Razne novice. Godovi priKoilnjBga tedna. 5. nedelja: 21. po Binkoštih. Rožcnvcnska. 6. pondeljek: Brunon, spoznav, Fida, devica in mnčenica. 7. torek: Justina, devica; Marko, grof. 8. 8reda: Brigita, vdova; Simeon, spoznav. 9. četrtek: Dionizij, žkof in mučenec; Abraham, očak. 10. Frančišek B., Rpozn.; Gereon in tovariši. 11. gobota; Nikazij, škof; Firmin, škof. * Duhorniškc vesti. V pokoj je stopil kurat v moški kaznilnici v Karlau-u, velečastiti g. M. Ljub- ša, po 221etnem službovanju na omenjenem zavodu in se nastanil v Gradcu. G, Ljubša je naš rojak od Sv, Benedikta v Slov, gor. — C. g. Anton Lassbacher, kaplan na Vidmu, pride za mestnega kaplana v CeIje. — Provizor č. g. Ivan Luskar v St. Lenartu nad Laškim je nastavljen kot kaplan. na Vidmu. — VKopru v Istri je dne 17, septembra po dolgi, jako muSni bolezni umrl 6. g. Franc Kramberger, rojen v radgonski župniji dne 23. septembra 1863. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu in Osjeku na Hrvaškem, bogoslovje pa je pohajal v Gorici. V mašnika je bil posvečen dne 12. julija 1891. Služboval je nato v tržaško-koprski škofiji kot kaplan in zadnja leta kot kaznilnični kurat v Kopru. Blag mu spomin! — V Gradcu je dne 30. septembra praznoval zlatomašnik, vpokojeni župnik graške predmestne škofije Karlau, č. g. Frano Ser. GroBlinger svojo 951etnico. Rojen je bil dne 30. septembra 1819 pri Sv. Juriju v Slov. goricah. V mašnika je bil posvefien 27, junija 1845. Od aprila 1865 do 1. lebruarja 1904 je pastiroval v Gradcu. Osebna vest. O. Benko Cirič, kapucia je prestajvljen iz Celja v Murau na Zgornjem Stajerskem. (V Lipnici in v Celovcu pa slovenskih duhovnikov pomanjkuje!) — O. Hilarij Perpar je prišel za pridigarja v Celje. * Živile Petrovče! ,,Slovenski Gospodar" je dobil te dni izPetrovfi v Savinjski dolini 20 n o v i h p 1 a -5 u j o č i h naročnikov, Savinjčani mečejo lažnjive liberalne Sasnike iz hiš in si naše naročajo. KateraobSinaaližupnijaboprvasledila PetrovCam? III. redna skupščina Slovenske Straže se vrši dne 12. oktobra popoldne ob,3. uri na Jesenicah. — Dnevni red: 1. Porofiilo predsednika. 2. Poročilo taijnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Porofiilo o loteriji. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Razni predlogi. 7. Slučajnosti. — Opombe: Predlogi se morajo naznaniti vsaj 8 dni preje druStvenemu vodstvu. — Podružnice imajo pravico, odposlati najmanj po dva zastopnika, podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa za vsakib 50 članov še po enega zastopnika, ki imajo pravico glasovanja. Zeleti pa je, da, agitirajo podružnice za čim vefijo udeležbo. Zastopnike dolofiite takoj in sporočite njih imena na priloženem pooblastilu osrednjemiU vodstvu. — Vlaki: Za Kranjsko je naiprimernejši vlak, ki odhaja iz Ljublja,ne ob pol 12. uri dopoldne. Za Koroško vlak, ki odhaja iz Celovca ob 11. uri 47 minut dopoldne. Stajerski udeležniki imajo v Celovcu in Ljubljani zvezo. Za odhod iz Jesenic so na vse kraje jako primerni vlaki. — Agitirajte za obilno udeležbo! * ,,Dajte nam nazaj usmiljenke v bolnišnice." Ta klic gre danes po Francoskem in razna okrožja v prošnjah nujno pozivajo vlado, da jim dovoli v bolnice zopet vpeljati usmiljenke. Okraj Grenoble je pred kratkim poslal tako peticijo z 11.000 podpisi na vlado. V okrožju Montmartre v Parizu pa so imeli socialnoderaokraški delavci velikanski shod, kjer so odlofino zahtevali od vlade, da naj v javnih bolnišnicah zopet nastavi usmiljenke, češ, te strežejo delavcem. z isto Ijubeznijo kot bogatinom. Bogatini se zdravijo v sanatorijih (posebnih bolnišnicah), in ker dobro plačajo, se jim tudi dobro streže. Delavci ne morejo plačati, zato se pa po bolnišnicah ž njimi od strani strežnikov in strežnic grdo ravna. Res je: Samo ena ljubezen je, ki vse premore, in ta je krščanska. Združene države v Severni Ameriki prosijo za jezuite. Na povabilo vlade Združenih držav se bode podalo deset nemških jezuitov 5n usmiljenih bratov za misijonarje na Filipinske otoke, da tamkaj oznanujejo sv. evangelij divjakom v provinci Abra. * Spomini s katoliškega shoda. Prijatelj J. L. nam piše: Mirno se pustijo v svojem teku živcti ptice v zraku, ribice v vodi in *te pa živali na kopnem. V tem smislu smo slišali 3 vekoslavne govore. I. Dr. Ehrlih iz Celovca biča naše sovražne nasprotnike Nemce, ki puste Turkorn in Lahora pravico eksistence (obstanka), le nam Slovanom, zlasti koroškim Slovencem, ne pustijo dihati na domači grugi. — II. Dr. Brejc dokazuje iz starega in posebno novega zakona v navdušenem govoru, da snro Slovani od Boga stvarjen narod, po Kristusu pa kristjani, da branimo svoj narod in kristjansko vero. — III. Dr. Hohnjec dokazuje: Um in pamet nara opravičujeta, da le ena je resnica, ta je Kristus, katerega so zavrgli Judje in neverni liberalci, kojemu pustijo celo Turki v koranu častno mesto. Kristjan, odločno na dan! * E, kaj cajtenge! V deželnem zboru kl-anjskem so očitali katoliški poslanci generalu liberalcev, dr. Tavžarju, da liberalni časopisi drugače pišejo kakor liberalci v deželnem zboru govorijo. Na to je dr. Tavčar s polnim zaničevanjem na liberalno časopisje vskliknil: ,,Kaj cajtenge!" General liberalcev sam označuje svoje lastno časopisje kot lažnjivo in ničvredno, zato pa je čudno, 6e še kdo od pametnih ljudi na liberalno Časopisje sploh kaj da! * Liberalci lažejo. Liberalcu verjami le toliko, kolikor sam vidiš in veš, To velja tudi o liberalnih listih. Kljub temu se še najdejo ljudje, ki verjamejo, kar liberalci govore in pišejo. Tako so naKranjskem uprizorili tiberalci veliko agitacijo proti Ljudski posojilnici, ki je v rokah naše stranke, češ, da ni varno pri njej. V deželnem zboru kranjskem pa sta izjavila c. kr. deželni predsednik baron Svarc in deželni glavar dr. Sušteršič, da nobena posojilnica ni tako varna kakor Ljudska, ker za njo jam5i cela dežela. Vrhu tega je pri Ljudski posojilnici vse poslovanje v najboljšem redu. Zakaj pa liberalci tako postopajo proti Ljudski posojilnioi? Vodi jih bleda zavist. Ljudska posojilmca je velikanski denarni zavod, ki ima na leio čez 80 milijonov kron prometa in stanje vlog zna,ša 6ez 22 milijonov. Liberalne posojilnice pa so nekatere okradene, druge vsled nezaupanja sulie. * iVftmiairft i|| liftBiraJUM* ¦tliJtefiteif** Pretefeeno nedeljo so se mariborski Orlipovoaomslovesa 0 bratovOrlov, kateri gredo k vojakom, udeležili v baziliki Matere Milosti skupnega sv. obhajila ter so pri pozni božji