pa tudi v Jugoslaviji dovolj pomanjkanja," kar se razvidi iz mnogih pisem in milih prošenj in iz pričevanja onih, ki prihajajo iz Jugoslavije. leti, ostali smo trije otroci samim sebi prepuščeni. Vi ste poznali našega ateta Alojzija žura. t "Najbolj ponižno in usmiljeno prosimo, da bi nam kako pomagali. Če more kdo poslati Washington, 22. decembra.- ali pa urad "Ameriške Domovine" bo z veseljem posredoval, da se pomaga tema zapuščenima slovenskima deklicama. Če se oglasijo pravi sorod- , . , ,. . • , ... „. ... su zahtevo, da se vpe je davek niki, je uredništvo Ameriške , A ' , , „ pozvani na lice mesta. Kako!"je posojilnic v Clevelandu, je je ogtnj nastal, niso še mogli rekel Tangerman. "Nadzorni-dognati. ki države so obiskali direktorje -o--in voditelje vseh posojilnic in jim razložili položaj. Država je prepričana, da v slehernem slučaju, kjer sem odredil reor-jganizacijo, je bila ista abso-; lutno potrebna v korist vlagateljev posojilnic. Fr. Gentsch. i postavni zastopnik ene izmed rr, • ti-,. „ posojilnic,, je zahteval od Tan- lajnik zvezne zakladnice Mor- ' ... gemana, cla mu razjasni, zakaj iTangeman ni dajal direktor- Wada bo zahtevala davke na mestne in državne bonde jgenthau je izjavil, da bo vlada predložila prihodnjemu kongre- je Domovine" pripravljeno posredovati, da se jih dobi v Ameriko. Naš councilman Vehovec začel čistiti 32. vardo dec in Frances Lekan. Društ-Perko. Za- bavnik, dva pa policija 'Kone za K polnočnici Članicam Oltarnega društva av. Vida se naznanja, da se zbi- Zaprte šole V8e šole v bližnjem mestu L ,, , , j 1*1 „„„ r-iio nocoi v novi šoli ob 11. uri °rth O mated so dobile pove- rajo „ , u , . nakar odkorakamo v cerkev, da zaprejo za en mesec. >iaMU uu Naš slovenski councilman Anton Vehovec je dal županu Dar-visu in mestni policiji sedem dni časa, da očistijo 32. vardo, katere zastopnik je Mr. Vehovec, in če tekom tega časa 32. varda ne bo očiščena, jo bo Mr. Vehovec sam očistil, kot se je izjavil. Councilman Vehovec ima pet vzrokov za svoj odločni nastop. V 32. vardi je vse polno beznic z igralnimi stroji, ki izvabljajo ljudem denar iz žepov. Dasi so enaki stroji prepovedani, pa so zlasti razširjeni v štvilnih italijanskih pivnicah. Vehovec je obiskal več teh prostorov, kjer je metal denar v igralne stroje, ne da bi dobil kaj nazaj. Nato je dal poklicati dva detektiva, ki sta morala naložiti te stroje na policijske avtomobile, dočim so bili lastniki igralnih strojev aretirani na povelje councilmana Vehovca. Mr. Vehovec nadalje trdi, da mlada dekleta, zlasti na Thames in Darwin Ave., niso varna, kadar hodijo po ulici. Vse polno nemoralnih prostorov ogroža dekleta, Policija dosedaj absolutno ničesar naredila ni. Nadalje je Mr. Vehovec izja-\ il, da se godi silna sleparija in graft glede prodaje opojne pijače. Pri tem je councilman Vehovec izjavil, da policija sama ima prste vmes, in da je več policistov podkupljenih tozadevno. Vehovec je nadalje povedal, da mu je neka ženska lastnica pivnice povedala, da je dala ženska policistu $20.00 "za protekcijo," toda policist je denar vrgel na tla, češ, da $20.00 ni zadosti! Vehovec je nadalje obdolžil policijo: da slednja neprestano preganja sirotne in male lastnike pivnic, kjer se prodaja pivo in vino. Baje policisti pridejo Voščilo! Vsem naročnikom dnevnika "Ameriška Domovina," vsem našim zvestim prijateljem in rojakom v Clevelandu, po državi Ohio ter po širni Ameriki in v stari domovini pošiljamo iskrene božične pozdrave. Louis J. Pire James Debevec ^ Victor Knaus V Ne bo lista V torek, '25. decembra, je božični dan. "Ameriška Domovina' ne izide ta dan. Naš urad bo zaprt od pondeljka, 24. decembra, od 12. ure opoldne pa do srede, 26. decembra, do 8. ure zjutraj. ponoči v take pivnice, prinesejo s seboj žganje in ga skrijejo, ta- na lastnike mestnih, državnih in zveznih bondov. Ljudje, ki imajo te bonde, ne plačujejo do-sedaj nobenega davka. Računa se, da je na ta način nekako $50,000,000,000 v Zed. državah kot privatna lastnina, od katere se ne plačuje davkov. Zlasti bratske organizacije lastujejo večje množine teh bondov. Res- jem posojilnic pojasnil in načrtov, za katere so vprašali pri vladi, nakar je Tangeman odgovoril: "V slehernem slučaju vsake posojilnice smo obvestili direktorje, kaj naj naredijo, da postanejo poscfi'inlice ,solvent-ne." Gentsch je temu ugovarjal in izjavil, da v dvajsetih letih je bil Tangeman prvi direktor trgovine v državi Ohio, ki j ni jiotel delati z direktorji po- policisti vedo, kje se na- j ^T^ILSh«^. * ~ b«H pri po,,,.- voriti ž njim o svojih problemih. Tangeman mu je na to haja žganje, ki se v enakih prostorih ne sme točiti. | bonde, ki so danes v prometu, Zjutraj se vrne policija, "naj- toda na bonde> ki se bodo izda-de" žganje in zagrozi prestraše-! lali v bodočnosti, se lahko na-nemu lastniku pivnice, da bo loži davek- Predsednik Roose-aretiran, ali pa — $$$$! Pre- velt Je odredil da razm vladni strašni ljudje navadno plačajo, Ioddelki temeljito preštudirajo nakar se zadeva zamolči. | sedanji sistem davkov, da se Policijski načelnik Matowitz;?ledjlJi odpravijo, ker povzroča je vprašal councilmana Vehov-1'0 odgovoril, naj mu imenujejo enega samega direktorja posojilnice, s katerim ni hotel razpravljati o načrtih za bodočnost. Obenem je povedal, da se bo najbrž več posojilnic preveč" sitnosti" "za^ " pobira- ]2 dr u ž i lo, in da posojilnice lahko dobe tudi zvezno zavaroval- na, cia zaKaj se ni oornii na po- ~ " > , r,„ ,0jn„f;;n ilciio ki bi mu oomasrala naredi Ke urediJ° davki tako' da bodo;m™ za vlo®e'. ako zadostijo 1C1JO, KI DI mu, pomagala naredi- Havknv nlačeva v adnim predpisom. ti pogone. Vehovec se je nasme-i Jajvecj° mero davKov Placeva" i *_i _ j al in odgovoril: "Koga? Da bi!]i oni- ki ^ lahko zmagujejo, policijo poklical za pogone? Ka- Kot je iz-'avil Voščilo! Vsem pevskim vrstam, odraslim in mladinskim zborom, želim vesele božične praznike in srečno ter uspeha polno novo leto! — Louis Seime, Cleveland, O. -o—- Voščilo! Vesele in srečne božične praznike želim "Mladinskim zborom," "Ameriški Domovini" in vsem prijateljem in znancem — Anton šubelj, operni in koncertni pevec! kor hitro povem kaj policiji, bodo vedeli vsi v okraju, kaj se pripravlja in se bodo poškili!" Poleg tega je pa Vehovec dal policiji naslove dvanajst prostorov, kjer se nahajajo igralni stroji in nemoralne ženske. Policija niti enega teh prostorov ni sčistila. In s čiščenjem bo začel Vehovec, ako policija 32. varde v sedmih dnevih popolnoma ne očisti. Mr. Vehovec je dobil obljubo za sodelovanje od poštenih ljudi, katerim že preseda kaj vse se godi v 32. vardi. -o- nik Morgenthau, izgubi vlada Morski viharji Atlantsko morje je bilo te- vsako teto stotine milijonov, !kom zadnjih šest dni silno viharno. V raznih nezgodah je poginilo 17 oseb. Prekmorski parniki so bili od dveh do treh dni kasni. Več parnikov se je ponesrečilo. ker ne more obdavčiti denarja, ki je investiran v državnih, mestnih ali zveznih bondih. —• Lastniki teh bondov so lansko leto zaslužili samo na obrestih skoro 800 milijonov dolarjev. -o- češka narodna pesem Preteklo soboto so Čehi praznovali stoletnico, odkar je bila uglasbena njih narodna himna "Kde domov mu." Zložil jo je leta 1834 češki glasbenik Joseph Kapetan Tyl in se je narodu tako priljubila, da so jo po končani svetovni vojni pro- Smrtna kosa Včeraj je v mestni bolnici | glasili za narodno himno, preminul Marko Latkovič. Pogreb se vrši v četrtek pod vodstvom A. Grbina in Sinovi. Podrobneje prihodnjič. Nov grob Sinoči je umrl rojak Frank Vidmar, star 63 let, 774 E. 156th St. Pogreb bo vodil Frank Za- niki in prijatelji krajšek. Podrobnosti prihodnjič, prijazno vabljeni. Zadušnica Za pokojno Johano Kramar-šič, se bo v četrtek, 27. decembra, brala v cerkvi sv. Tavla na 40. cesti ob 8. uri zjutraj sv. maša zadušnica ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorod-pokojne so Zadušnica V torek, 25. decembra se bo brala sv. maša. zadušnica ob 11:30 dopoldne v cerkvi sv. Vida za pokojnim Rudolph Kandus v spomin drudge obletnice njegove smrti. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo. Zadušnica Sv. maša zadušnica se bo brala za pokojno Mrs. Marion Cu-gel, nocoj ob polnoči v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k udeležbi. Plačani odvetniki Sodnik Harris je dovolil, da se izplača 21 odvetnikom $2563. 