Poštnina plačana t gotovini Leto XIX.. št. 67. LJubljana, torek 22. marca 1938 Cena 2 Din UpiavniStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122. 3123, 8124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, flelen-burgova ul. - TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78180 Wien St 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 8123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7, telefon 61 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Poljska in Litva Kar na vsem lepem je sredi prete" klega tedna padla Evropa v novo vojno nevarnost in še sedaj gre skozi svetovno časopisje olajšanje, češ da smo g telavo ušli izbruhu vojne. Stvar je pomenila tem večje presenečenje za evropsko politično javnost, ker je spor med Poljsko in Litvo star, j ako star in ni riič kazalo na to, da bo ravno sedaj nenadoma planil na dan v tako povečani in poostreni obliki. Ni čuda, da se je z njim v zvezi pojavilo kar več domnev, ki so vzbujale pozornost, ako ne celo senzacijo. Jedro spora med Poljsko in Litvo izhaja iz borbe za razmejitev med obema državama. Obe državi sta nastali kot rezultat svetovne vojne, dasi je v njej samo Poljska imela s svojimi legijami aktivno vlogo Ko se i e konstituirala Litva, je proglasila Vilno za svoje glavno mesto. To je bilo v dobi, ko tudi Poljska še ni imela določenih svojih vzhodnih meja. Toda po zmagi nad boljševiško vojsko pred Varšavo si je mogla Poljska začrtati svojo vzhodno mejnico tako rekoč poljubno daleč na račun beloruskega in maloru^kega ozemlja in v tej dobi je general Zegli-govski kratkomalo »na svojo roko« z oboroženimi četami zasedel Vilno in njeno okolico ter proglasil njeno vključitev pod varšavsko državno oblast. Litva je odgovorila na to s protesti, a učinkovitega ni mogla storiti ničesar. Priznala ni novega stanja niti takrat niti kdaj pozneje. V svojem odporu je šla tako daleč, da ni marala stopiti v diplomatske odnošaje s ©oljsko repub-bliko, niti z njo obnoviti trgovinskih, prometnih ali kakršnih koli stikov. Poljskoriitovska meja je ostala do danes povsem mrtva meja, kjer ni bilo nikakega prometa, kjer so bile železniške tračnice na progah odstranjene in mostovi čez Niemen razdejani. Priznati je treba, da to zares nenormalno stanje in da si je težke misliti, naj tako stanje traja večno. Še več. Litva se tudi svojim zahtevam po Vilni in njeni okolici nikdar ni odrekla, marveč je vstavila celo v svojo usta»o, tudi v novejši tekst, da je in ostane Vilna glavno mesto države, dasi je dejansko »okupirano« po tuji sili. Tudi to je način borbe, ki v mednarodnih stikih ni običajen. toda kljub temu v Kovnu niso kazali nikakega nagnjenja, da bi spremenili svoje zadržanje. Ako si pri tem zastavimo vprašanje, kako je prav za prav z Vilno. komu sodi to mesto z okolico, ako bi vpošte" vali edini kriterij, ki naj bi zares odločal. to je narodno pripadnost orebi-valstva. je danes težko dobiti dokumentiran odgovor Vsekakor okolica mesta ni niti poljska niti Litovska, marveč beloruska, v mestu samem pa je mešanica ljudstva, med njo Židov posebno mnogo, poleg Poljakov, Belo-rusov in končno Litovcev, teh najmanj. Potem takem tudi Litv0 ženejo v Vilno največ- zgodovinski nagibi, podobno kakor Poljake, čeravno zgodovina zopet za Poljake bolj govori kakor za Litovce Kdor pozna to ozadje in stvarno vsebino litovske zahteve po Vilni. tega morata pustiti stališče in borba Litve mlačnega, če ga že direktno ne odbi-jeta. Še manj pa more razumeti, da bi iz tega mogla nastati prav resna vojna nevarnost, kakor se ie zgodilo pretekle dni. Nedavni incident na meji, kjer so na litovskem ozemlju ustrelili, bržčas res samo po nesrečnem slučaju, poljskega graničarja, je izrabila varšavska vlada, da končno likvidira nenormalno stanje na državni meji Stavila je tedaj svoje zahteve vladi v Kovnu z ultimativnim značajem; koncentracija vojske ob meji in prihod samega maršala Rydz-Smig-lega. pa velike