službi stregli v orlovski uniformi, Ljudem, colo poštenim Nemcem, se je lepo obnašanje vrlih Orlov dopadlo. Ko so se vrafiali Orli ocl službe božje, so začeli liberalni slovenski študentje iri Sokoli žvižgati ter psovati Orle. S tem so opozorili Nemce, kateri so se navalili z vso silo na naše Orle, ki so korakali mirno naprej. Nemškutarski komiji in študentje so z gorjaSami šli nad Orle. Naši iantje so se dobro branili in so z golimi pestmi prizadjali nemški fakinaži močne spomine. Pr.ed ,,Pomo6niškim društvom" se je navalilo nad Orle več stotin pouliCnih nemških vagabundov. Prišlo bi bilo gotovo do krvavih pretepov, ako bi ne bil prišel slučajno na lice mesta poslanec dr, Verstovšek, kateri je zdivjani nemškutarski in liberalni nmožici z odlo&nim nastopom ustavil pot. Korajža Nemcev in liberalcev je res velika, Prvi se n. pr. bojijo zverine, ki jim mori živino v gorah, kot hudič križa, tukaj pa hoSejo, ko jih je na stotlne, pokazati svojo korajžo na divjaški način napram peščici slovenskih mladeničev! In liberalcf! Ko se je šlo pred kratkim za obstoj slovensko-nemške šole v KrSevini, kjer je trebalo odločno nastopiti proti Nemceni in nemškutarjem pred vratmi. Maribora, se niti eden liberalec ni upal pokazati. Bali so se zamere pri svojih zaveznikih. Liberalni Sokoli s svojiml glavarji, dr. Rosino, dr. Pifkotom in dr. si ne upajo javno na ulico v sokolski uniformi. V culici ali pod plaščem imajo skrite svoje rudeče srajce, le Se je treba nastopiti proti bratu-Slovencu, tedaj so korajžni, ko vedo, da jim bodo prihiteli zavezniki nemškutarji in Nemci na poinoč! A povemo vam: naši Orli se ne bojijo ne vas, ne nemškutarskih pouličnih barab, to so pokazali naši fantje dne 28. septembra. * Liberalno gospodarstvo je že rodilo po celem Slovenskem najslabejše sadove. Liberalci na Kranjskem imajo na svoji kosmati vesti Glavno posojilnico; na Goriškem so liberalci zakrivili polom v TrgovsM obrtni zadrugi; pri nas na Štajerskem se vsled slaboga liberalnega gospodarstva vije v najhujših gospodarskih bolečinah Celjska Zveza. Sploh, kamor-se ozremo, povsod vidimo pri liberalcih slabo gospodarstvo. — Liberalcu ni ničesar zaupati. * Soc. demokratje in bogastvo. Po svojem časopisju hujskajo rdefikarji kaj radi proti cerkvi in njenerau navideznemu bogastvu. V svojem taboru pa imajo ljudi, ki so nelzmerno bogati. Znano je, da zaslužijo voditelji dunajskih rdečkarjev, dr. Adler, Austrelitz m drugl, na leto po več kot 30.000 K. Nedavno je umrl voditelj nemške socialne demokracije, Bebel. Bil je po svojem pokliou strugarski pomoSnik. Govoril je na svojih shodih vedno proti kapitalistom, proti bogastvu cerkve in duhovnikov. In glej spaka! V oporoki je zapustil svoji hčeri ogromno premoženje, namreS 937.500 frankov, torej malo manj nego cel milijon.Bebel sajn kot masten kapitalist je nastopal zunaj vedno proti kapitalistom. Taki so voditelji rdečkarjev! * Narod beži v Ameriko. Od 1. aprila do zadnjega avgusta, odkar je nastopila v Ljubljani drzavna policija, ki ima nadzorstvo nad prodajo voznih kart v Ameriko, je kupilo samo pri ljubljanskih izseljeniških agentih vozne karte 5800 oseb. To je najvišje šte¦vilo v tako kratkem času petih mesecev, od kar hoclijo naši Ijudje v Aimeriko. To ni več izseljevanje, to je bog naroda v Ameriko. * Tihotapcl še žive. Po Trstu se puSi posebno ranogo vtihotapljenega inozemskega tobaka, s Semur je zelo oškodovana avstrijska država. Tuji tobak pušijo ali zasebniki, ki so ga oskrbeli sami, so pa trgovci v Trstu, ki tržijo s tujimi, nezacarinjenimi cigaretami in tobakom. Tako je zaprla pred mesecem policija nekega Canarutta, ki je oškodoval avstrijsko drž. blagajno na tak način za okroglih 120.000 K, in pred kratkim pomorš6aka Medanicha, ki ga tudi sumijo, da je imel za kakih 5000 kron prometa. * Vojaška godba slovenskega pollca v Skadru. Vojaška godba 87. pešpolka v Pulju je določena za Skader ter bo tam začetkom oktobra. Godba tega polka je bila svoj čas tudi na Kreti. V Skadru sta imeli godbo doslej angleška in italijanska posadka, sedaj bo tudi avstrijska godba godla Albancem. * Velikanska škoda vsled neurja. Uradno se poroča, da so napravile letošnje povodnji in deževje v Galiciji 206 milijonov kron škode, in sicer na polju 210, na cestah 15 milijonov, ostanek pa odpade na poškodovana poslopja, utopljeno živino in na druga opustošenja. * Letošnja vlnska letlna na Hrvaškem bo vsled ugodnega vremena v zadnjem času glede kakovosti dokaj dobra. Kmečki mošt bo imel 13—10% sladkorja, na veleposestvih pa 16—20%. Pridelalo se bo pa vina za 20—30% manj nego lansko leto. Kar se ti?e cen, so doslej nekatera veleposestva stavila ponudbo po 33—35 K za hl jnošta takoj izpod stiskalnice. * Tržno poročllo. Deževno vrcme zadnjih dni skrajno slabo upliva na razvoj vinskih cen. Vinngradniki tožijo, da grozdje zelo gnije. Mnogi so pričeli že s trgatvijo. Ceno za vinski mošt se sučejo med 32—70 vin liter. Mariborski vinotržci obljubujejo baje ,,na vago" 4—8 vin. nad stopinjo (%'). — Cena živini je neizpremenjena. — Enako je tudi pri žilni trgovipi. Edino cena koruzi jo nekdliko padla. — Cene za seno in slamo so v Gradcu sledeče: sladko seno (100 kilogramov) K 9'50 do K12'—, kislo K 9'- do K 11'-, slama K 0'— do K 7'—. — Tovar.narji volne zvišajo ceno svojira izdelkom s 1. novembrom za 2—8 vin. pri metru. * Naš podlistek. Opozarjamo naše Citatelje, da prinesemo prihodnjič zanimivo povest ,,3unakinja". Ko bo ista konfeana, pa izpod peresa remšniškega Januša ,,Cvet ljubezni". Upamo, da nam naše povesti priv.abijo še več novih narofinikov. * .StajcrskH za Sluv. «Jtr<ižo: Nabraao na primiciji i g. Janko Slavič-a na Cvenu pri Ljutomeru, 45 K; nabrala Micika Kranjc iz Ljutomera na dekliškem shodu v Središču 12 K 40 vin.; Josip Kolarič župnik Šmartin na Paki 20 E; po č. g. Janku Širec, kaplanu na VranBkem, nabrano na sedmini Antonijs Grabner 3 E; Frid. Repclusk, župnik v Št. Vidu nati Valdekom, iz nabiralnika 5 K; podružaica Hoče pri Mariboru 7 K »4 vin. * Za Siov. Straž«) je darovala vesela družba v Celju 14 kron; podružnica v Celju, iz nabiralnika, 11 kron. * Nlabe letme kmetovalec lahko prepreči. V praksi se je izkazalo, da so zimsko setve, ki so se krepto guojile s Tomaževo žlindro, mnogo bolje ptezimile, sploh da so se bolje upirale slabemu \Temenu in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnoj-nje s Tomaževo žlindro k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za hektar za dosdgo najvišjih dohodkov izreduo važnosti. Brez gnojenja s blevskim gnojem se bo dodatek Tomaževe žlindre na 500—600 kg zvišalo; ob enem pa se bo dalo primerno gnrijenje dušika in kalija. * Vi-selja dnri je veduo dan žrebaiija za onega, ki kupi turško sredko ter ž njo zadene glavni dobitkoT po 4OC.