00 pristojbine, ki so več ali manj delovali za likvidatorja bivše Union Trust banke. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. «nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year n. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, <3.00 lor 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 301, Mon. Dec. 24, 1934 Za materialno in moralno blagostanje delavca Razvoj modernega gospodarstva spremlja neprestana borba delavstva za izboljšanje svojih socialnih razmer. Nezadovoljnost delavcev izbruhne na dan večinoma v mezdnih sporih. Vzrok teh sporov je navadno skrajno slab ekonomski položaj delavcev, kakor je dokazala nedavno ogromna stavka tekstilnih delavcev, ki kljub trdemu delu ne morejo zaslužiti toliko, kolikor jim je za količkaj primerno življenje potrebno. Te borbe so povzročile, da so se delavci organizirali, ker so se zavedali, da posameznik ne zmore ničesar in da le skupno lahko dosežejo kake uspehe. Skoraj vse borbe delavcev so črpale svojo silo iz življenjske potrebe in iz onega pojmovanja socialnega življenja, ki jim ga je nudil socializem. Ne sme se zanikati, da je bas ta v prvi vrsti organiziral delavske mase, jih navduševal in vodil v njihovi borbi, pripravljal za socialni prevrat, ki naj bi enkrat za vselej odstranil vse vzroke slabega stanja delavstva. Vsa ta borba je bila torej osnovana na povsem materialistični podlagi. Res je, da je delavstvu prinesla gotove koristi in da je marsikje izboljšala njegov položaj. Toda, ali je pa tudi odstranila vzroke, ki vedno iznova privedejo do vedno težjih borb? Sodobno gospodarstvo je urejeno tako, da mora vedno iznova priti do mezdnih sporov, ker je mezda le cena človeškemu delu in se ta določba na delovnem trgu, torej na bojišču, kjer skušata oba — podjetnik in delavec — doseci'za-se čim večji uspeh. Očividno je, da je v tej borbi delavstvo šibkejši del, saj ima na svoji strani samo svojo delovno silo, dočim razpolaga kapitalist z mnogo močnejšimi sredstvi. Ta borba pa se mora premakniti na širše polje, ker taka borba ni samo zadeva dveh zainteresiranih strani, marveč je zadeva celokupne socialne družbe. Do nedavno smo bili navajeni gledati na vse te pojave kot na borbo dveh razredov, ki se tiče le neposredno prizadetih. To pa je napačno, ker so tako podjetniki kakor delavci le člani celokupne človeške družbe, in nesoglasja, ki so med njimi, povzročajo težke stresljaje v vsej družbi. To je bilo posebno očividno tekom stavke pristaniških delavcev v San Franciscu, kjer niso trpeli samo prizadeti, marveč tudi ostali ljudje. Socializem s svojo borbo nikakor delavstva ne dviga na ono stopnjo, ki mu pripada v organični celoti človeške družbe, temveč to v celoti s svojimi nauki in svojimi metodami razbija ter jo izkuša razdeliti v dva nepomirljiva nasprotnika — proletarce in kapitalistične buržuje. Ta prizadevanja socializma se dosledno kažejo v mezdnih borbah, ki jih vodijo socialistično organizacije. Te si prizadevajo, da v teh borbah ne dosežejo samo nekaj materialnih uspehov za delavca, temveč, da s temi borbami kopljejo čimdlje večji prepad med obema razredoma in tako pripravljajo pot, po kateri naj bi socialistični voditelji proletarijata prišli do popolne oblasti, do — nadvlade. Pp'vojni se je zdelo, da svojega cilja ne bodo dosegli samo v Rusiji, marveč tudi drugod. Življenje je pa marsikje krenilo na drugo pot. Doživeli smo preobrat, ki pa še ni pokazal svoje dokončne oblike. Zavedati se moramo da je borba delavstva za boljše gmotno stanje, za boljšo bezdo, potrebna in da jo bo moralo stalno bojevati. Toda tej borbi je treba dati povsem druge osnove, ki bodo izvirale iz najelementarnejših pravic delavca kot človeka, na podlagi, da je vsak človek enakovreden član človeške družbe. Delavstvo bo moglo pridobiti le, če bo njihova borba za prvenstvo šla za tem, da si pribori ono mesto v človeški družbi, bilo v kulturnem, bilo v materialnem pogledu, do katerega ima pravico. In kako mu bo to mogoče? Delavec se bo moral okleniti takih organizacij, ki so zavrgle zgolj materialistično osnovo ter streme po tem, da postane socialni problem tudi kulturni in etični problem, da bodo i^kušali dvigniti splošno kulturno in etično vrednost delavčevega dela in pridobiti delavstvu splošno priznanje v okviru celokupnosti. vemo). Turk nas je peljal tudi do jezera in sem takrat prvič videl naše lepo jezero ali "morje." Sedaj mi je to "morje" dobro znano, saj sem preživel vsa dolga leta v njega bližini. Drugi dan sva šla zopet za stanovanjem. Iztaknila sva ga na Wason St., ki je sedaj 38. cesta. Bilo je ravno v velikem tednu, leta 1893, ko sva korakala po cesti proti jezeru, ko se pripodi za nama kakih deset že odraslih pobalinov. V rokah so imeli gnilo repo, katero so na- To je bila pokojna Mrs. Kren, podomače Jernikovka, vsem Slovenkam dobro poznana babica. No, pa sem zopet imel nove znance. Pa še nekaj je bil staknil moj gospodar, pa Bog varuj, da bi ga zato dolžil, saj je menda tako najboljše. Kol^ sem že omenil, je jmel Mike Skebe na King St. gostilno, zraven pa tudi nekaj grocerije. Ko pride moj gospodar nekega dne iz te prodajalne, mi reče: "France, tam pa služi ena iz vaše fare. Povedal sem ji, da stanuje pri meni mlad fant, ma metali v hrbet. Potem pa ki je doma iz Kompolj." skočijo vame in me začno suvati v obraz, da sem bil v hipu ves krvav. Zraven so me pa zmerjali s "polakom," kot je bilo v "leni" navadi takrat. Toda moj spremljevalec se je tudi takoj zavedel, da je tukaj treba malo pljuniti v roke. Pa potegne iz žepa mal nožiček, tega so se pa paglavci zbali in zbežali. Takrat se mi je bila Amerika tako zamerila, da če 'oi bil imel denar, bi jo bil takoj popihal nazaj v stari kraj. Pa sčasoma se vse pozabi in še tisti dan sem bil vesel, da sem v Ameriki. Z očetom Zajcem sva prišla Takoj sem bil radoveden, kakšna da je ta dekle in ko pridem iz šihta, grem takoj tje, saj je bilo komaj nekaj korakov. Ko pridem v salun k jaslim, si naročim običajno penečo pivo in vprašam, kje da imajo tisto pun-čaro, ki je iz naše fare doma. Pripomnim naj, da tiste čase ni bilo posebno varno za take stvari spraševat, ker tam so imeli kakih dvajset bordarjev in sicer pravih fantov, ne kakih smrkavcev. Da ni bilo varno spraševat po dekletih, je bil vzrok ta, ker je morda že ta ali oni škilil za njo in bi bilo lahko kaj narobe. No, prišla je in lepo sva se na King St., (sedaj 32. cesta) j pozdravila. Nisem je poznal v k dobro poznanemu, sedaj že j starem kraju, poznal pa sem davno pokojnemu Mike Skebetu. j r,jeno mater, brata in sestre. Nič ki je imel tam salun. Mike je ;Zat0, če je nisem poznal, jo pa j bil vedno vesele volje in tako j sedaj dovoij p0znam. I, pa kaj tudi tisti dan. Postregel nama i bi še naprej pravil, tista punča-je s pijačo in dobrimi kranjski- ra je sedaj m0J-a žena in sicer od mi klobasami. Tam sva- tudi n februarja 1895. V februar- zvedela, da ima za oddati stanovanje Anton Arko, ki je imel ju bo 40 let, kar sva poročena. Poročil naju je Rev. Vitus Hri- gostilno na Lake St. Stanova- y zakonu se nama je rodi-nje sva tudi vzela v najem. Po-1 Ia deset otrok: pet hčera in pet tem sva šla obiskat moje rojake na 100 Case Ave., in tam je bilo zopet veselje. Vprašanj in odgovorov ni bilo konta ne kraja. Ng,to sva šla pa nazaj v Newburg in čez nekaj dni smo se preselili k "morju." Meni se je vseeno bolj do-padlo na Lake St., ko na Wood-landu ali V Newburgu. Dela se-ve nisem imel; "ampak obljubil mi je Jože Strnad, ki je bil doma iz naše vasi, da mi bo dobil delo v pajpovni, kar se je res tudi zgodilo čez dva tedna. Take sem začel delati v tej, vsem rojakom dobro poznani tovarni, kjer sem delal pet let in pol. — Plača je bila SI.35 na 10 ur. Meseca julija, 1893, so pa 'začeli zapirati tovarne, kjer so pa šc delali, so utrgali plače. Tudi mene je striženje zadelo, da sem služil potem 81.25 na dan za isto delo kot prej. Vozil sem težke cevi na dvorišče ter jih nakladal na vozove. sinov. Starejša hči je sedaj Mrs. Michael Lah, druga hči Rozi je bila poročena z Ludvik Ogrilicem in je umrla 17. januarja 1917. Hči Anie