Veliko otrok, ljudi in smeti Tako pravijo o Bratovševi ploščadi otroci iz vrtca Ciciban V stonovanjski soseaki BS 7 je veliko lepih stolpnic, vrt-cev, Sola, in nekaj stanov&nj-skih hiš z vrtički. Vse preveč betona — zelenja pa preina-lo. To je ugotovitev vseh, ki žMmo tu. Zelenice, ki &o okoll nas — to je rekreacijs. lci prostor za stanovalce — in vrtdeva zelenica so prenatrpa-ne x ijuclmi, majhnimi otro-ki in odpadkl. Clovek skoraj ne bl mogel verjeti, kaj vse najdeg na tleh, ko ne bl vi-c!el na lastne ofii. Pogosto te je Kratn, ko se na cestt all ploSčadi sročaš z odpadkt, ki ne sodljo v okolje kuiturnih ljudi. Nenehna skrb za urejeno in fiisto okolje se kaže pri tiaj-mlajših v vrtou In šoli, k}or otroci skrbno pobirajo vse odpadke, fieprav jih niso na-trosili sami. Odrasli stanoval-ci vse premalo spoštujojo da. lo najmlajfiih tn svoje okolje, saj odmebavajo vae kar ob sebl na tla. V lopi, modemi soseskd tako nastaja smeti-iče. Nekateri stanovalci sme-ti svojega gospodinjstva od-metavajo kar ob aafooje za odpadke, veter pa Jih razna-La daleč naofcoli. Ko sirio nekj dan Sli na oglM soseske, nisino našli niti enega koša m aroeti. Le kam bi Človolc potem odme-tBval papirje, efrfbalaio in ogorke, Ce ne na tla. Začudeni smo, da biSni sveti ne pos&r-bijo za teo&e, poleg tega pa premalo vpllvajo na stamo-valce, da bi negovali svoje okolje. Premalo je med sta-novaici podjetnosti in iznaj-dljivo&ti ali preprasto dobre volje, da bi organizirailt oči-šCevnlne akcije. Za vzgled smo k tej akoiji pristopdli cicibani in Solsrji prvi in očistili naše blvalne površd-ne. Toda kako naj učitelji az. vzgojitelji vplivamo na naae najmlajše če ne najde-mo opure v odraslih. Lepi in vagajru so našd sitiotri, pmv tako naloge, da bi skx-beli za svooe okolje, toda žalimo sl pomoči vseh sta-novaJcev, ne samo nekate-rih, ki nas vzpodbujajo. Za-vedatt Se moramo, da otrooi radi delajo, želljo si 6istega in urejenega okolja, saj bo-do vzljubill tudi širSe oko-lje ln naravo, če jih borao vzgajaU k tateim smotrom že djoma. . V WZ CICIBAN smo le-tos organiziramo pristopili k širšim naJogam za varstvo okolja z otkvimim progra-raora dela. V zveai z nalo-gami programa vzpodbujamo vse stanovaice, da nani po-magajo in zavestno prista-pijo k vzdrževanju fn oči- ščevanju našaga akolja io soseske. Vzgojiteliioe so v sklopu programa že izvedle or^ani-zirane nizgovare, kako skr-bimo za naSe oikolje; na os-novi raagovora je potekal tudl iritervj.u z otrooi. Otro-ci od 3 leta dalje so odgo-vaiTjaiii ns vpraSanja: Ka.j si želinio v iiašam okolju, kako skrbimo za tirejeno oteolje in kakšno skrb imajo v ako-Ijoi o^irasli? Odgovori so pirlstaid in res-nični. V vrlcu lepo skrbimo za čisto okolje, na ploSČadt pa je veliko Ijudi, otrok tn sme-ti. Jaz bi pobral vse odpadke po tleh, pa mi mamica ne pusti, Stojim pri rožah in jili pazim. Ofooli vrica ptibiramo sme-«. Skrbeti moramo, da ne bt bilo smeti Odpadke mečem v tcoš. Postavil bi znak, da bi tju-dje vkteli, da ne smefo *ne-tati odpadkov po tleh. Paplr dam v taško in ga vršem v koš. Grdi ijitdje, ko pridejo v naravo, pojedo, smeti vržejo na tla tn samo okrog pagle-dajo, če jih kdo vidi. Zelim, da nobeden, ki gre v trgovino, ne bi vrgel pa-pirja na tla. Zeiim, da avtomobtli ne bl onesnažavali zrak. Zeiim, da bi Snaga redno hodtla po smeti. Enkrat bi moralt pobrati v$e smetl xn potem ne več metati po tleh. 2elim, da ne bt vozili po ploščadi z avtomobili in ko-lesl. Da bi bilo več rotic, več Čistega zraka. Zeltm si krave, da bi fih jahali, pasli m gledali. Lepo je, 6e ni sjnett in je sonce. Mamtca želi, da bt btli vsi zdravi v čistem okolju. Hišnik vse pokosi, čistilka skrbi za Čistočo vrtca. Smelarji imajo težko d& lo, ker morajo nositt kante. Moja mamica da papir v torbico, Če ni koša. če moj mali bratec noče pobrati poplrja, ga rmmi. HUnik je bil pHjazen, ker je pobrat prevrnjeno kanto. Odrasli skrbijo, da je vse čisto po KribČkih in pleza-lih. Na igrišču mora biti ved-no člsto, ker se igrajo otro-d. Oči meče čike na tta. Pripravila Irena OKORN