(K;O ali 200 000. Ker vsaka srečka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vaakomur, ki boče svojo srečo po^kusiti s sreeko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi vcčji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečk v doglednem času pa tudi ves, za njo izdan denar nazaj. Turške srečke so tedaj manj nevarna loterija, obenem pa tudi varna hianilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Meseeni ol>rok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Edor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroži še izborno srečko italijaaskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po ti kron. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za blovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Koagresui trg 19, in \si njeni sotiudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slov. Straže, pa ne bodete varani in oškodovani! Kolera. V Galiciji se kolera Se vedno razširja. Natan8nejšili podatkov o razširjanju kolere, katero so zanesli v naše severne kraje rezervisti, ki so se vrnili z jnga, seveda ne dobimo. Gotovo pa je, da se lcolera vedno bolj razširjavkljubvsem, še tako strogim zdravstveno-varstvenim odredbajn. Se hujše razmere vladajo v tera oziru na Hrvaškem. V zadnjih dneli je bilo naznanjenih deželni vladi 38 novih slučajev kolere, med katerimi je umrlo 8 bolnikov, pri katerih so dognali kolero. Sploli se kolera v de^elah, v katere so se vrnili rezervisti, vedno bolj razširja, in bati se je, da ne napravi ta pojav še ve'6 škode, kot jo je napravilo vpoklicanje rezervistov na naše južne meje. Zato je dolžnost zdravstvenih oblasti, da zastavijo vse svoie mofii in sile, da nas obvarujejo vsaj pred to nesrečo. Novejša poro&ila pravijo, da je na Ogrskem obolelo te dni na novo 11 oseb, na Hrvaškem 26 in na Ruslto-Poljskem 8 oseb, — V Pragi je umrla za kolero OSletna vdova Fanča Naldi, ki je pripotovala iz Bosne. — Po 1 nov slučaj kolere se je pojavil v Sarajevu, v Doboju in Oporzecu v Galiciji. Slovenci! "V soboto ob 8. uri zvečer priredi S. K. Z. iaven društven shod v Mariboru s sledečim vsporedom: 1. Zakaj napadajo ,,Orle"? Govori br. Žebot. 2. Naša str> kovna organizacija. Govori dr. Veble iz Celja KatoliSki Slovenci! Prdite v velikem gtevila k temn zborovaDjn, na katerem hočemo protestirati proti zadnjim nspadom na na5e flOrle". Obenem je zborovaDJe velevažno za organizaeijske zadeve kat.-nar. delavcev. Mariborskl okraj* m Maribor. Clanom mariborske in okoliške skuplne Jugoslovanske Strokovne Zveze se naznanja, da je v soboto, 4. okt., od 0.—8, ure zvečer v Zadru^ni Zvezi mesefino vplačevanje. m Maribor. Občni zbor Dijaške kuhinje se je vršil dne 25. septembra pod predsedstvom g. dr. Mlakarja. Natanftneje poro^ilo prinesemo prihodnjig. m Sv. Peter pri Mariboru. Pretečeni teden je nagel v grmovju pri Dravi naš župan g. Lorber človeško glavo, samo lobanjo, in zraven nje še tudi spodnjo 6elust, Spravil jo j© na pokopališfie. Seveda se ugiblje na vse strani, Čegava je ta glava. Nekateri pravijo, da je mogoče od onega policaja, ki je ravno prod 10. leti dne 13. septembra 1903 z brvjo vred padel v Mariboru v deročo valove Drave. No, 6e bi bila na njej še kapa, bi verjeli. Sedaj pa le Bog ve, čegava je glava in kje je ostalo truplo. Revni duši pa daj Bog veSni mir in pokoj! m Ploderšnica. Dno 8. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoklne se vrši v sobi št. 5 c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru javna dražba občinskega lova Ploderšnica za čas do 30. junija 1916. - m Drvanja. Dne 9. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši v občinski pisarni pri Sv. Lenartu javna dražba občinskega lovaDrvanja za 6as do 30. junijal916. m Sv. Anton v Slov. gor. Prireditev, ki smo jo obhajali v nedeljo, dne 8, septembra, je bila nekaj takega, česar še nismo doživeli pri Sv. Antonu. Vse je izvršilo svojo nalogo tako popolno, da smo se vsi čudili, Potje in igre so nas presenetile; ljudstva je bilo tollko, da je zmanjkalo prostorov, Zategadelj se je društvo odločilo, da bo ponovilo obe igri dne 12, oktobra. Na to že sedaj opozarja svoje prijatelje, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. m Ruše. Veselica, katero so priredili vojaki-novinci dne 21. septembra, se je kaj lepo obnesla. Da je bilo zabave dovolj, se imamo zahvaliti pevskemu zbo ru v Rušah in domači godbi. Zelo ]e dopadel tudi govor mladega vojaka-novinca. m Maribor. Nas Orel ima v nedeljo, dne 5. oktobra ob 2. ur1 popoldne predavanje. Bratje pridite! m Slov. gledališče v Mariboru. Letošnja V. sezona (doba) bIov. gledališča v Narodnem Domu se votvori v nedeljo dne 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer 8 češko dramo ,,Zetev". m Zbl dij. kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki: dr. Fr. Lukman, profesor, namesto venca na grob f prof. Robiča 10 K; Mibael Sevnik 6 K; dr. Rosina 14 K; Podvršnik Florjan, posestnik pri Sv. Martiau 5 K; Mnčnik Franc, kaplan 5 K; za kruh sv. Antona 7 E; Horvat, kmet od Sv. Lenarta 2-i kg fižola, 15 kg moke 3 kg zabclja, 1 vrečo krompirja, 15 glav zelja. Vsem dobrotnikom Bog plati! Novo šolsko leto se je začelo, potrkalo pa je že tudi čez osemdeset dijakov na vrata dijaške kuhinje, da bi dobili obed. Prosimo torej prisrčno v imenu mladine za obilno podporo. m Slo». Bist.rica. Za Slov. Stražo so nabraJi 5 K mladeniči izobraževainega društva v Slov. Bistrici ob priliki odhodnice vrlega mladeuiča Franca Leskovarja k vojakom in pri poslovitvi Fr. Obersne od od samskega stauu. Živela n81ovenska" Bistrica. Ptujski okraj. p Ptujj. V solx)tnem. ,,Slovencu" beremo sledečo zairilJJlVU llovTSTT^Dbegli nemški tovarnar, Tovarnar usnja, gy:j^sa4&»-Ptuju, je bil zasledovan po sodniji radi goljufivih dejanj in podjetij. Izdana je. bila za njirn tiralnioa, Mož je mnogo nemškili tvrdk, bank in ptnjskili ter mariborskih nemških denarnih zavodov obremenil z neiztirljivimi tisočaki, Njegova tovarna je, kakor znano, dvakrat pogorela. Prišlo je baje tako dalee, da ni dobil izplačane vse zavarovalne svote. Te dni je Pirich brzojavil iz Buenos Airesa (jv Ameriki), da je srečno utekel avstrijski roki pravice, Seboj