je sedaj Mrs. Nahtigal, hči Mary je Mrs. Johnston, in mala baby, Angelica, nam je umrla. Sinovi so: Frank, Jože (ta je učitelj in sedaj uči v Philadel-phiji), Louis, Edward in Albert. Slednji je godbenik in je že ve-iko Amerike videl. V januarju gre igrat v Florido, kjer bo ostal nenda vso zimo. Sedaj moram poseči pa daleč lazaj. Ako že pišem, naj popitem vse. Ako pa za katerega ni, naj vse skupaj v koš vrže. Dosti je pionirjev, starejših od mene, ki so že svojo "zgodovino popisali vsak po svoje, kakor jo je pač kdo doživel. Eni se pritožujejo, da ni bilo dela, drugi spet drugače. Torej naj malo popišem, ka-xo sva s ženo živela po poroki. ti Rusovi gostilni, že z mostu sem videl napis. Ko pridem v gostilno, ukažem kozarec pive in hočem tudi bartender j a tretat. Ta mi pa pove, da ni žejen in da ne bo pil. Začudil sem se, kako da ne bi bil saluner žejen. In res ni pil, jaz pa sem jih en par zvrnil. Gostilničar je bil sedaj že pokojni John Rus, ki je bil doma iz vasi Struge. Tiste čase je bil prvak v Puebli. Imel je gostilno in skega zbora, — "Solnce črez hribček gre" duet Valeria Vad-nal in Edith Coff, — "Lepo mi poje črni kos," solo Raymond Skočaj, najmlajši pevec zbora, star štiri leta, — "Ura," solo Josephine Kovič, — "šolski zvonec," solo Mirian Spehart, — "Polzek" solo Tony Stražišar, — "Lastovki" duet Lucia Urankar in Vivian Intihar. Nato nastopi mladinski orkester z dvema komadoma, sledi deklamacija "Si- še mnogo drugih posestev. Ka-iromak." V drugem delu programa nastopi zbor: "Biba leze biha gre," — "Lisička je prav zvita zver," — "Sinica pozimi," — "Po jezeru blizu Triglava" in "Bog živi te." Vse pevske točke zbora in solistov bodo spremljane na piano. Poznani in priljubljeni ko sem slišal eden njegovih sinov še živi. Ko mi stari Oplotar, kakor so rekli Mr. Rusu, natoči pivo, me vpraša, od kod da sem prišel. Povem mu, da iz Clevelanda, da imam tam družino, katero bom dobil sem, če se bo dobilo primerno delo. Rekel je, da delo se, Vadnalovi kvartet pa poda bo lahko dobilo. Povem mu tu- dramsko-pevski prizor "Golob-ii, da sem doma iz Kompolj. Ko ček" in "Spavaj dete." Po kratim tudi povem, čigav sem, je bil kem odmoru bo podana komična ves vesel in mi je povedal, da sta igra enodejanka in nato sledi l mojim očetom hodila v hrvaške j ples in domača zabava v spodnji •ume. Tako sem dobil v daljni dvorani. Vstopnina h koncertu Ameriki prijatelja pokojnega i in plesu je 40c in samo za ples ičeta. 25c, pričetek programa ob 2:30 Iz kuhinje pridejo Oplotarje- popoldne. >;a mati in me povabijo v drugo Najlepše in nepozabljivo dari-sobo, kjer so mi prav lepo po- lo za novo leto bo brezdvoma da-tregli. Sedel sem za veliko mi- rilo, ki ga bodo dali naši šolarji ;o, na kateri je bilo polno dobrih svoji materi in očetu in sloven-jedil. čakal sem, da bo morda ski javnosti, ljubiteljem in podse kdo prišel k mizi, pa mi mati; pira tel jem našega narodnega rečejo, da naj si kar pomagam, družabništva, naši učenci slov. Ia je vse to zame. O, Marička, šole, s svojim lepim koncertnim eni si mislil, če pa v Coloradi za programom v slovenski pesmi, nega Človeka toliko pripravijo, glasbi in igri ter deklamaciji. potem bo pa tukaj prijetno živ- Vstopnice že lahko dobite v i jen je. Pa tudi drugod so mi po- predprodaji pri učencih, privo- letošnji pridelek. Tudi ministru notranjih zadev se da delež. Potem se pa zopet prične z balin-canjem in rečem lahko, da po večkratnih odmorih delajo že zelo lepe pjombe in štrambe. Enkrat po sv. Juriju se hočejo oproprijeti z nepremagljivimi Kraševci SDD na Waterloo Rd. Nekoč smo čitali, da bo Fisher Body postavila nov ogromen stroj in to sei je tudi zgodilo. Stroj tehta 400 ton, pritiska pa ima 750 ton. Vse to nam da brezposelnim članom misliti, da je najbolje, da držimo roke lepo proč, saj nam bodo dali de-mokratje kaj bolj primernega. Saj izdajajo v to svrho vsak dan ogromne številke v dolarjih. Pravijo, da bo vsak brezposelni član lahko zaslužil 2000 na leto. Dosedaj smo imeli namesto dela največ radio muziko. Vendar se ne smemo prehitro razburjati glede tega, da ne bo komu sape zmanjkalo zaradi par tisošakov. Gospodje od možganskega trusta bodo dali poleg tega še dovolj časa za igranje pinocla, balincanja in da se izprazni še vse polne sode. Frank Kožel, 15412 Waterloo Rd. Bilo bi preveč pisanja, ko bi i Kakor vsi Prvi naseljenci, sva bi-| hotel vse popisati. Naj samo ,a tudi midva bolJ na slabem. |! oveni, da sva s Frankom Škuf- j Vedno sva imela bolJ slabo sta" tom, podomače Markec, nakla- j novanje, dokler nisva kupila hi- dala po 400 funtov težke cevi. Če verjamete al' pa ne Na, sem že dobil kontro . . . Komaj sem eno zinil, pa me že nazaj devljejo. S cigaro v ustih je prišel v petek v naš ofic Frank Suhadolnik, ne ponujat čevlje, i ampak hvalit lovsko zmožnost i svojega soseda Toneta Prijatelja, s katerim kraljujeta doli pod Rožnikom. "Kaj boš ti," je trdil France, "ki trdiš, da si nekaj boljši .ja-ger, kot so drugi. Ti bom .jaz Sedaj, ko je pritisnila trda eno povedal o mojem sosedu To-Po kratki dobi treh mesecev zima> se brezposeini člani dr- »etu, ki ni tak jager, kot ste vi kar je bil organiziran mladin- žimc okrog. peči ali furnezov fc drugi, ampak je tak, da ga men--ki pevski zbor Slovenske šole straatnp debatiramo. Zenice se I da ni pod našim in ne pod vašim Slov. Delavskega Doma, 15335 ^ kgr gmo jim poysod y na_ zvonom." Waterloo Rd. vam javljamo, da !potj.e Pravjj0 nam> da smo | "čakajte, no, France ..." sem ;e zbor zadovoljiv in vspešen. patentjranj lažniki. Pinoklerji j se hotel uštuliti vmes, pa nisem Xaj in koliko so se ti vaši mladi S(J pa bolj mo]^eci, zamišljeni 1 ciobil besede, ampak jo je kar >evci in pevke naučili v tem fio gami yase Vsaka najmanj_ u-atkem času, to vam bo dano v ša fetyar jjh sprayi y nevoljo. tregli, kamor sem prišel. (Dalje prihodnjič.) -o- Odprto pismo očetu in materi učencev in pevcev Slovenske šole SDD ščite sebi in svojim par uric zabave v družbi naših mladcev na novega leta dan. V. Coff. -o- To in ono iz Collinwooda spravi v pogled na novega leta popoldne. R; dio aparate bi najraje razbili sam držal naprej. "Vi, drugi jagri hodite na lov puškami, noži, bisagami, past- in tu k je i pse too frel lipi: vsi, g e lace ion-fe 6tn p jej G In 1 san kar Sto šal (uk; piki IV Hco pezj srnj Zal fem |nat jo. ! N si m :aki I <b kateri leži slavno mesto Cle-velancl. Tako sva šla tudi midva z i očetom Zajcem iskat stanovanj«' tje doli. Prvi dan nisva nie i dobila, dasi se je mož veliko Slrudil /. menoj. Z nama je ho- dil tudi, starim naseljencem do- |bro poznani Jakob Turk, ki je niel gostilno nekje na St. Clair Ave., in 70. cesta, ne vem več prav natanko, kje. Obhodili smo vse bližnje ulice, pa ni bilo i nikjer kake prazne hiše. (In ka- ko je pa danes v tfcm oziru, vsi li kar zunaj čistiti. Od ene stra- ž«ne iz Pueblo, Colo., da se tam ni je grela cev, od druge pa dobro dela in da se boljše zaslu-Kolnce. To je bilo delo, kaj? *i, kakor v Clevelandu in da naj i dial sem, kolikor sem mogel. Ibidem tje. Takrat sem delal še zato me je tudi boss pohvalil, v pajpovni, pa se odločim, da češ, da sem tako len, da smr- grem na zapad. Dne 1. novmbra dim. Kakopak, take sem sli- 1^98 me je odpeljal John Jerše, šai, zraven pa še tako garal ko (-fožman, na Nickel Plate postajo živina. in vlak me je odpeljal proti Co- Cakajte no, kaj ne bi bilo do-!loradi. To je bilo na torek in v bro, da bi povedal malo tudi od četrtek ob devetih zjutraj sem našega fantovanja? Vse pršem, bil že v Puebli. samo tega ne. Torej stanoval Ko sem odhajal iz Clevelanda, sem pri Arkotu in poleg nas je i sem si mislil, da me ne bo nik-stanovala še druga družina. Jaz dar več nazaj, da bo prišla žena se nisem zanimal zanje, sem se /a menoj in dve hčerki, ki sta bolj zase držal. Bolj zgovoren l)ili takrat že rojeni. Kar hitro je bil pa moj gospodar, no ja, bom delo dobil in pisal družini, saj on je bil star in starejši lju-j naj pride za menoj. V Clevelan-dje so bolj zgovorni. Tudi danes du me je bil poučil John Poni-sem jaz bolj zgovoren, ko sem kvar, ki je bil ravno priš 1 iz star. Moj gospodar je menda; Pueble, naj tam na kolodvoru ne novel sosednji družini, od kod daj jemljem voznika, ampak naj : m in tako me mlada žena vpra-! grem kar čez srednji most in ;'a nekega dne, če sem'poznal v br.m videl napis: John Rus sa-staiem kraju Martinovo Dolenj- iun. In res, ko pridem na posta-ko. Kako je ne bi poznal, saj je jo, se mi ponujajo vozniki, pa v naši vasi služila. In to -cm pa jim povem, da bom že sam pri-jaz, je rekla. Nisem je prej s po- 11, kamor sem namenjen. Pobe-znal, dasi je bila le par l t sta- rem svoj mali kovčeg, velikega n jša od mene. Sedaj je bila žejna pustim na postaji in jo ube-onv žena in je imela dva otroka, rem proti srednjemu mostu pro- !o ni bil prazen nič, pač pa uspeh pa premalo denar ja. Obdavči- le, če katerega vidi, gre domov m to tak, kakoršnega se skoraj ti hočejo pinoklerje. Nak, te- j po puško. Saj ima prav, bi re-nismo nadejali. Pevci pojo, da mu ge bomo pa uprli- Naš coun- kel, kaj bo vso navlako seboj jih je veselje poslušati, pojo z)( jjman Anton Vehovec naj raj- vlačil, če pa ne ve, ali bo videl radostnim ponosom in z zavest- si stayi predlog v mestni zbor-jo ponosnega pevca, pridite in nicii da se o5davči vsak radio prepričajte se sami. aparat in vsak štirinožni pes s Vam, slovenska mati in oče, 25 dolarji letno, pa bo imel Mr. j starši naših mladih pevcev spo- Davig takoj denarja na koše. | vočamo, da pošljete svoje otro- „N t je pa prav pametna," | ^ 'TTa zbora in mladinskega reče Janez j, Zab,eka. "Prinesi °"oU!^ r no , , . ' „, „ ... . okno, kako se nekam pruhulje'1" en kvort ohajcana! Bog uslisi .... ....... , , ... ... . oliza nasi hiši in tako verno g^ tvojo molitev: ohajcan in pa pe- . ,, , ■, i , • x , i * da v tla, kot bi bil kaj zgubil, l'1- cen krompir, to gre skup! Ani-,, . ..........., , , . . .j i i Kaj neki isce, si nnslim, pa bo & pak krompir ni pravilna beseda. ... ., , . , -„i , ,. , do hise prišel m ga bom vpra><" Po angleško se rece ljubeznivo . . ... , ., , -,„1 ,,, .... m ce je kaj zgubil, mu bom >l ■abolko in je baje strupeno. —, _ ' t . * xT.' ,v ] se kakega zajca ali ne." "Brez flinte, da hodi Tone na lov?" se neverjetno začudim. "če ti rečem, da gre brez flin-1 te, potem je to res. Le poslušaj- ke licence ;rkestra redno in točno k vaji > sak četrtek ob peti uri popoldne, kajti nujno potrebno je, da so vsi pevci na svojem mestu takoj ob pričetku, da se ne moti vaje v teku. Drugič oni, ki se ne bo- um ke »la e \ Ki V« n o isni L, P'ibt I "S k *imc »tur: lo točno udeleževali vaj, nikakor v„ela se je o tem debata na vse | l,oma»at iskat- Ni Pf P, ne bodo mogli nastopiti na kon- strani gH smo pogledat v sta. cortu, ker bi s svojim nezadost- ri almanak in zares našli, da so prav do hiše, ko se naenkr"1 nkrat ustavi, kot bi dobil nae revmatizem bi nim znanjem pesmi ves spored prinesli krompir v Zed. drž. j, revmatizem v noge, da se ne samo kvarili, torej ako želite, da ,)užne Amerike leta 1830 in so;mogel Premaknit. Revež, ti. ^ je v •iš sin in hčerka med pevci, ya imt;novaU «i„w apples." Eni1 sf. ne more Pr^aknit. Že m1- ' i slim stopiti ven, da bi ga P1'1' pošljite jih ob času k vaji. V So bili mnenja, da beseda "low, pondeljek popoldne dan pred no- appies.-' pon)eni nizk() jabolko. .1«! 1><»1 pazduho, ko ga zagleda" ; vim letom ob 2. uri se bo obdrža- V(J drevo> dv[Xgi pa> da se temu | Kako se naglo obrne in jo vlU lo glavno vajo za celotni pro-. pl.avi "jabolko ljubezni.'-' Prišlo jgiam koncerta. Vsi pevci zbora,, se je d() zaključka, da se krom-: mladinskega orkestra, oni ki na- pjr imenuje ljubeznivo jabolko I stopijo v soli in deklamacijah ter i)rez vsakega strupa, če'je pe-! igralci dramske igre, imajo biti ^ in dobro z ohajčanom zalit, ločno ob 1 :30 popoldne na odru Cuje se tudi, da se med Do-[ S. D. D. Sporočilo se je že vsem lenej nekaj kuha. V bližini članom zbora, da imajo biti vsi Žabjeka imajo namreč prostor-1'antje oblečeni v bele hlače, belo no klet. Ob steni stoji dolga nazaj proti svoji hiši. Kar si m samega začudenja. Toda se predno sem utegnil usta zaprete sem zopet zagledal Toneta, ki prišel iz hiše s puško. Zopet Jc' prišel prav oprezno k naši his in predno sem utegnil reči družini, naj se poskrije, ker š.turm, ko Tone pomeri tje za j11* srajco z malo črno kravato, in mjza domačega izdelka in na »Proži, potem pa zrna d( klice v belo bluzo z rdečo kra- tej mizi plača ščetinec račun za vato ter črno ali modro krilo. SV(,jo požrešnost. Pod verando pa ......ir()Vit° lobere lepega zajčka. Sedaj šele mi je bilo vse jas,,< An"- in Prosimo vas mati, da nam gre- se pa nahaja manjši, zelo hla-1 '1'orej vidiš, tako se jaga v 'st. ^ tem, na roko ker želimo, da dan in teman prostor. Tu no- 1'ki. Najprej se najde wUcU ( bi bili vsi prijično enako obleče- tri so shranjeni trebušasti so- potem šele se gre domov P° P1 v>ui "k <1 i e ( [em tiiij, poča '■te-e Jom N>n j HUk iite , P. 'le I; ltoji ►ran di, polni močnega čvička. V zapomni si to." poilP1' ni v svrho lepšega vtisa. Spored programa je več ko ogromni kleti se pa vrše balin- Tudi jaz sem se čudil tl!nUI pu-senetljiv. \ zboru poje sto- carske vaje. Vsak ima svojo Igodku in z vsemi štirimi sedemdeset pevcev, pri mladin- lastno kroglo, da se tako priva- šem Tonetovo navado in 1)1)11,1 -J-cni orkestru pa sodeluje devet- di roka nje teži. Na mizi je pa da se najprej zajce najde- P' |)t> jn/ijst muzikantov. Program ohajcan in klobase od pokojne- j »u gre pa puško iskat. M«1' ,'v r; -/.deljen: "Vigred" in "Oj z Bo-|ga ščetinca. Po vsaki igri je bo vedno zajček čakal, kaj gem," otvoritvene točke mladin- 16 minut odmora, da se pokusi morda pa bo. do- k ,tci11 M. K iii •v., 'Mi AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24TH, 1934 istru . Po-lalin- a po 0 že mbe. DČejo ivimi Rd. Fish-)men adilo. :a pa n da i, da :e le- 1 de-lega. vsak olar-brez-2000 i na-ziko. hitro le bo aradi mož-poleg i'an je e izšel, Rd. ne ne ze ustih 'rank evlje, žnost ijate-i pod ance, si ja-i jaz .i To-ite vi men--ašim ' seffl liseni ■ kar a lov past-, naš tako n gre n sejmov >i re-seboj videl le n« m. flin- u^aj • skozi ljatio ) gte-il. be 1)0 žt' raš*1 n >a šc iknp1 ikra1 ne bi i, ti nii-pri-jam-vlij® zija1 la ^ ireti, ki Je it j« hiši naši r bo 1 hi-,vitu si)<>. jflt-a i'1 pu- (lo-djji; ičaj' te'11 :i n«' Romantika ameriškega zapada IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" r "Jones," reče Frank, "Jim in jaz bova oprezovala danes tukaj v taborišču. Dosti dela je in rad bi videl, da spravimo Vse v dober red, predno pridemo do Siwasha. Podkovati je treba Old Baldyja. In če se bo upiral, bomo morali poprijeti »si, da ga podkujemo." Še vedno je bilo mračno, ko 'e odšel Jones z Donom, Wallace s Sonderjem in jaz z Moo žom. Jones nam je ukazal, da >5e razidemo, sledimo izsušeni fetrugi in da naj ne pozabimo njegovih nasvetov od prejšnjega večera. Globel je držala proti desni in tje sem zavil, Bilo je polno Kamenja, ki je padlo od pečin. Kar je bilo ravnine, je bila gosto poraščena z borovci in vprašal sem se, kako se more pač tukaj človek izogniti divjačini, hikar da bi jo še zasledoval. Mooze je vlekel napeto verižico, na kateri sem ga imel privezanega. Vohal je kojotovo in Srnjakovo sled. In kadar je kazal pozornost na take sledove, iem ga udaril, pa moram primati, da se ni dosti zmenil za O. Naenkrat se mi zdi, da slišim strel. Pridržal sem Moozea, čakal in poslušal. "Waa-hoo — waa-hoo!" je prineslo po zraku do mojih ušes, nekako topo, kot bi prihajalo izza pečine skalovja, ki je stalo ob koncu globeli. Potegnil sem Moozea za seboj in dirjal po globeli, kolikor sem mogel hitro. Kmalu sem naletel na Wallacea, ki je prišel od tesne. "Jones kliče," reče razburjeno. "od te strani; zopet kliče." j Planila sva v naglici v odprtino globeli in sva nenadoma prišla do Jonesa, ki je klečal pod neko smreko. "Fanta, poglejta!" reče in po- 3iša naraVnost do sledi ............in peščeno zemljo, sem pa tje poraščeno s travo. Venomer je šel naprej. Kar spreletelo nas je, ko je zalajal z globokim basom in naznanil, da brez vsega ne bo. "Pri moji veri, fanta, ima ga!" je vpil Jones ter vzdignil trmastega, upirajočega se psa s sledi. "Sedaj vem vse. Jaguar je šel tukaj danes zjutraj. In vzdignili ga bomo tako gotovo, kot gotovo tukaj stojim. Alo, Sounder, sedaj pa na konje!" Ko smo tekli doli po globeli, smo že srečali Franka, ki nam je šel s konji naproti. "No, slišal sem Sounderja," je pojasnil smehljaje, "pa sem mislil, da bi radi konje. Torej ste na sledu, kaj ? Dobro boste morali jahati, če boste hoteli dohajati tega psa." Osedlal sem hitro Satana in priznati moram, da so se mi tresli prsti od razburjenja. Ko sem bil gotov, sem potisnil svojo KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 29.