demonstracije po poljskih mestih, vse to je pričalo, da mislijo v Varšavi povsem resno Kakor ni bilo skoraj drugače pričakovati, je imel ultimat svoj učinek. Vlada v Kovnu je sprejela poljske zahteve in s tem vojno nevarnost odstranila Ni še mogoče iz dosedanjih poročil razbrati, če so sprejete prav vse poljske točke — neke vesti namreč trdijo, da se Vilni vendarle ni odrekla — ali gotovo je. da je odločilen uspeh doseežn in da se bodo zopet uvedli normalni diplomatski, trgovski, prometni in drugi stiki preko dosedaj mrtve meje. In to je poglavitno, načelen pridržek glede Vilne je zadeva lažje narave. Poljsko-litovski konflikt je zanimal tn vznemirjal svet predvsem z dveh vidikov Prvič je bilo postavljeno vprašanje. kaj bo storila Moskva. Sovjetska Rusija je imela obvezo za medsebojno pomoč napram Litvi. Ako bi jo izpolnila, bi imeli poljsko-rusko vojno z vsemi nepreglednimi komplikacijskimi možnostmi. Vesti iz Finske so pripovedovale. da je Moskva svetovala v Kovnu zmernost, in popuščanje napram Poljski Zelo verjetno je. de je ne le Rusija, marveč da so tudi zapadne sile svetovale Litvi, naj ultimatu ugodi Nikomur se pa? ni zdelo umestno, da bi se spor okrog Vilne razrastel v evropski ANGLIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA Velika Britanija želi, da bi se sporazumno uredila vsa sporna vprašanja med Nemčijo in češkoslovaško London, 21. marca. br. Vsi današnji listi napovedujejo za ta teden veliko diplomatsko aktivnost. Glavna pozornost pri teh diplomatskih razgovorih, ki so se že pričeli, bo posvečena češkoslovaški in njenim odnošajam do Nemčije. Listi poudarjajo, da se angleška vlada podrobno ba-vi s položajem češkoslovaške republike po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Zunanji minister lord Halifax izdeluje načrt, ki naj bi zagotovil samostojnost *n neodvisnost češkoslovaške ter dovedel do take ureditve, da bi bil že v naprej preprečen vsak poizkus da b4 doletela ČSR slična usoda, kakor je Avstrijo. Angleška vlada namerava po diplomatski poti predložiti Pragi in Berlinu predloge glede ureditve vprašanja nemške narodne manjšine v ČSR, ki naj bi se uredilo tako, da bi bilo zadoščeno tudi nekaterim najvažnejšim zahtevam Nemčije Kar se tiče stališča Anglije do češkoslovaške, poudarjajo listi, da uživa demokra- tična češkoslovaška republika v vsej angleški javnosti nedeljene simpatije, ki so se v zadnji dobi spričo dogodkov v srednji Evropi še povečala. Toda Anglije ne ve že nobena pogodba, po kateri bd morala češkoslovaški v primeri kakega neizzva-nega napada priskočiti na pomoč. Zato želi Anglija urediti vsa srpoma vprašanja med Prago ln Berlinom na način, ki M nudil jamstvo, da ČSR ne bi bila potrebna tuja pomoč. Kakor poroča »Daily Telegraph«, češkoslovaška vlada v načelu odklanja vsako vmešavanje v svoje notranje zadeve, je pa voljna sprejeti dobrohotne nasvete. V ostalem poudarjajo v Pragi, da je češkoslovaška vlada že z dejanji v dovoljni meri dokazala, da želi tako ureditev manj Sinskega problema, kakor najbolj odgovarja razmeram in prilikam, ne more pa sprejeti nikakega diktata ekstremnih elementov. Sodelovanje nemških skupin v vladi dokazuje, da zmagujejo tudi med Plebiscitna kampanja v Avstriji in Nemčiji Prva velika manifestacijska zbora bosta v sredo v Berlinu in v četrtek na Dunaju Dunaj, 21. marca. o. Danes se je Dunaj zbudil v znaku predvolilne propagande. Vsi listi prinašajo na prvih straneh volilne proglase poverjenika za volitve, okrožnega vodtelja Bürckla Dne 24. t. m- bo prvo veliko manifestacijsko zborovanje na Dunaju. Listi objavljajo tudi obširen program za obnovo gospodarskega življenja v Avstriji. Nadalje objavljajo proglas Bürckla, ki poziva avstrijsko preb val-stvo naj prispeva za »prvo narodno socialistično delo,« kakor nazivajo plebiscit. Zaključno manifestacijsko zborovanje bo na predvečer plebiseta, dne 9. aprila zopet na Dunaju. Računa se, da bo takrat ponovno prišel na Dunaju sam Hitler ln na tem zboru govoril. Med volilno kampanjo bo nastopil tudi maršal Göring, ki bo govoril v Berlinu. Monakovem, na Dunaju in v Gradcu. Propagandni minister Göbbels bo govoril, predvsem v zapadnih nemških mestih, v Avstriji pa najbrž v Linzu. Berlin. 