iraa baje več desettisočakov. Nernški listi molčijo, molei ,,Štajerc", molči Ornig, 'molčijo vsi drugi ,,Štajerčevi" krušni ofietje. ,,Štajerc", ki tako rad prijemaš ,,klerikalce" in Slovence radi kake malenkosti, tukaj pometaj, tukaj se Špeglaj! V tvojem taboru smrdi! Reši, če moreš, očisti ga, reci, da je mož poštenjak, 6e moreš! Pravijo, da Piricim sledijo še drugi slučaji enake vrednosti." — Pa še eno g. urednik, Pred kratkim je bila v ptujski okolici prodana po prisilni dražbi lepa kmetija. Ne vinarja ni kmet dvigoil: še dolgovi so izgubili. Bilo pa je tako: V hišo ?ta zahajala ,,Štajerc" in ,,Narodni List", Stari je zahajal v ptujske šnopsarne, otroci pa so se družili z liberalnirni petelini in škrici. Gospodarstvo je bilo pod psa. Nihče ni delal. Stari je pil, mladi pa so pili, plesali in igrali. Iji sedaj ? Kmetijo je kupil ptujski nemškutar, oče je umrl pijan za plotom, otroci pa so se raztepli na vse 4 vetrove. Nimajo vefi domovja. Db njega jih je spravilo nemžkutarsko in liberalno 5asoplsje. p Iz ormoškega okraja. Volitvn za okrajni zastop so razplsane. Volitev se vrši po sledečem redu: veleposestvo voli v sredo, dne 8, oktobra. Začetok oh 8. uri zjutraj; veletrgovina v cetrtek^ dne 9. oktobra, ob 11. uri; skupina trgov in mest v petek, dne 10. oktobra, in kmečke občine v soboto, dne 11. oktobra, ob 9. uri dopoldne. p Sretličše. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira in izza kulis, hoče Olepševalno društvovSredišfiu ob novem letu imenovati g. Fr. Serajnika svojim častnim članom radi velikanskih zaslug, katere si je pridobil na polju svojib ,,nagovorov" na ,,klerikalce", Vendar stvar še ni popolnoma podstreho. Pripoveduje se, da je od novega leta do 1. septembra baje prav ,,lepo nagovoril" v 1766. sluSajih 1009 ,,klerikalcev", liberalci pa zahtevajo 2000 slučajev. Upamo, da g. Serajnik to število in to 6ast doseže, p SredišCe. Dne 21. p. m. je urnrl v Središču absolvirani učiteljiščnik Miha Meklin, doma iz Bistrice pri Pliberku na Koroškem. Bival je dalj časa tukaj pri svojem prijatelju g. uCitelju Fricu Venigerholzu. Po kratki bolezni je umrl nenadoma. Po konSanem študiju je moral pustiti svoje upe in leči v hladen grob, daleS od svoje ljubljene domoviAe, tužne Koroške, v kateri je Tiotel delovati kot ljudski učitelj; v tem je pa5 zapopadena vsa pretresljiva usoda njegove nagle smrti — zdrav in vesel oditi k svojemu prijatelju na obisk in tam umreti. K pogrebu so prihiteli v spremstvu gg. prof, Smorancerja in Druzoviča njegovi bivši tovariši. Pri hiši žalosli so mu zapeii domaei pevci, ob odprtem grobu pa njegovi tovariši. V slovo mu je govoril ob grobu nadufiitelj g. A. Kosi. N. v m. p.! p Ptuj Prihodnjo nedeljo, dne 5. nktobra se vriii v prostorih Emečke pisojilnice (minoritski samnstan) ustanovni fibod sknpine Jugoslovanske Strokovne Zveze za Ptuj in nkolicn. Na^ shodu govorita po slanec dr. Korošec in predsednik štaj. okrožja Fr Zebnt. Delavci, viničarji, železniJ^arji, blapci, dekle, obrtniški pomočniki, posestniki in vsi, ki si z rokami sluiite kruh, pridite na shod! Začetek po pozni Bveti maši. p Ptujskl Orel ima prihndnjo nedeljo, dne 5. oktobra svoj re^ni občni zbor z običajnim vspnredom takoj po službi božji v minoritBkem samostanu, drugo nadstropje. Fantje pridito vsi! Nn zdar! p Vurberg. Gnspodarsko bralno in izobraževalno društvo naznanja, da priredi v nedoljo. dno 5. oktobra taknj po ve^ernieab v slovo vojaškim novincem vespliro v dforani vurborškcga gradu. Na vsporedu je šaljivi nastop nBurklja" ali nP.ivsod smola", Stotnik in njegov sluga" in lcpa igra nNovi zvon na Krtinah". Zapclo ne bo tudi nekaj lepih pesmi. p Središče Dno 12. oktnbra ima DekliSka Zroza pou^ni mese č ni sbod. Preilavat prido tudi govornik o zanimrih stvareli Na shod so vabljena vsa dekleta, ki se naj ndcležijo pnluoSt' vilno, pa tudi Orli, kakor drugi fantje in dekleta, možje in ženo. Priilito vsi! Shod B6 vrši v prostorih č. g. župnika Dogša. Ljuiomerski okraj. 1 Idutomer. Na kvatrno soboto, dne 20. septembra, so se zbrali novoizvoljeni udje okrajnega zastopa, da si izvolijo oclbor. Za načelnika je zopet izvoIjen g. Jože Rajh, kmet na Moti, katerega je liberaina časnikarska nesnaga nedavno tako ostudno grdo napadala; za namestmka je izvoljen g. Franc Sršen, trgovec v Ljutomeru, ki je tudi odbornik iz veleposestva. Iz industrije je izvoljen g. Ozvalcl Honigman, iz trgov pa g. Anton Prelog, posestnik v Veržeju; Iz občin g. Franc Dunaj, kmet v Cezanjevcih. Iz plenuma g. Anton Herio, kmet v Vučji vasi, in g. Franc Štuhec, kmet v Logarovcih. Vidi se, da je zopet okrajni zastop v rokah pristašev KmeČke Zveze, in kakor osebe v odboru, tako tudi ostali udje okrajnega zastopa jamčijo, da bodo delali za napredek okraja. Zgodila se je slcer zdatna izprememba, in sicer, da jih 8 ni več v okrajnem zastopu; nekateri se namrec niso dali več voliti, nekatere pa so volilci odslovili in jili z drugimi nadomestili. — Liberalni in slogaški zgagarji so seveda s potekoin volitve nezadovoljni. Verjamemo! 1 Veržej. ,,Narodni List" v št. 38 poroSa, kako je ,,klerikalec" F. K. v pijanosti napadel s koso tržana Kotnika. Kakor je napadel ta pijanec mirnega sotržana, tako podli dopisnik našo stranko, zato Vam damo tudi zasluženi odgovor. 1. F. K. ni nikakšen ,,klerikalec", ampak v trgu znan šnopsar. 2. Ce ga hbčete liberalci prišiti nam, vam povemo,, da ni ravnal po naših ,,klerikalnih", to je krščanskih naukih, ampak po liberalnih. Malo pred tem dogodkamjepredsednik ,,Svete vojske", dr. Kovačič, tukaj imel govor zoper pijanSevanje in svaril zlasti pred šnopsom. F. K. ni bil med poslušalci, ampak med tistimi, ko so se norčevali iz boja proti žganjepitju. PijanSevanje obsoja krščanstvo, zoper pijančevanje piše skoro v vsaki številki naš list, na 6elu ,,Sveti vojski" zoper pijančevanje je katoliški duhovnik dr. KovaCič; kdor se torej drži ,,klerikalnih" naulcov, ne sme biti pijanec. Nasprotno ima ,,Narodni List" v vsaki številki naznanila veselic, kjer je ob koncu prosta zabava in ples, zoper pijanSevanje pa ne najdemo ničesar. Vzgled pijančevanju so liberalni Sokoli, ki pri svojih izletih. pijejo, kolikor koža drži. Pri zadnjem izletu v Veržej so ljutomerski Sokoli to kaj sijajno dokazali. Liberaleo, ki ne veruje v Boga, ne v veSnost, ki ne pozna božjih postav, tudi ne vidi nič boljšega, kakor da pijanfiuje. Ce torej hočete propadle šnopsarje ločiti po strankai, jih iščite najprej med seboj. Ali razumete ? 