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 29.—Društvo Vipavski Raj priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmqs Ave. 30.—Dramsko društvo Abreše-vič, predstava v avditoriju SND. 30.—Dramatično društvo Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Pevsko društvo Soča, zabava v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 31.—Dramsko društvo Triglav ima privatno zabavo na Silvestrov večer v Knausovi dvorani. 31.—Slovenski Narodni Dom Remington avtomatično ka- in Klub društev s- N- D-> Silve-rabinko v usnjeni tok pod sed-jStrov večer v obeh dvoranah S. laže na tla. Tamkaj se je v prahu jasno odražala stopinja uguarja, tako velika, kot bi k«tisnil v prah razprostrto dlan. Pogled na to sled mi je pognal mraz in gorkoto po hrbtu. "Tu-kij vidita sedaj sled jaguarja; umica je, stara kaki dve leti. ^Te morem pa povedati, če je |la tujkaj sinoči. Don ne more vohati sledu, poskusimo to-k'j Moozea." Vodil sem Moozea do širokih jn okroglih odtisov in mu po-|isnil nos do tal. Stari vojščak k; vohal in vohal, toda ni kazal tabenega zanimanja. "Stara sled!" je pojasnil se-pu.i Jones. "Ne bo šlo. Poskusimo Sounderja. Le naprej, iari dečko, saj ti imaš nos za fo!" Poklical sem psa naprej. — pmnderju ni bilo treba kazati 'ledi; potisnil je nos vanjo in Jt! dolgo stal nepremično; po-km se je nalahno stresel, dvigni glavo in poiskal drugo stopinjo. Korak za korakom je šel Masi, dvomeče. Naenkrat jc '■»čel močno mahati z repom. "Le poglejte ga!" je1 vzkliknil foiies razveseljen. "Dobil je Vi j, ki ga onadva nista mogla. }ukaj, Mooze, marš nazaj! Dr-:'te Moozea in Dona nazaj; nabavita Sounderju prostor." ; Počasi je šel Sounder gori po pobeli, tako previdno, kot bi Vul po ledu. Prešel je od h'aJne, odprte sledi in prešel na ___ lom. "Fantje, poslušajte," je rekel naš vodja. "Zdaj bomo pričeli loviti na način, ki je še nov za vaju. Pomnita, da se ne strelja in ne preliva krvi, razen v samoobrambi. Držita se mene, kolikor je možno. Pazita na lajanje psov in če ostaneta zadaj ali če se ločimo drug od drugega, zakličita signal. Ne pozabita tega. Možno je, da se ia gubimo. Pazita pri ježi na veje. Kdor bo prvi prišel za psom, ki bo spravil jaguarja na drevo, naj počaka, da pridemo še rni drugi za njim. Sedaj pa poženimo. Alo, Sounder, Mooze, le naprej, Don in za jaguarjem !" Razen Moozea sta se oba psa tresla od razburjenja in skakala sem in tja. Ko smo spustili Sounderja, je vodil svoja tovarni pa v skoku za njimi. Sounder je kazal isto aktivnost kot prej. 'Iekel je hitreje in hitreje in je včasih zalajal, globoko, pa kratko. Ostala psa nista lajala, vendar sta bila prvemu tesno za petami. Globel je bila dolga in se je vila in krivila okrog skal, ko hiša velikih. — Včasih se je pokazala sled dokaj vidno na tleh. Kakih pet milj nas je vodil Sounder po globeli, ki se je začela vzdigova-ti. Izsušena struga hudournika ,ie bila polna gostega grmičja, vmes pa je raslo vitko drevje, debelo ko moška roka, katero smo morali potiskati z rokami v stran, da smo mogli jahati skozi. Nenadoma se je pričel Sounders obotavljati in vohati, nato pa je stekel po obronku globeli. (Dalje prhiodnjič.) STALEN SPOMIN Kadar kupujete božična darila, kupite kaj primernega. Živ in stalen, razveseljiv po-klon je dober pevec KANARČEK V obili izberi, najboljši pevci, primerne cene. Tudi kletke in druge potrebščine za ptiče ■se dobi na 16413 Lucknow Ave., prva cesta severno orl Waterloo Rd. Naročile se na dnevnik Ameriško Domovino! V" s a k d žl n o II a ^»nui poda kongresnik resigna c i jo ? j Kadar bi se rad kongresnik ali Nator Zed. držav odpovedal predsednika kongresa, oziroma senatske zbornice, kjer je že pač. če p h kongresnik ali senator obvesti samo predsednika svoje n'<>ii>nui uradu, pošlje pismeno, zbornice o svoji resignaciji, mo-[Ngnacijo naravnost na izvrše- ra ta o tem činu obvestiti gover-'»iiiega uradnika njegove drža-jnerja dotične države, iz katere ,to je governerju, ali pa na je ta kongresnik all senator. i j N. Doma. 31.—Pevsko društvo Zvon priredi Silvestrov večer v S. N. Domu na 80. cesti. Januar 5.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v spodnji dvorani SND. 6.—St. Vitus Mothers Club, Prireditev v avditoriju SND. 6.—Pevsko društvo Ilirija, predstava in petje v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7 :30 zvečer. 8,-—Mladinski zbor "Kanarčki" ima svojo glavno letno sejo. 12.—Orel klub, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 'LU-. -J^J 12.—Interlodge League, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 12—Dr. Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi svojo prvo plesno veselico v Klima dvorani na 3241 W. 50th St. 19.—Dramsko društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND. 19.—Klub Slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani. 20.—Lyrus Chorus, predstava v avditoriju S. N. Doma. 20.1—Euclid Rifle and Hunting Club priredi srnjakovo večerjo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 20.—Zbor Škrjančki mladinske šole S. D. Doma v Euclidu, koncert v domu na Recher Ave. 26.—Društ. sv. Janeza Krst., št. 37. JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND. 26.—Klub Krogla priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. 27.—Letna delniška seja S. Z. Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; pričetek ob 1. uri popoldne. Februar 2.—Samostojna Zarja, ples v spodnji dvorani SND. 3.—Dramsko društvo Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D. 3.—Društvo Beacons št. 667 SNPJ priredi igro in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 9,—Društvo Spartans, št. 198 SSPZ, ples v spodnji dvorani SND. 10,—Workmen Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. D. 10.—S. Z. Zveza št. 25, igra i" 1'les v Knausovi dvorani. 10., 11., 12. in 13.—Velikanski zimski karnival ali bazar v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. 16,—Dramsko društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND. 17.—Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23.—Društvo France Pre-šern, št. 17 SDZ, plesna veslica v spodnji dvorani SND. 23.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi plesno veselico v Twilight Ball Room (preje Gr-dinova dvorana). 24.—Vrtec SSPZ, predstava v avditoriju S. N. Doma. (24.—Društvo Cleveland št. 126 in društvo Lipa št. 129 S. N. P. J. praznujeta skupaj 25-let-nico obstanka. Banket in plesna veselica v S. N. Domu na St. Clair Ave. Marc 2.—Orel Klub, ples v spodnji dvorani SND. 2.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi maškeradno veselico. 3.—Jugoslovanski Pasijonski klub, predstava v avditoriju S. 10.—Samostojna Zarja, prireditev in ples v spodnji dvorani SND. 16.—Dr. Kranj priredi plesno vcselico v spodnji dvorani SND. 17.—Club O-Pal, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. 31.—Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma. APRIL 7.—Dramatično društvo Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 13,—Roustabouts Club, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 27.—Društvo Orel, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 28.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. MAJ 4.—Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 11.—St. Clair Grove, št. 98 WC, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 12.—St. Vitus Mothers' Club, predstava v avditoriju S. N. Doma. 12.—Proslava Materinskega dile ob priliki petletnice podružnice št. 41 S. Ž. Z. JULIJ 2. nedeljo v mesecu—piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevih farmah. 28.—Pevsko društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi. SEPTEMBER 14.—Roustabouts Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. OKTOBER 5.—Club O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 12.—Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. NOVEMBER 3.—Samostojna Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 10.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 10.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. DECEMBER 31.—Pevsko društvo Soča, zabava v SlovenskenrDomu na Holmes Ave. Nekaj novega v Newburgu Zopet bo nekaj novega v Newburgu, vsaj zame bo novo. Videli in slišali ste me že mnogokrat na našem odru v slovenskih igrah in petju. Sedaj, ha "stara" leta, se bom pa podal in igral v angleški prireditvi, še kot šolar in tudi pozneje, sem rad prebiral povesti, katere je Father Francis J. Finn S. J. spisal, posebno za dečke, ki pohajajo v razredne in višje šole. Te povesti so mi bile nadvse všeč in sem, lahko rečem, vse prebral. Kako sem bil iznenaden in skoro bi rekel vesel, ko mi Father Oman ponudijo vlogo "James Fee" iz knjige "Harry Dee," katero je spisal Father Finn in dramatiziral William Mathias Lamere. Vem, želim in upam, da vsi ljubitelji dramskih prireditev se boste gotovo udeležili to pot. čeprav je v angleščini, je pa besedilo tako navadno in priprosto, da boste gotovo večinoma vse razumeli. Imeli boste priliko videti take zanimivosti, kakor na primer: očeta in sina, brate, brat in sestra, domači igralci in celo igralka iz Minnesote — imajo vloge v tej igri. To je bilo potrebno radi raznih okoliščin, katere zahteva vsebina igre. Ker je igra v božičnem duhu, je seveda zelo primerno, da bo sedaj podana in bo še bolj gotovo vplivala na poslušalce. Pristavil bi še to, da bo izredno veliko sedežev na razpolago. Drugega vam ni treba, kakor z dovoljenjem vratarja se lepo vse-sti in slediti tej krasni predsta-\ i. Vse to se vrši v korist cerkve sv. Lovrenca v nedeljo 30. decembra ob 2:30 popoldne in ob osmih zvečer. SND na 80. cesti. Na svidenje in srečno, blagoslovljeno novo leto vam želi Frank Snyder. -o- Najbolj odlični učenci v šoli s*. Lovrenca zadnjih šest tednov r 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. -o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. 8. razred—soba 8 Albina Kodek ........................................99.8 Lawrence Thomas ................................98.3 Dcrcthy Lekan ....................................97.1 Elizabeth Kocevar ................................96.5 Anna Rosman ........................................95.0 Helen Jakovcic ....................................94.3 Rese Skocaj ............................................92.3 Eernard Godec ....................................91.5 Anna Marie Krall ..............................91.1 Iroelda Pink .........................................90.8 Dorothy Fink ........................................90 4 Louis Ponikvar ....................................90.3 Častno iglo je dobila Albina Kodek. 8. razred—soba 7 Josephine Udovec ................................95.8 Častno iglo je dobila Josephins Udovec. 7. razred—soba 7 Dorothy Nose ........................................94.2 Peter Kmet ............................................93.0 Dorothy Yanchar ................................92^8 John Zavidski ........................................92.8 Edward Herak ....................................92.6 Hattie Skufa ..........~...........................92.4 Mathew Slak ......................................916 Rose Zajc ................................................91.0 Frank Jeric ............................................90.5 Anna Marie Snyder ............................90.0 Častno iglo je dobila Dorothy Nose. 7. razred—soba 9 Joseph Ozimek ....................................100.0 Pauline Marincic ................................96.1 Josephine Peskar .................................90.3 Edward Cergol ...........................*.......90.0 Častno iglo je dobil Joseph Ozimek. 6. razred—soba 9 Raymond Hočevar ..............................94.0 Častno iglo je dobil Raymond Hočevar. C. razred—soba 11 William Turk ....................................94.7 John Milcinovcic ................................93.7 Joseph Glivar ..................'.....................92.6 Josephine Lekan ..................................91.0 Ralph Hočevar ....................................90.G Častno iglo je dobil William Turk. 5. razred—soba 12 Aloise Fortuna ....................................96.7 Stanislaus Skebe ................................92.6 Mildred Simoncic ................................92.0 Jestphine Hočevar ...........................90.5 Christina Sraj ....................................90.0 Častno iglo je dobil Aloise Fortuna. 5. razred—soba 10 Rose Petrich ..........................................97.1 Victoria Hočevar ................................96.7 Dorothy Zavidski ................................95.6 Lawrence Mervar ................................94.3 Thomas Hadala ..................................94.2 Angela Blatnik ....................................94.0 Luchvick Lekan ....................................93.5 Genevieve Kotar ................................93.2 Harold Micklich ....................................93.0 Bcrnadette Slak ....................................92.8 Agnes Kuznik ........................................92.6 Frank Seme ........................................91.3 Einest Zore .........................................91.3 Častno iglo je dobila Rose Petrich 4. razred—soba 10 Rosalia Kuhel ........................................97.5 j Edwin Perko ........................................96.G 1 LudmllJa Resnik ............................*...95.5 i Frank Turk ..........................................95.1 Vida Kuznik ,.........................................95.1 Dorothy Gross ......................................94.6 John Glivar ............................................94 5 Charles Cergol ....................................940 Agnes Russ ..........................................930 Victor Kuznik ........................................92.8 Častno iglo je dobila Rosalia Kuhel. 4. razred—soba 4 Laura Zupančič ....................................95.4 Agatha Silbitzer ..................................94.8 Edward Kenik ......................................94.0 Josephine Kazumplik ........................92.8 Florence Matko ....................................92.7 Joseph Mustar ......................................91.7 Častno iglo je dobila Vida Silbitzer. 3. razred—soba 6 Frances Skebe ......................................91.6 Josephine Strauss ................................91.4 Theresa Cesar ......................................90.9 Mildred Kordan ....................................90.4 Marie Mervar ........................................90.4 Angela Petric ........................................90 4 Joseph Kuhel ........................................90.3 Clarence Turk ......................................90.2 Marie Wendzicki ................................90.0 Častno iglo je dobila Frances Skebe. -O- SUGGESTIONS FOR XMAS DINNER Raisin Filling 2 c raisins and dates, chopped 1 T lemon juice 2-3 c sugar 2-3 c boiling water 1 T butter Cook raisins, dates and sugar in water six to eight minutes, or until thick, stirring constantly. Remove from fire. Add lemon juice and butter. Delicious Fruit Cake 1 lb. butter 1 lb. flour 1 lb. brown sugar 3 t baking powder 1 c molasses 1 c Sherry 8 eggs 1 t salt 1 t soda 4 lbs. seeded raisins 2 lbs. currants 1 lb. citron 2 lbs. walnuts and almonds 1 lb. candied cherries (cut fine and dredged in extra flour) Rind of 3 lemons grated Juice of 2 lemons Wash raisins and currants in warm water and allow to dry in the oven1 for approximately one hour with very low fire. Cream butter, add sugar, eggs, flour,! molasses, soda, flour and baking powder (sifted together), seasoning and fruit. This makes approximately 14 pounds, very dark, rich cake. Line loaf pans with heavy oiled paper, bake three or more hours in very moderate oven (275 degrees). Allow cake to cool in pans. They are much better if baked several veeks in advance. Baste cakes every four days with Sherry and keep them wrapped in cloths. Small slices served with a little Christmas cheer will prove convenient for "Christmas callers." Date and Walnut