21. marca. br. Za sredo 23. t, m. ob 20. je odrejen za veo Nemčijo generalni apel vseb hitlerjevskih organizacij. V ber Linski >Deutschlandshalle« bo prvi volilni shod. na katerem bodo govorili propagandni minister Göbbels. vodja oddelkov SA Lutze in vodja oddelkov SS Himmler ter še nekateri drugi strankini prvaki. Njihove govore bodo prenašale vse nemške in avstrijske radijske isostaje. Po vsej Nemčiji se bodo morali ob tej uri zbrati člani stranke na določenih mestih, kjer bodo skupno poslušali govore pred zvočniki. V večjih mestih l>odo namestili tudi aparature za prenos slik, tako da bodo mogli zborovalci slediti vsem dogodkom v >D e u t sc h 1 a n dsha 11 e«. Plebiscitno in volilno propagando bo tudi to pot vodilo propagandno mimistrsitvo s preizkušenim propagandnim strokovnjakom dr. Göbbelsom na čelu. Iz vseh izjav narod-no-soci alisti enih voditeljev izhaja, da pričakujejo tudi na bivšem avstrijskem ozemlju impozantno večino za svoje stališče. Zato je razumljivo, da bodo težišče vsega propagandnega dela osredotočili na avstrijsko ozemlje, propagando v Nemčiji pa naložili predvsem pokrajinskim strankinim voditeljem. Pred drugim Hitlerjevim obiskom Dunaj, 21. marca, h »Ner vn.je»n revolucij. Pričakujejo, da bo prezident mehiške zvezne republike Gardena« pozval delavce. naj končajo stavko, k j so jo p oglasili da bi Rosegli povišanje mezd. V zvezi z dogodlki v mehiškii iPetnJe.jski industriji je angleška vlada obvestila mehiško, da bo poskrbela za varetvo angleških interesov. konflikt, pa še s frontami, ki ne odgovarjajo pravim interesnim nasprot-stvom na kontinentu. Nastop Poljske v prvem momentu po evropskem zapadu ni vzbudil simpatij, prej bi se moglo govoriti o antipatijah. Imel je namreč videz brisknosti in ne-nadnosti. Mnogi so videli v njem poskus, da se izrabi stanje, ki je nastalo po priključitvi Avstrije. Zato so se razširile celo vesti, da Poljski ne gre toliko za dosego v ultimatu postavljenih zahtev. kakor za to, da bi nastalo evropsko neorientiranost izrabila kar za okupacijo Litve. Nekateri listi so namiga-vali. drugi celo kar odkrito pisali, da bi si hotela Poljska preko litovskega ozemlja zgraditi nov dohod do morja tako da bi se potem laže sporazumela z Nemčijo Vse te vesti so streljale daleč r>reko cilja. Ne glede na to. da Poljaki slej ko prej stoje na stališču, da tako zvani »koridor« ni nikak koridor, temveč staro poljsko narodno ozemlje, ki se mu nikakor ne morejo odreči., se je pokazalo, da je tudi navidezna nenadnost varšavskega koraka utemeljena in da Poljakom res ni šlo za drugega, kakor da odstranijo nenormalno in nevzdržno stanje na svoji meji. Neštetokrat so se namreč že začela in mnogokrat tudi že lepo napredovala pogajanja med Poljsko in Litvo, a vsakokrat so jih Litovci prekinili s kakim ničevim izgovorom, često pa tudi brez vsakega izgovora. Šele pred par tedni se je to vnovič zgodilo in kazalo je. da se bo ta igra z litovske strani nadaljevala brez kraja Zato so se smatrali Poljaki v polni meri upravičene, da so jo energično prekinili Med Poljsko in Litvo se bodo trzavice gotovo še nadaljevale, ne bodo pa več povzročale nevarnih zapletiiajev. četudi je ostalo še dosti spornega netiva, se vendar more z mednarodnega stališča spor smatrati za likvidiranega. Nemci trezni elementi. Zato je pričakovati, da bo morebitno posredovanje Anglije ugodno vplivate na razgovore, ki se bodo, kakor pričakujejo, v kratkem pričeli med Prago in Berlinom. Stališče dominionov London, 21. marca. w. Ministrski predse«^ nik Chamherlain in zunanji minister Halifax sta danee proučevala note. ki so koncem prejšnjega tedna prispele od dominio-nov in se tičejo političnega razvoja