1 Ljntmner. Lepo je gledati našo mladino, kako hnče letošaje sv. leto posvetiti sv. Erižu. Udeležnje se cerkvenib sloveBnostij, ki se vrše v ta namen, a proslavlja zmago krščanstva tudi v društvenem življenju. Še-le pred 14 dnevi so priredila na dekleta Eonštautinovo slavnost, prihodnjo nedeljo nas pa vabijn mladeniči ua isto slavnost. Igrali bodo namreč v dvorani gospe Kukovec igro rV tem znamenju boš zmagal". Ker se uodo to pot pokazali večji del novi igralci in je igra po vsebint zelo lepa se pričakuje in prosi za obilno udeležbo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina po navadi. 1 Kmct p.idrnžnicii v Vučji vasi priredi v nedeljo, 5 oktobra popoldne ob 2. uri v šoli zborovanje na katerem govori potovalni učitolj g. Pirstinger o trgatvi in o umnem kletarstvu. Sebnj prinese tudi sadje raznih jablan in hru$ek, ki se priporočajo za tukašnje kraje, da Bi je lahko vsakdo ogleda. Pridite kmetovalci mnogobrojnol Slovcnjgraški okr?*f. s Sraartin pri Slovenjem Gradcu. Nekaj novega. Koiitumaca se bo morala proglasiti v Slovenjem Gradcu. Slovenjegraški Nemci se namreč hudo grizejo med seboj. V torek, dne 23. septembra, so bile občinske volitve, prikaterih sta si stalinasproti 2 stranki: bolj zmerna, ki je bila dosedaj na krmilu, in zagrizeno nemška, ki bi najraje potopila vse Slovence v žlici Mislinje. Njeni glavni stebri so zdravnik dr. Harpf gostilničar Schuller (Solar), kojega gostilno z občudovanja vredno vnemo obisltujejo okoliški Slovenci, in trgovec papirja, raznih drobnarij, posebno pa ,.Stajerca", Bastiantschitscli (beri: Bastijančič). Konfini izid občinskih volitev je bil ta, da se dr. Harpfu ni izpolnila srčna želja, sedeti med slovenjegraškimi občinskimi očeti, da bo torej tudi za naprej sa,mo od zunaj smel si ogledovati zbrališfie mestnega obSinskega zastopa. Soliuller pa in Bastiantschitsch, ki sta bila dosedaj občinska zastopnika, sta bila pri volitvi spoznana za nevredna, da bi> še zanaprej smela sedeti ined onimi, ki vodijo usodo slovenjegraškega mesta. Je sicer hudo, dobiti tako nezaupnico, ali: ,,Kdor drugim jamo koplje . . ." s Velenje. Tukajšnja skupina J. 'S. Z. je priredila v nedeljo, 28. sept., delavski sbod. 0 ciljih našo organizacije in o Škodljivosti socialne demokracije je govoril predsednik štajerskega okrožja J. S. Z. Fr. Žebot. Shodu je predsodoval rudar Vinko Zajc. Popoldne se je vršila v Društvenem Domu ljudska veselica. — Po delavskem shodu je isti govornik govoril o naših kmečkih gospodarskih organizacijah. Pojasnil nam je posebno zadnižno prodnin življ\e iter priporočal kmetom, naj pristopijo k Osrednji zadrugi za vnovčevanjo živine v Mariboru. s Sv. Anton na Pohorju. Dtoe 20. septembrn je nenadoma umrla blaga žena in skrbna gospodinja Klara Zavrgnik, p. d. Zape6nica, v 06. letu svoje starosti. Srce blage pokojnioe je bilo plemenito. Radodarna je bila do revežev, nobeden ni brez daru odšel, Bila je pa tudi vzorna gospodinja, kakoršnih je malo. Živela je v irriru z vsemi sosedi. Pogreb je bil jako slovesen. Ogromna udeležba je pri8ala, da je bila ranjka v obfie priljubljona. N. v m. p.! s Smartno pri Velenju. Dekliška Zveza ima to nedeljo, 5. oktobra svoje redno mesečno zborovanje. Ker so bila zadnjič deUeta razletela na razne Btrani, pričaknje se tokrat obilne udeležbe. Konjiški oliraj. k Konjice. Mesto poštaega sela v trgu je dobil g. Jože Jevšenak, pošten in vrl mlad posestnik na Blatu. — Nad 90 vojaških novincev so te dni poslavlja iz konjiškega okraja — in iz konjiške nadžupnije ined drugimi tudi 3 vrli udje Bralnega društva — F. Strmšek, F, Skerbinšek in J- Hren, Posebno Franc Stnnšek je bil več let delaven odbornik in ga bodemo zelo pogrešali. Fautje, vse dobro vam želimo! — Gospodu uredniku sem mislil poslati en lep jabolčni cvet, pa ni bilo časa. k Zreče. Pri mesečueia shodu Dekliške Zveze so govorile: Načelnica Lamut Barbika, Bogatin Mimika, Komperšek Ana, Orož Tončika, k Brinjeva Gora. Posestuik Podkrajšek Egidij se je s tovarišem vračal z lova. Ob rami vise5a puška je potoma zadela na nek:o korenino ter se, ne da bi bil petelin napet, sprožila in lovcu po nesreBi odstrelila kazalec desne roke. k Loška Gora. Tu je umrl mladeniS Višnar Matija, star 25 let, član Marijine Družbe in domoljubne obitelji* Svetila mu vefina luč! k Sv. Duh--Loče. Naše obSinske volitve so za pos lineraške kljukce ugodno izpadle. Volitve so minule dne 3. aprila t. 1. Po navadi se voli novega župa^ na v 8. ali 14. dneh, pri nas v Lo6ah se pa še zdaj ne zmenijo za to. Ne vemo, ali je županski stolec ta~ ko s smolo namazan, ali so se pa županove hlače tako močno prilimale, da ne morejo ž njega. ,,Stolec se maje." Potegujejo se baje tudi drugi trije za županski stolec, posebno ga pibne neki ,,velikan", znani ,,ŠtajerSev" agent. Pa jim baje ne bo ratalo. k K njice. Dekliška Zveza ima svoj redni mesečni sestanek v nedeljo, po rožnivenski procesiji. Dekleta pridite. k Zr<"P. V uedeljo, 5 t. m. po večernicah je mladeniški sestanek. Mladeniči, pridite polnoštevilno, imamo se marsikaj pogovoriti. k Zi-ffe. V nedeljo, dne 12 oktobra po večeniicab priredi Mladeniško-Dekliška Zveza Konstaatinovo slavnost. Na vsporedu je slavnostni govor tujega govomika, petje, ign nErčmar pri zvitem rogu", uprizorijo mladeniči in ,Sv. Cita", uprizorijo dekleta. Godbo oskrbijo domači tamburaši. Prijatelji poštene zabave, prihitite ob tej priliki na izlet v Zreče. Celjski okraj. Celjski in Oholiski Slovenci, v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne ii ,,Bdlemn volu". Cclje. Dme 23. septembra je šlo več splavov tod raimo proti Zagrebu. Blizu Zidanega Mosta štrli iz Save velik drevesni štor, katerega se je mogofie izogniti le, 5e se pridno vesla na stran. Prvi splavi so srečno prišli mimo nevarnega mesta* raed tem ko je sj)lav, katerega sta vodila Janez Vratenar in Jožef Peenik iz Gornjega Grada zadel s tako silo ob štor, da se je splav raztrgal in sta Vratenar in Pečnik padla v vodo. Prvi se je rešil, med tem ko je drugi izginil v valovih. Trupla še niso našli, c St. Jurij ob juž. žel. Liberalcem delajo tržke občinske volitve mnogo skrbi in truda, sedaj kličejo na pomoB postavo, paragrafe, dr. Kukovca, dr. Sernca, zdravnika iz Celja; med vsemi je paC najbolj potreben za liberalce dr. Sernec, ker sicer ne vemo, kako bo z njib pametjo. Samo smolo imajo s svojimi občinskimi zadevami; enkrat se ti vesele zmage, drugič vsi odstopijo, potem zopet kandidirajo itd. Kdo jih naj