Cake 1 package of dates 1 t soda 1 c boiling water 1 t shortening 1 c sugar 1 egg 1 c'chopped black walnuts 1 t vanilla c flour % t salt Stone and cut the dates into small j pieces. Sprinkle over them 1 tea-spconful of soda, then pour the cupful cf boiling water over them. Lei the mixture cool. Cream the shortening and sugar together, add the egg, without sepal ating, the walnut meats, and vanilla, and beat. Add the . date mixture and mix well. Then add flour sifted with the salt. Bake in a slow oven (325 to 350 degrees) for 45 to 50 minutes. Cake should be warm, for serving. Add one tablespoon of rum or brandy tc each serving before adding whipped cream. Whipped cream should be allowed to partly freeze before serving. Wine Service Those who "wine" as they "dine," will be interested in the following in-fci maticn prepared by one of the leading hotel caterers of America. Certain wines and liquors blend harmoniously with certain types of foods. Here are the generally accepted combinations. Aperitifs: Dry Sherry, Madeira, Dubonnet, Cocktails. Ojsters, clams, etc.: Rhine, Moselle, Chablis. Fish course: Rhine, Moselle, Sau-.ernes, Chablis. Entrees: Claret, Chianti, Champagne. Roasts and game: Still and Sparkl-!ng Burgundy, Clarets, Champagne. Desserts: Champagne, Tokay, Haut Sauternes, Madeira. Coffee: Cognac, Liqueurs, Port, Madeira. During informal dinners, when only one wine is served throughout, it might be Claret, Burgundy, Rhine, Moselle or Champagne. Največja francoska avto tvrdka likvidirana Pariz, 22. decembra. Francosko trgovsko sodišče je odredilo, da se začne z likvidacijo Citroen avtomobilske tovar-n. Ta akcija se je začela, da se prepreči bankrot ogromne francoske avtomobilske tvrdke, ki je kapitalizirana s $115,000, 000. Citroen tvrdka v Franciji je poznana nekako tako kot v Ameriki Henry Ford. Ako bi tovarna bankrotirala, bi bilo 50,000 delavcev vrženih od dela. Prodajni davek i! Najhujši sovražniki umetniškega razvoja so oni, ki ne mo-rejo razumeti, da nečesa ne razumejo. i Vidu Silbitzer . 98 2 Kadar sc selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, cla to upoštevate! tm::itt::::Mmt:m:rt::mmtmt<:mmm. Tu priobčujemo še nekaj na-daljnih vprašanj in odgovorov glede plačevanja prodaj, davka v državi Ohio. Vprašanje: — Do kdaj morajo dobiti trgovci licenco za svojo trgovino? Odgovor: Najkasneje do 31. de-jtembra, 1934. Vprašanje: Kdaj stopi prodajni davek v veljavo? Odgovor: 1. januarja, vendar država do 15. januarja še ne bo pripravljena, da ga pobira. — Vprašanje: Ali mora prodajalec, ki prodaja od hiše do hiše, tudi dobiti licenco? Odgovor: Da. Vprašanje: Koliko bo znašal prodajni davek v Clevelandu na leto? Odgovor: Približno £20,000,000. Novi uradniki Društvo Slovan št. 3 SDZ je izvolilo sledeči odbor za leto 1935: predsednik John Pollock, podpredsednik Jakob Ja-vornik, tajnik Lud. Medvešek, 6409 St. Clair Ave., blagajnik Anton Stanovnik, zapisnikar Anton Jankovich. Nadzorniki: Ben Stanovnik, Frank Laurich in Jos. Rayer. Zdravnik dr. Kern. Unijsko delo Zvezni del. odbor v Wash-ingtonu je odredil, da smejo le unijski delavci biti zaposleni pri gradnji novega poštnega poslopja v bližnjem mestu Be-rea, Ohio. Navadni delavci morajo dobivati 72c na uro, iz-učeni pa $1.25. Navadni gradbeni delavci dobivajo 50c na uro, izučeni pa $1.20, če niso v uniji. Richman Bros. !2500 uslužbencev Richman Bros., kjer se izdelujejo moške obleke in suknje, je dobilo preteklo soboto počitnice, ki bodo trajale do 2. januarja. Kompanija bo plačala tekom počitnic vsem uslužbencem redno plačo. To je že drugi teden počitnic z redno plačo v letošnjem letu. Obenem je ta kompanija tudi naznanila, da bo zvišala bolezensko podporo svojim uslužbencem. Stoti- • ne Slovenk .je zaposlenih pri tej kompaniji. Kosilo kaznencev Sleherni kaznenec v držav* nih zaporih v Columbusu bo dobil na božični dan dobro por-cijo pečene šunke, en funt pea-nutsov, en funt candy, pečen krompir, pumpkin pa.j, omako in solato ter sadje, in končno še dober kos torte. Kaznencev je do 4000 v državnih zaporih. Listnica uredništva Par dopisov za predstavo "V kraljestvu palčkov" smo dobili s pošto v soboto, ki je bila radi praznikov jako pozna. Tako ni bilo mogoče dopisov objaviti, ker naši delavci v tiskarni nehajo z delom ob sobotah ob 11:30 dopoldne in so notranje strani že prej urejene. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Emil Zinkevič, Niagara Falls, N. Y., in Miss Helen Komar, 708 E. 159th St. Bilo srečno! Pisma v uredništvu Pisma imajo v našem uradu: Lucille Pire, Josip Cerjan. MALI OGLASI Naprodaj je dobro vpeljana "Beauty Shop," ima izvrsten promet. Proda se radi bolezni v družini. Vprašajte pri Mihaljevich Bros., 6033 St. Clair Ave. (301) i r vivnir trm r . AMERIŠKA DOMOVINA, SfeČ&Mfefek 24ttr, 1934 DRUŽINA JAZBORSKIH (Za "A. D." prestavil M. U.) Dolgega obraza je stal mož v kuhinji in vprašal: "Kaj neki mu je danes?" "Te In ar kaj briga?!" se je obregnil obenj Prelesnik ter pri tem napravil tak obraz, kakor da je pil sam žolč. Par minut kasneje je že šel s sedmimi gonjači gori pod stene. Grof Jazborski je stal ob oknu ter gledal za njimi, dokler niso izginili. Potem je stopil v kuhinjo ter podnetil ogenj, da preku-na lobanjo z rogovi. Celo uro je sedel ob ognjišču ter strmel v kotliček, iz katerega sta štrlela oba rogova. Ko se je koža ločila od kosti, je previdno in potrpežljivo z nožem očistil raz kost še najmanjši ostanek mišičevja ter rogovje nato zanesel na solnce, da se do dobra posuši. Z rokama BRUSS RADIO popravlja vse vrste aparate. 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324 r i i i '! I I i i mrca« PRIDITE IN OGLEJTE SI I veliko izbero SUKENJ po tj M 1 $15.50 1 'ti i NAJNOVEJŠE MODE Obleke in suknje narejene fi po meri $22.50 | Kupite direktno v naši delavnici BRAZIS BROS. p 6905 Superior Ave. $ Anton Kastelic, manager v žepih je sedel na solnčni klopi-ci pred kočo ter nežnega a ponosnega pogleda neprestano opazoval krasno trofejo. Trajalo je kake pol ure predno je gorko solnce izželo iz lobanje še poslednjo sled mokrote. Grof je sedaj nesel rogovje v sobo, vzel pero in črnilo ter v lepih potezah narisal na kost dan lova. Medtem ko je nalahno pihal, da se črnilo posuši, je vstopil v sobo s ponižnim poklonom star mož — poštni sel. Videti mu je bilo, da je dolgo pot sem gori iz vasi prehodil z marsikaterim vzdihom. Pošiljka, katero je prinesel, ga pač ni nadlegovala s svojo težo, a vendar se je globoko oddahnil, ko je oddal v grof o ve roke škatljico, katera je bila zavarovana za vrednost štirinajstih tisoče v kron. "Sedi! V tvoji navzočnosti bom preštel, če je vse v redu." Grof je segel v žep po nož jn dvignil mali pokrov. V zaboj-cku je bila v pavolo zavita ša-tuljica. Ko je grof to odprl, so se njegove oči zaiskrile od veselja. Na z baržunom prevlečeni deščici so bili nanizani v kaj čudne oblike brušeni safir-ji in rabini. Draguljar je očividno pogodil okus svojega odjemalca, kajti z zadovoljnim ki-rnanjem je grof gledal pošiljko. Hitro je prebral pospremno pismo ter preštel kamenje. "V redu!" Podpisal je prejemnico ter jo izročil slu. "Vse v redu!" Starec se je dvignil. "Zbo- gom, gospod grof!" Pri vratih je obotavljaje se postal, kakor da ni stvar zanj še rešena. A grof Jazborski se je bil že zopet zatopil v opazovanje svojega kamenja. "Prosim, gospod grof, ali nimajo nobenega naročila za doli? Ali kaj drugega?" Ne da bi ga pogledal, je grof zmajal z glavo. Nevoljno je starec odšvedral ter neslišno zaprl vrata. "Pet ur hoda! Vfendar ne bi bilo maseljc piva preveč!" Trudnih korakov se je zopet napravil na pot proti domu. Ko je prišel do planine, sta ga prehitela Prelesnik in gonjač, ki je nesel na hrbtu gam-za, a v rokah krvavo culico, v kateri je nosil svoj delež. Poštni sel ni mogel dolgo korakati vštric njiju ter je kmalu zaostal. Na robu gozda — tu je opazoval Francelj par iz daljave — se je Prelesnik ločil od svojega spremljevalca. "Tako, sedaj pojdi. In ne nozabi sporočiti staremu Mohorju, naj takoj kupi hlače za gospoda grofa in naj jih kar po tebi pošlje gori." Mož je odšel po stezi. Prelesnik pa se je vrnil v gozd. Ko je bil sam, je zasikal, skozi zobe hudo kletvino. Brez cilja je hodil