v zadnjih dneh. Kakor se govori, so se dominion! brez izjeme izrekli proti vsakemu vmešavanju v kontinentalna vprašanja. Sedaj je gotovo, da Chamherlain v 6vojem crovoru v četrtek ne bo prevzel nobenih jamstev za Češkoslovaško. V zvezi e tem potrjujejo v dobro informiranih krosih, da bo angleška vlada tudi dalje delala na ta da ti Češkoslovaška dala svoji nemški narodni manjšini koncesije. V pričakovanju važne Chamberlainove izjave London, 21. marca. g. Politično in diplomatsko delovanje je b;lo danes zopet zelo živahno. Ministrski predsednik Chamherlain bo v sredo ali četrtek podal v spodnji zbornici važno politično izjavo. Chamherlain in lord Halifax sta imela danes dolgo posvetovanje o položaju v Španiji in v srednji Evropi Čsl vojska pripravljena Praga, 21. inarca, br. Praški pešpolk. k! nosi ime pokoj nosna državnika dr. Švehle. je im©l danes «svojo pol kovno slavo. Pri tej priliki je govoril tudi minister za narodno obrambo, ki it podčrtal zasluge pokojnega Svelile, ki je kot mkiistmki predsednik storil vse, da. j® bila ČSR ob n.je?ovi smrti popolnoma konsolndirana na političnem, gospodarskem in vojaškem polja. Češkoslovaška vojska bo vedno sledila njegovemu svetlemu zgledu nacionalne zavesti, požrtvovalnosti in nesebičnosti ter bo služila samo enemu cilju : ohranitvi in obrambi češkoslovaške repuWike. Z zadovo'j^tvom lahko dane» oTOtovi, da je češkoslovaška vojska pripravi jena in bo v vseh oko'iiSrl-nah vršila svojio na7ogo ter do radn I mtotfa branila neodvisnost in nedotakljivost republike. Položaj Švice Deklaracija švicarske vlade o mednarodnem položaju Svice po priključitvi Avstrije Nemčiji Bern, 21. marca, br. V Svici »o dogodki v Avstriji izzvali precejšnje vznemirjenje. Neodgovorni elementi so namreč razširili vesti, da pride kmalu na vrsto tudi Švica, ki bo razkosana tako, da bodo prišli Nemci pod Nemčijo, Italijani pod Italijo, kar pa bo še ostalo, pripade Franciji. Švicarska zvezna vlada je te vesti takoj odločno de-mantirala, vendar pa je smatrala za potrebno, da še na posebno manifestati ven način podčrta neodvisnost in nevtralnost švicarske zvezne države. To priliko je nudil današnji sestanek zveznega parlamenta k pomladanskemu zasedanju. Pred prehodom na dnevni red je zvezni predsednik Bauman prečita! v zveznem parlamentu naslednjo deklaracijo vlade: Sprememba, ki je te dni nastala na političnem zemljevidu Evrope, ne more imeti m posledico prav nikakega oslabi jen ja političnega položaja Svice. Neodvisnost in nevtralnost Švice je danes bolj ko kdaj poprej potrebna za ohranitev evropskega ravnotežja Svečano ugotavljam, da 90 bila švicarski zvezni vladi v tem pogledu dana slovesna zagotovila, katerih vrednost je neoporečna Nobena izmed treh naših sosednih držav nima interesa na tem, da bi se Švica izbrisala z zemljevida Tudi nihče ne ogroža demokratičnih ustanov, ki so v svojem bistvu življenjski pogoj za obstoj švicarske zvezne države. Stoletja stara misija Švice je v interesu vseh in je zato prav tako evropski interes, da ostanejo meje švi-ce nedotaknjene. Švica ščiti na najvažnejših odsekih svoje sosede. Neomajna volja Švice je, da to svojo misijo tudi nadalje vrši ter ohrani pri tem svojo strogo nevtralnost. Vsak napad na nedotakljivost Švice bi predstavljal največji zločin in napad na mednarodno pravo. Švicarski narod je soglasen in složen v volji, da brani svojo domovino proti vsakomur do zadnjega diha, pa naj pride, kar hoče. V teh časih pa se moramo bolj ko kdaj poprej zavedati rvoje naloge, ki nam jo je odredila usoda, in dokazati, da sloni demokracija, kakršna je naša, na svobodi ta nemajni disciplini. Deklaracijo vlade je sprejel zvezni parlament t velikanskim odobravanjem in dolgotrajnim pritrjevanjem. Francosko-angleški korak v Salamanci Proti bombardiranju nezaščitenih mest in civilnega prebivalstva London, 21. marca br. Angleški pooblaščenec pri vladi generala Franca je dobil nalog, naj izroči španski