Benjamin Jezernik1, Ingrid Tušar2, Matic Cesar3, Matjaž Šinkovec4 vpliv električnega spodbujanja avrikularne veje vagusa na breme atrijskih aritmij pri bolnikih s paroksizmalno atrijsko fibrilacijo The Impact of Electrical Stimulation of the Vagus Nerve Auricular Branch on the Burden of Atrial Arrhythmias in Patients with Paroxysmal Atrial Fibrillation izvleČek KLJUČNE BESEDE: taVNS, paroksizmalna atrijska fibrilacija IZHODIŠČA. Atrijska fibrilacija (AF) je najpogosteje diagnosticirana aritmija v klinični praksi. Povezana je s slabšo kvaliteto življenja, srčnim popuščanjem, povečanim tvega- njem za možgansko kap in kognitivni upad. Eden od patofizioloških mehanizmov njenega nastanka je motnja v delovanju intrinzičnega avtonomnega živčnega sistema srca. Nevromodulacija zato predstavlja obetavno metodo zdravljenja bolnikov z AF. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko s transkutano stimulacijo avrikularne veje vagusa (angl. transcutaneous auricular vagus nerve stimulation, taVNS), dosežemo manjšo izzivnost in krajše trajanje epizod AF. Želeli smo ugotoviti, kakšen je učinek taVNS na breme AF in frekvenco atrijskih ekstrasistol (angl. atrial extrasystoles, AES). Predpostavili smo, da bomo s taVNS, z jakostjo pod pragom zaznavanja, pri preiskovancih s paroksizmalno AF(PAF) značilno zmanjšali breme AF, kot tudi število AES.METODE. V prospektivno, enojno slepo, randomizirano raziskavo smo vključili 28 bolnikov z diagnozo PAF, od katerih smo v ana- lizo vključili 15 preiskovancev znotraj tretirane in 7 znotraj kontrolne skupine. Vsem smo posneli začetni šest-dnevni trikanalni EKG. Nato so preiskovanci začeli s taVNS prek tra- gusa, ki so jo pod določenimi parametri izvajali 28 dni, 60 minut dnevno. V zadnjih šestih dneh stimulacije smo vsem ponovili snemanje EKG. Analizo posnetkov smo izvedli za spremenljivke: posamezne AES, kompleksne AES (pari, trojčki AES in neobstojna atrij- ska tahikardija) in AF. REZULTAT. Skupini se glede na osnovne značilnosti preiskovancev nista značilno razlikovali. Po enem mesecu taVNS smo v končnih posnetkih EKG tretira- ne skupine ugotovili trend k večjemu zmanjšanju posameznih AES, kot pri preiskovancih v kontrolni skupini (količnik končno/začetno število AES: tretirana skupina – 0,63 × 0,44±1 (geometrijsko povprečje×geometrijski standardni odklon±1); kontrole – 0,95×0,25±1; ni sta- tistično značilne razlike). Zmanjšanje števila kompleksnih AES pa je bilo značilno manj- še v obeh skupinah (0,47 × 0,53±1; p = 0,030 in 0,63 × 0,19±1; p = 0,032). V tretirani skupini 1 Benjamin Jezernik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; benjamin.jezernik@gmail.com 2 Ingrid Tušar, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 3 Matic Cesar, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 4 Dr. Matjaž Šinkovec, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana 73Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: 73–74 SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 73 se je breme AF zmanjšalo za povprečno 15 % (ni statistično značilne razlike). Ugotovili smo še pozitivno linearno korelacijo med zmanjšanjem bremena AF in zmanjšanjem šte- vila posameznih AES pod vplivom taVNS (r = 0,863; p = 0,006). ZAKLJUČKI. Z enomese- čno uporabo taVNS, na majhnem vzorcu bolnikov s PAF, nismo uspeli dokazati statistično značilnega učinka na pojav atrijskih aritmij. Opazili pa smo trende k znižanju bremena AES in AF, zato so utemeljene nadaljnje raziskave na večjem številu preiskovancev in v dalj- ših obdobjih izvajanja taVNS. 74 Benjamin Jezernik, Ingrid Tušar, Matic Cesar, Matjaž Šinkovec vpliv električnega spodbujanja … SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 74