razume v tej zmešnjavi? Na kandidatno listo se ne morejo zediniti, ker bi bil vsak rad župan in ne privošči drugemu te Casti. Zadnjič so celo ravnatelja kmetijske šole izbacnili iz svoje kandidatne liste, 5eprav jim je gospod Belle vedno zvest pri liberalnem delu. No, g. Belle je pa vkljub temu lahko ponosen, ker je dobil 1 glas, beri eden glas, pri občinskih volitvah, in še za ta glas g. Belle dobro ve, kedo mu ga je dal. Kaj ne g. Belle, to je smešno. Veliki zvonec pri teli volitvah nosi Herman Kincl, odpadnik od ,,klerikalne" stranke. Da je ta odpadel, je po izjavi njegove žene krivo to, da ga je še sv. Duli ob pravem fiasu razsvetlil. Razsvetiil ga je pa najbrž dotični dan, koso ga odalkohola,,sladkoginjenega" spremljali z godbo domov. Sicer bomo pa imeli o Hermanu še itak Sas pisati. Da Jože Drofenik nima miru ob volitvali, to je razumljivo. Letos so ga volitve še bolj zdelale, ker na dan volitve mu je ležala edina hčerka na mrtvaškem odru, a vkljub temu se je tako brigal za volitve, da smo z glavami zmajevali, in ko so bili liberalci poraženi, padel je od žalosti v nezavest. Liberalci se družijo tudi z nem6urji, ker jim je dala glas M. Schesoherko. J. Cretniku je županski stolec odletel po krivdi ,,klerikalcev".. Dobovišek se je pa že veselil kot nov župan, pa županil najbrž nikoli ne bo. Ce si pa on dounišljuje, da je župan, mu pa radl privoščimo to veselje. Pribodnjo soboto se zopet vidimo in videli vas bociemo popolnoma premagane. Do tedaj pa le uživajte božje darove, da bodete lažje pretrpeli smrtni udarec liberalizma v trgu St. Jurij. c Dobrna. Pašniška zadruga. Dne 22. septembra je konzulent za živinorejo in pašništvo, gospod R. Kukutsch, po naročilu ministrstva obhodil Št. Joške planine in si ^ogledal posebno 2 posestvi: Jardej6evo in FlorjenaCevo, ki sta naprodaj in ju namerava zadruga kupiti. Gospod konzulent je bridko tožil nad zanemarjenostjo teh krasnih planin, kjer je zakopano ogromno bogastvo, pa žal leži tukaj brez koristi. Obljubil je zadrugi izdatno pomoft in smemo upati, da bo v doglednem času kljub rovaiiju naših nasprotnikov tudi naš lunet deležen darov, ki jih ministrstvo v prid kmetijstvu vsako leto dovoli. Cas bi že res bil, da bi se prizadevanje in trud načelnika zadruge poplačal s tem, da bo zainogla zadruga delovati v prid. ubogemu živinorejcu. Vojnik. Pač velik razlofiek je med zapitimi in izgubljenimi mladeniči in mladenkami ter med takimi, ki se izobražujejo po našlh izobraževaluih društvih! To aono čutili zlasti v nedeljo pri lepo uspeli Konštantinovi slavnosti Izobraževalnega društva. Zbor priprostib., a izvežbaaiih fantov in deklet, naiii je zapel lepo peamico: ,,Slovan na dan!" Dekleta pa so med sploš.nim odobravanjem občinstva uprizorila 2 šaloigri ,:Pri gospodi" in ,,Boj za doto". Slavnostni govornik vel. g. Josip Pefinak pa nas je navduševal za neomajenost v veri in narodnem prepricanju. Le prekjnalu natn je minila prelepa slavnost. Da bi vendar vsi stariši že enkrat izprevideli, kje se res prav izobražujejo njili otroci, ali žalibog so še mnogi, ki pafi mladino vodijo v gostilne, a ji prepovedujejo pošteno zabavo po našili društvib. c Vojnlk. Sola se je pri nas zopet zafcela. Cudi)O pa je, da je dobila nemška šola letos par slovenskih otrok več nego lani. Opazili smo pa nanovo večinoma otroke naših slovenskih liberalcev in par drugih brezbrižnikov. Največ otrok zahaja v to šolo iz tistih vasi,. kjer je liberalizem najbolj razširjen. Imena so na razpolago. JNarodna stranka in ,,Narodni List" so najboljši agitatorji za šullerajnske šole. V pošteni slovenski liiši za liberalno cimjo ne sane biti prostora. Na cesto ž njo! c Petrovče. Zadnjo nedeljo, dne 28. septembra, se je vršilo pri nas veliko mladinsko slavje. Od vseh strani je prihajala mladina v staroslovenske Petrov6e, da se pokloni petrovški Mariji in da si na shodu jiabere novih navodil za pot v življenju. — V cerkvi je pridigoval mladini in daroval sveto raašo dr. A, Korošec. Po končani službi božji se je pričelo v Društvenem Dorau mladinsko zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen petrovški župan Anton Koren, zapisnikarica je bila vrla Braslovčanka Trezika Šketa. Imenom mladeničev je pozdravil mnogoštevilno mladino in starše ter druge goste mladenie Anto.n Goršek, ijnenom mladenk pa predsednica Savinjskega okrožja Z. S. D., Marija Drev. — Potem dobi besedo ured.nik Franc Žebot, ki priporoča mladini, naj se s ponosom zaveda, da je v naših vrstah, v naših organizacijali velika moč. A priporočal je tudi mladini, naj ne hiti v tujino, v mesta in tovarne, ampak naj ostane raje doma. — Za tem. nastopi slavnostni govornik, naš državni in dež. poslanec dr. A. Korošec, katerega je ves yeliki zbor navdušeno pozdravil. Govornik je v poljudno-Saljivi obliki načrtal mladini pota, po katerih naj hodi, da pride do svojih ciljev. Mladini naj stariši ne branijo v naša društva, ampak naj pomislijo, da je ravno naža mladinska organizacija, ki vodi piladino na pravo pot. — Nato so nastopile po vrsti mladenke-govornice.Marija Kunst iz St.Pavla priporofia mladenkain deset upoštevanja vrednih lastnosti; ' Trezika Sketa iz Braslovč pravi, da se edino naša mladina lahko imenuje srefino, ker naše organizacije stremijo le za tem: osrečiti vso slovensko Ijudstvo. Govorile so še: Julijana in Marija Pečnik iz Smartna v Rožni dolini in Pepca Mežnar iz Vojnika. 'Ob koncu zborovanja je došel v dvorano drž. in dež. poslanec Pišek, katerega so ziborovaloi viharno pozdravili. C. g. Ddbršek in pa predsednlk Koren sta se konfino zahvalila iideležencem in govornikom, nakar jebil lep sliod končan. — Popoldne se je vršila v prostorih DrnStve^ecta doma Ijudska slavnost, na kateri je poslanec Pišek vspodbujal mladino k vstrajnemu delu. Nato se je pa začel zabavni program. Tamburaši, p^vci, srečolov, deklamacije mladenk Sta.dler Terezije in Žužej Mar. in razne druge vesele točke so pomagale, da se je slavnost prav lepo izvršila. Savinjskn- dolina raprej! c Sv. Peter v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 5 oktobra, bodo prevzvišeni knezoškoi slovesno blagoslovili naš novi, veliki oltar. Vse se tega dneva že veseli. c Gotovlje. V krogih naših liberalnih posojilnifiarjev vlada velika žalost. Žalostni so, ker so izvedeli, da od okrog 65.000 kron, katere so naložili pri Glavni posojilnici v Ljubljani, dobe le 19.500 kron nazaj, 45.500 kron bo pa izgube; žalostni so, ker so izvedeli iz Šoštanja, da so se državni