nekaj časa po gozdu. Na neki poti divjačine je ugledal nenadoma svež odtis okovanega čevlja. "Tu je bil!" je zamr-rrral Prelesnik ter pljunil na sled. Sedaj je sledil poti, katero je bil šel Francelj, a upanje, katero ga je po njej vodilo, se ni izpolnilo. Kajti niti enega korita s soljo ni mogel najti, ne da bi našel tudi te sledi. "Glej ga, kako natančno danes opravlja svojo službo! Kakor da je slutil, da mu bom sledil!" Kmalu je prišel do Šteje, ki je vodila na Srebotnikovo pla- nino ter je ugledal poleg steze tik ob zvrnjenem drevesu belo ruto. Pobral jo je, a še med tem, ko je imel ruto v r^kah, je začni nižje s steze hitre korake. Bila je Malka, ki se je ozirala na vse strani in nekaj iskala. Ko je ugledala lovca, je osupla obstala. Komaj pa je ugledala v njegovih rokah ruto, že je skočila in mu jo iztrgala. "Sem z ruto — ta je moja!" "Oho! Pri tebi pa gre vse nekam naglo!" se je smejal Prelesnik ter mežikaje gledal dekleta. Uspeh tega opazovanja mu je očividno prijal. Dvignil je obrvi ter vprašal začuden: "Kdo pa si? Saj te ne poznam." "Če te že radovednost tako muči: Mostarjeva Malka sem." "Kaaaj? Malka? Ja, glej, no, glej — od kedaj pa si zopet doma?" Malka je preslišala to vprašanje ter ošvrknila Prelesnika z nič kaj prijaznim pogledom. "Pri tebi, se mi zdi, ni potreba, da vprašujem, kdo si?" Zavlekla je usta ter dejala počasi: "Ti si pač Prelesnik?" "Zadela si, Malka! Nu, glej. to me veseli, da me poznaš po tolikih letih. In da ti takoj povem: bivanje pri sestri ti je dobro delo. Si bila že tisti čas lep otrck, da, a kot dekle si še mnogo lepša." Malka se je smejala, a njen smeh ni zvenel bogve kako veselo. "Ah, glej ga, kako zna po-klone delati! Te ti moram vsekakor tudi vrniti. Da, že ti-stikrat si grdo izgledal, sedaj pa izgledaš še stokrat grše!" — Ne da bi ga pozdravila, je odšla. Prelesnik ni prav vedel, ali naj se smeje, ali jezi. Odločil se je za prvo ter zaklical za dekletom: "Ti pa si prinesla na svojih zobeh precej kocin, da so ti kar kosmati! Lepo se znaš zahvaliti, ko sem našel tvojo ruto!" Malka se je ozrla preko ramena: "Bi jo bil pa pustil ležati, saj jo znam sama pobrati!" Sedaj pa je vendarle šinila Prelesniku jeza v oči. A čim-delj je strmel za odhajajočo, tem bolj se je vračalo zadovoljstvo v njegov pogled. "Ta je dovolj groba ... a vražje lepa! Ta ima drva za pečjo! Za to dekle bi še pri svojih štiridesetih letih napravil marsikatero neumnost!" Malka je izginila v globini steze. Prelesnik se je okrenil in tanek smešek je šinil preko njegovih usten. "Mostarjeva sestra? Glej, to se lepo ujema. . . z Mostarjem bi znal besedico spregovoriti." Med tem ko je šel dalje, se je še enkrat ozrl ter muzaje se gledal po stezi. Skozi gozd gori je čul udarce Malkine gorske palice. Gotovo se ji je mudilo. Cesto jo presekala ovinke steze. Ko je prišla nižje v gozd, je začula od strani z brega udarce sekire — tam preko je delal njen brat. Neodločno je Malka obstala. Zjutraj se je bila oglasila pri bratu ter mu obljubila, da se ustavi pri njem, ko se bo vračala. A izgubila je bila preveč časa — in mala Katrica bo pač že v bolečinah nanjo čakala. . . Resničen povod, zakaj ni sedaj hotela po srečanju s Francljem stopiti pred brata, si ni hotela! odkrito priznati. A da bo vedel, da se nahaja že na povrat-ku, je vzbočila pred ustmi roke ter zaklicala v gozd. Udarci sekire so prenehali in Mostar je odgovoril — razumel je bil pomen tega klica. Medtem ko je hitela Malka dalje v dolino, je zopet pričela peti sekira in kmalu je bilo čuti, kako se je veliko drevo podrlo. Mostar je delal, dokler se ni pričelo mračiti. Potem se je tudi on odpravil domov. Vrgel si je suknjič preko ramen, obesil sekiro na roko ter šel med drevjem proti stezi. Neslišni so bili njegovi koraki, kajti tla so bila gosto poraščena z mahom. Nenadoma je obstal kakor prikovan. Opazil je bil jelena, ki je prihajal po gozdu ter šel proti planinam. Mostarjeve roke so se pričele tresti, ko se je stisnil k deblu ter iskrečih se oči opazoval vsak jelenov gib. Jelen ni zapazil bližine človeka ter je stopal križem pod drevjem in pomulil sedaj tu, sedaj tam par zelišč. Jasno se je odražalo njegovo mogočno rogovje od temne gozdne zeleni. Vedno bolj se je jelen bližal drevesu, za katerim je stal Mostar. Mostar je v rastočem razburjenju stisnil ustne, zadrževal s silo sapo in polagoma jc polzela njegova roka ob to-porišču sekire. Sedaj je stal jelen niti deset korakov od njega — in z nenadnim sunkom se je Mostal zanesel k zamahu. A še predno je sekira zletela, že .je jelen prestrašen poskočil, vrgel glavo v tilnik ter pogledal proti višje rastočim drevesom: to je trajalo le trenutek, kajti že v prihodnjem trenutku se je jelen spustil v divji beg med drevjem, a sekira se je z zamolklim udarcem zapičila v bližnjo jelko. Z obema rokama je segel Mostar v lase. "Vedno me zopet pograbi!" Pobral je suknjo, ki mu je bila zdrknila z ramena ter stopil proti jelki po sekiro. Tedaj je začul za svojim hrbtom glasen krohot. Prestrašen se je okrenil in bledica je spre-letela njegov obraz, ko je spoznal lovca. Počasi, vedno se smejoč, se .je Prelesnik približal. "Dober večer, Lovrenc! Kaj pa delaš?" Mostar ni mogel spraviti glasu iz sebe. Temno je pogledal Prelesnika ter si oblekel suknjič. "Ja,'Lovrenc, kaj ne? To je pač hude: gledati tako lepega jelena, a ne imeti v rokah puške ? S sekiro pač ne gre, kaj ? Ali pa mar greš tako za spremembo včasih s tisto sekiro, ki ima spredaj luknjo, a zadaj petelina? Od kedaj pa te ima vrag zopet za vrat?" Mostal je vzel sekiro tor sto- pil korak proti Prelesniku. — "Cuj, Prelesnik, kar ti povem." Njegov glas je bil zahripel. — '"Vsaka žilica mi zatrepeče, če le vidim gozd. . . in vsa kri v meni postane uporna, kadarkoli mi divjačina križa pot. A svojo prisego sem držal do današnjega dne." "Da, da, saj verjamme . . . zaradi tega ti ni treba govoriti tako velevažnih besed. Jaz ne vzamem stvari resno. In glej, stari . . .ako že pride na to in za to . . . kolikor se mene tiče . . . bi se dalo morebiti z menoj govoriti !" S pogledom, ki ni kazal bogve kako množino spoštovanja, je Mostar ošvrknil Prelesnika. "Saj bi skoro verjel, da ti sme človek kaj takega verjeti. Tebi!" Prelesnik se je smehljal. "Seveda ! Midva, midva sva stara kampeljca! Najino prijateljstvo ima trdno podlago." Mostar je hotel govoriti, a glas mu je odpovedal. Le plašno se je oziral v gozd. "Le nikar naj te ne skrbi — nihče naju ne sliši!" je tolažil Prelesnik. "Da, in glej, povem ti kar odkrito—če bi te zopet šče-getalo . . . mene se nikar ne boj. Ampak Francija se pazi!" Prelesnik je skomignil z rameni. "Pred tem se moraš pač paziti! Francelj, ja, seveda, Francelj ne razume šale!" Vedno počasneje m tišje so bile Prelesnikove besede. "Ta ima v sebi nekaj, ka- kor njegov oče!" Trenutek sta si stala oko v oko. Potem .je Prelesnik položil roko na Mostarjevo jramo. 'A daj, govoriva kaj veselejše-<>;a! Kaj sem hotel reči . . . tam gori sem srečal tvojo sestro. Ta je vzrastla. Ja, ti, dopade mi! Kar odkrito povem . . . zaradi takega dekleta bi mi ne bila niti pot do župnika zoperna." Mostar se je stegnil. "Ah, tako? Sedaj šele razumem tvoje besede . . . ono drugo so bile stene, a sedaj pride že streha? Tedaj moja sestra ti ugaja? Gre pa hitro taka stvar pri tebi!" "Da, seveda, kakor pri dobrih jelenih!" (Dalje prihodnjič) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! LE POMISLITE! Pralni stroj, ki ste ga vedno želeli, je le §99.50 & A. GRDINA • SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Itd. HEnderson 2088 Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. Priporočilo za božične praznike Ako ste namenjeni imeti party za božične praznike in novo leto, ' se vam toplo priporočamo za vsakovrstne mehke pijače, kakor tudi Vienna Pale Dry Ginger Ale, Lime Rickey, jako izborno za napravit "high ball." Imamo štiri vrste izvrstne pi ve in tri vrste ale, najsibo v steklenicah ali v sodčkih. Se toplo priporočam za naročila. DOUBLE EAGLE BUTTliifi CO. JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629 Dober časopis je dober tovariš! AMERIŠKA DOMOVINA vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI I I RAZNE ZANIMIVOSTI NOVICE IZ STARE DOMOVINE