revizorji iz Dunaja, ki so pred kratkim revidirali ondotno posojilnico, izrazili, da so delnice delniške pivovarne v Žalou brez vsake vrednosti (g. dr. Kukovec sam lahko to potrdi!) in je liberalna posojilnica v Gotovljali zopet izgubila 9.600 kron. Žalost je radi tega tako velika, ker ne znaša rezervni zaklad niti polovico izgube. Posojilniftni filani in vlagatelji vprašujejo, kdo bo pokril izgubo: Malgaj, Brinar, Antloga ali Jošt, ali vsi ti s pomočjo ceijske liberalne Zveze, katera je nalaganje pri Glavni in nakup delnic delniške pivovarne priporočala? Ljiid.ie opozarjajo naše liberalne posojilničarje na žalostno usodo mlekarske zadruge v Veliki Pirešici, ki je pred kratkim končala svoje življenje brez dela in truda in izginila iz vrst celjskih liberalnili zadrug. Naše somišljenike v Gotovljali pa opozar.jamo na to, da spadajo Gotovlje tudi v delokrog mlade kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu. Nje se oklepajte! c Gornjji Grad. Čalostne razmere vlada.jo med nekaterimi našimi fanti. Po solx)tah zvečer, ko dobe /aslnžek, se spravijo pit, in v nedeljo zjutraj, ko gredo ljudje v cerkev, prikriče skrokani iz beznic. Ako vratar ne straliuje mladeničev, prosirao c. kr. pol. Izpostavo v Mozirju, naj poskrbi, da se bode upoštevala policijska ura v trgu Gornji Grad, kjer so o. kr. uradi in se je svoječasno že iz teh ozirov prepovedal vsak krik in vik tudi po dnevi po ulicab. Vsi ti županski predpisi so se pod Drukarjem vrgli proč, Ni čuda, da raste izseljevanje, če je tako malo treznosti in štedljivosti med mladino. Zadnjič so celo ženske vso noč lumpale, možje pa trpe in se mučijo v Ameriki. V letu Konštantinovega jubileja delujmo v znamenju križa za iztreznenje ljudstva vsi činitelji! o Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 28. septembra, je naše delavno Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo lepo spominsko slavnost v proslavo Konštantinovega in Ciril-Metodovega jubileja ob veliki udeležbi ljudstva, Po pozdravu domačega g. župnika je deklamoval Alojzij Drofenik pesera: ,,Križ — naša zmaga". Slavuostni govornik, naš domačin bogoslovec g. Hinko Skorc, pa je v navduše.nih besedah orisal pomen Konštantinovega razglasa cerkvene svobode in povdarjal, kalco je sveta katoliška cerkev postala vsem krščanskim narodom po veri in krščanski omiki najboljša mati, tako tudi slovenskemu narodu, kateremu je naklonila v svetih bratih Cirilu iji Metodu apostoia vere, začetnika slovenske knjige in posvetitelja slovenskega jezika. Slovenski narod si je s svojo versko zvestobo oliranil svoj obstanek in prav je, da se v znamenju križa dandanes vnovifi vsestranski prenavlja. Kdor v veri v Križanega išce zavetja, ne propade. Nato je deklamovala Marija Vehovar pesem: ,,Petdeset in tiso'8 let", Neža Mesiček pa Silvina Sardenka pesem: ,,Zmagoslavnemu Križu", Naš mešani zbor je pod vodstvom organista Fr. Sredenšeka lepo popeval sledeče pesmi: Aljaževo: ,,'Oj, z Bogom ti planinski svet", Vodopivčevo: ,,Pesem Slovenske Straže", Hudovernikovo: ,,Naša zvezda", Premrlovo: ,,Himjia v Sast sv. Cirilu in Metodu" in Slomšekovo: ,,Popotnica vojaška". Dopadla nam je tudi Jaklova korafinica: ,,Orel" s samr)spevojn. Končno je domaSi g. župnik izrekel zahvalo vsem za veliko udeležbo in pozival zbrane, naj tudi v bodofie krepko podpirajo naše Izobraževalno društvo, ki svojo bogato knjižnico, ki šteje nad 900 knjig, ter s svojimi Iepimi prireditvami vzorno skrbi za pravo katoliško in slovensko izobrazlxi našega Ijudstva. c Dol pri Hrastniku. Umrl je dne 19. t. m. dolgolet.ni obeinski odbornik in cerkveni ključar Janez Pust, v 66. letu svoje starosti. Bil je krščanski mož in je zlasti veliko skrbi posveSal gradenju sedanje nove župne cerkve. Stevilno obiskan njegov pogreb je priSal o veliki priljubljenosti rajnega med dolskimi župljani. Gospod župnik in d. s. Veternik mu je v cerkvi ginljivo govoril za slovo. Bodi mu zemljica lahka! c Sv. Lenart nad Lašldin. Dne 21. p. m. v nedeljo smo spremili k zadnjemu počitku naglo preminulega Jožefa I^lis, p. d. Lukeža, bivšega posestnika, sedaj prevžitkarja na Vrhu. Pokojni je bil blaga duša, miren, delaven in postrežljiv. Rad je zaliajal v cerkev, kjer je stregel, kadar je bilo treba. Se dne 14, t. m., ko smo obhajali Konštantinov jubilej, je nosil v procesiji sveto razpelo. Dasi že v 72. letu, bil je rad v veseli družbi, kjer se je zmiraj dostojno obnašal, pel in bil dobre volje. Kot vojak se je udeležil vojske proti Prusom pri Kraljevem Gradcu, kjer se je kot topnicar hrabro boril na strani svojega, že umrlega sorodnika Janeza Lapornika. Bil je ponosen na svoj vojaški stan in je vedel povedati marsikatere zanimivosti. Da je bil pri vseh priljubljen, pri6al je njesrov pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število domaCih i.n tujih župljanov, pri katerem so imeli 6. g. f.rovizor ganljiv govor. Bog mu bodi milostljiv! c Laško. Rokodelska zadruga si je na minogoobiskanem zborovanju dne 21. p. m. na Zidanem mostu izvolila za predstojnika Blaža Zupanc v Laškem in za namestnika g. Ivana Bergerja v Trbovljah. Odborniki so gg. Mt. VuzdariS, Laško; N. Pinterič in M.. Kozin, Trbovlje ter P. Pauerheim, Hrastnik. c Celje. Izobraževulno društvo priredi v nedeljo, dne 5. oktobra ob 8. uri popoldne po večernieah v vrtni dvorani hotela pri Belem toIu gledališko predstavo rKovačev študent", spevoigra v treb dejanjih 8 Bpremljevanjem glasovirja. Prvnkrat nastopi tudi novoustanovljeni mešani zbor Izobraževalnega družtva. Med odmori svira druStveni tamb. zbor. Po igri prosta zabava 8 srečolovom. Vsi člani, kakor' tndi pri jatelji našega društva so najprisrfnejšo vabljeni, zlast tudi sosednja društva v Laškem. Petrovčah, Vojniku in Št Jurju. c Mozirje. V nedeljo, dne 5. oktobra se vrši Eonštantinova slavnost, katcro priredi izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne v hotelu nIlirija" v Mozirju. Spored: Slavnostni govor, narodna igra BErivoprisežnik" in drugo. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnja Dekliška Zveza bo v nedeljo, dne 12. oktobra po pozni službi božji s slavnostnim zborovanjem proHlavila svoj petletni obstanek. Ob tej priliki se bo tukaj vršil sestanek zastopnic Dekliških Zvez iz rogaške in šmarsko dekanije, da se osnuje poseben odbor za obe dekaniji in sestavi načrt za bodoče delo. Na ta dekliški sbod že sedaj opozarjamo vse Dekliške Zveze obeh dekanij. c Dol pri Hrastniku Na rožnivensko nedeljo, dne 5. oktobra 80 vrši pri nas blagoslovitov in razvitje zastave dekliške Marijine družbe. E tej svečanosti se zlasti uljudno vabijo članice M. D iz sosednjih župuij. Brežiški okraj. b Brežice-Zakot. Kako krvavo potrebni so pou6ni mladeniški shodi, se je videlo ravno ob našem mladinskem shodu. Med tem ko so zavedni iantje poslušali razne govore, pa so spodaj v krčmi drugi že napol pijani, ki se za naše shode nič ne zmenijo, popevali, to se pravi, kričali in divjali, da so bolela ušesa ter se je slišalo daleč gor v zborovalno dvorano. Stariši, kat.eri teh fantov vam bolj ugajajo? Ce nekateri pravite: ,,E, naš fant ne hodi ne na shode, ne v krčmo!" — pa le poSakajte malo; če ne hodi v naša društva in na shode, bo kmalu zabajal v krčme in na plesišea. Ker nima utrjenega značaja, ga bo lahko lahko kmalu zapeljal kak tovariš in družba, zlasti še, če je v verskem življenju že postal mlacen. b Artlče. Letina je prina"s letos srednje dobra; krompirja se je pridelalo precej in tudi koruza lepo kaže. Po vinogradih se še za letošnje leto precej dobro dela, samo v zadnjem 6asu je začelo grozdje nekoliko gniti' Po nekod že pričenjajo s trgatvijo. Že 6riček prepeva, ne more veS spat... b Sromlje. V sredo, dne 24. septembra, je peIjal posestnik in gostilničar Ivan Bogovi6 iz Brežio od svojega vinograda poln naložen voz lesa. Pod vinogradom g. Rožmana se je konju spodrsnilo ter je padel v poleg ceste se nahajajoči 10 m globoki prepaU ter potegnil zraven še drugega konja s seboj. Dobro bi bilo, da bi se ob tako nevarnih krajih napravile varnostne naprave. b Pišece. Ob strašnem neurju, Vakor se je zadnje dni tu ponavljalo, je v Bojsnem zažgala strela nek škedenj v petek zvečer, na Bizeljskem pa je nekega moža, ki je stal tik svoje hiše, na mestu ubila ter vsega ožgala. b Bizeljsko. Na poštnem vozu, ki vozi iz Brežic na BižeTjsk~o," šo blišči samonemški napis. Ker je to od strani c. kr. pošte izzivanje ljudstva, katero je pri nas izključno slovensko, zaliievamo, da se napravi dvojezicni napis ter ob enem prosimo našega drž. poslanca g. dr. Benkoviča, da nas v tern podpira, — V bizeljsTd župniji je hiša, kjer se berejo samo liberalue ,,cajtenge". Nasledki se že kažejo. Pri hiši je vedni prepir in oelo pretep med stariši in otroci, preklinjanje ter tožbe s sosedi. Kdo to dela? Lažnjiv in nesramen liberalen fiaanik! Stariši, ki kaj držite na poštenje svoje hiše, vrzite liberalno nesnago na cesto m si naročite raje poštene katoliško-narodne Sasnike. To bo vam in vašim otrokom v korist. b Rajlienburg. Našim fantom, vrafiajocim fee iz mladeniškega shoda v Brežicah, so neznani lopovi porezali vrvi pri vozu ter sneli varnostne odpornike iz osi, tako da bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Cela stvar se je naznanila orožnikom, ki bodo gotovo napeli vse sile, da se pride surovežem do živega. Sum pada na osebe, ki se štejejo med izobražene (?). Morebiti so tudi take lumparije v ,,vzvišenem" programu naših .,naprednih" junakov? b Kozjanske novice. Zopet je v nofti od 16. na 17. septembra okrog polnoči drvelo grozno in strašno neurje od južno-zapadne strani. Dež je lil kakor iz škafa, bliskalo se je tako strašno, da sokar švigale goreče pisane črte po oblakih; treskalo in grmelo je pa tako, da so okna žvenketala. Ubogo ljudstvo je bilo v groznem stralm. Vse je vstalo iz sladkega spanja ter skupno molilo in prosilo, naj se jih vendar še ljubi Bpg že zavoljo majhnih otročičev usmili ip odvrne Že grozečo šibo. Istočasno je užgala strela neko gospodarslco poslopje onkraj Podčetrtka. Ko je to grozepolno neurje nekoliko ponehalo, sem pogledal na cesto in zapazil, da je pri vsaki hiši brez izjeme luč, kakor v božični noči. Pa komaj so ubogi prestrašeni Ijudje zaspali, že je okrog 5. ure zjutraj prihrulo druf.o neurje v isti smeri kakor o polnoči in z istimi nasledlci. Potem se ie neurje z bliskom in gromom vedno ponavljalo vsako tretjo aMCetrto uro do danes, dne 21. septembra, ko to pišem. Najstarejši Ijudje ne pomnijo takih grozepolnih dni in no6i z vednim neurjem, bliskoiiii in gromoTn. Kvaterni tedni so po pregovorib in prerokbah starili ljudi navadno grdi, deževni in mrzli, a takih še ni bilo v 19. stoletju. Bog se nas usmili in podoli lepo in toplo vreme, da bi se moglo po polju kaj delati, posebno krompir izkopavati, ki je letos i>r;tv lep, am])ak vsled vednega deževja bo gnil. Tndi grozdje že hudo gnije in poka, silno potrebuje nekaj lepih dni za zorenje. — Pred nekaterimi dnovi je zsorelo gospodarsko poslopje z vsemi sbranjenimi pridelki vred posestniku in poštarju Martinu Vreftkotu v Žegru, št. 18, občina Presečno. Kako je ogenj rrastal, se ne ve. Najbrž po neprevidnosti. Pomilujemo g. Vrečkota. — Dne 14. septembra so imeli CirilMetodovci v gostilniških prostorih Pirh ob 4. popoldan 3(lejansko igro: ,,Pri belem konjiču". Vsebina ipre je bila brezpomembna in za mladino nesposobna. Potem je bila ljudska veselica, seveda s plesom in godbo. Pri igri sta sodelovala 2 gospoda iz Brežic. Velika 6ast to za kozjanske Ciril-Metodarje, kajne! ? b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra bo na sv. Gorah veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upeljala nova Marijina družba pri St. Petru. Cerkveno opravilo se na Sv. Gorah začenja ob pol 11. uri predpoldne. Po cerkveni slavnosti bo dekliško zborovanje Pridiguje m na shodu govori dr. Hohnjec. članice Marijinih družb, Dekliških zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednjib župnij, pridite v obilnem številu! 0-ra,š3so tržr-o poročilo. Sejem z rogato živino dne 25. septemb. 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 92—108 kron (izjemoma 112 kron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68 — 74 kron; voli za pitanje od — do — E; klavDe krave, tolste od 68—82, poltolste od 48-66. suhe id 40—46, biki od 66—84, dojne krave do 4. teleta od — do — E, dez 4 tele od — do — E: breje krave od — dn — K; mlada živina od 68 do 84 kron. Eupčija slaba, cene večinoma, nespremenjene Cena klavce živine za 1 kilogram: teleta od E r36, E 146: teleta Ia (izjemoina cena od K 148 do K V50i; mlade svinje od K 156 do K 164; nemške pitanske svinje od E 1 4t do E 146; ogrsle pitanske svinje Ia od K 144 do K 148; ogrske pitanske svinje Ila od K 1 32 do E 138; mesae svinje od K 148 do E 1-56; bosnjaške pitanske svinje, od E 144 do E 1-48; ovce od K —-80 do K — 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Eupčija slaba, cene napredovale.