nacionalistični vladi ostro protestno noto zaradi bombardiranja civilnega prebivalstva in nezaščitenih mest. Nota naglasa, da kršijo nacionalisti s tem svojim postopanjem najpri-mitivnejse pojme humanosti in vse določbe mednarodnega prava, kar je izzvalo^ v vsej angleški javnosti nazumljivo ogorčenje. Angleška vlada poziva nacionalistično vlado, naj opusti tako bombardiranje, ker bi bile sncer velesile prisiljene podvze-ti primerne korake za zaščito civilnega prebivalstva. Slično noto je izročila v Salamanci tudi francoska vlada. Francija in Anglija sta ob enem pozvali Vatikan, ki ima dobre zveze z generalom Fran com. naj v interesu človečnosti vpliva na generala Franca, da preneha s takim zločinskim bombardiranjem, ki meče dokaj čudno luč na prave cilje španskih nacionalistov, ki se predstavljajo za branitelje katoliških načel napram boljševizmu. Pastirsko pismo ameriških škofov Washington, 21. marca. V vseh ameriških cerkvah so včeraj piečitali skupno pastirsko pismo 61 ameriških škofov, ld v njem ostro protestirajo proti bombardiranju nezaščitenih mest v Španiji s strani frankovcev, ki ne napadajo samo vojaških utrdb, marveč tudi nezaščitene vasi, in celo ženske in otroke, ki so se zatekli v cerkev. Ameriški katoličani odklanjajo tak način borbe in obsojajo tako početje. Skoro 2000 žrtev v Barceloni Barcelona, 21. marca. br. Po uradnem poročilu je zahtevalo bombardiranje Barcelone, ki so ga nacionalistična letala izvršila včeraj med 16. in 18. uro, 670 mrtvih in 1200 ranjenih. Porušenih je 48 poslopij popolnoma, 71 pa deloma. Pod ruševinami je se mnogo žrtev bombardiranja, ki pa jih doslej se niso mogli rešiti izpod razvalin. V zadnjih desetih dneh je bilo na Barcelono izvršenih 36 letalskih napadov. Bombardiranje Tarragone Perpignan, 21 marca. g. Včeraj je več Francovih bombnikov napadlo pristanišče Tarragone. Devet ljudi je bilo ubitih, 42 pa ranjenih. Več bis je porušenih. Z aragonske fronte Alcaniz, 21. marca. AA. Legionarske čete so dokončale predvčerajšnjim pričete operacije vzhodno od Caspea ter zavzele most, ki vodi v Rio Marten. Nacionalisti obvladajo sedaj vso pokrajino v obliki četvero-kotnika, ki ga omejujejo ceste iz Tore Velille proti severu in proti Calici, vendar pa še niso gospodarji teh prometnih zvez in vasi ob njih. Vse kaže, da razpolaga nasprotnik v tem odseku z mnogimi četami. Njegov odpor je zaradi tega zelo močan. Premirje izključeno Rim, 21. marca. o. Glede na vesti o poizkusih za posredovanje med Obema strankama, v Španiji, kakor tudi o možnosti kompromisa med generalom Francom ta zastopn iki Katalonije, poroča »Voce d* Italia«, da general Franco ne bo ▼ nobenem primeru pristal na predlog o zaključdtvl premirja, ker bi izzvalo le nove nerede v Španiji. Zato Je izključen vsak kompromis, kakor tudi SkJen tev premirja, preden' ne bo vlada v Barceloni popolnoma kapitulirala. Francoski ukrepi za primer vojne Pariz, 21. marca. o. Kakor poroča »United Press«, bo jutri referent vojaške komisije parlamenta Renee Richelai predložil načrt o organizaciji celotne državne službe v primeru vojne. Načrt obsega naslednje glavne točke: 1) Vsi posli vodstva vojske ostanejo v rokah vlade 2) Ustanovi se enotno poveljstvo vseh vojaških sil pod upravo ministra za državno obrambo. 3) Civilno prebivalstvo se postavi v obrambni položaj napram letalskim napadom in bombardiranjem 4) Da se prepreči med vojno oderuštvo, se bo ustvaril čvrst sistem za plačevanje rekvi-zicij 5) Ne glede na splošno koncentracijo za vojaške potrebe, se bodo mobilizirale vse gospodarske sile za preskrbo civilnega prebivalstva. 6) Država dobi pravico, da ne zasede samo posamezne tovarne ali skupine tovaren, ki so važne za vodstvo vojne, temveč da mobilizira tudi osebje In delavstvo 7) Centralizirale se bodo znanstvene organizacije za preiskavanje, 8) Mobilizirajo se vsi člani parlamenta, ki so rezervni oficirji. Proračunska razprava v plenumu senata Splošna razprava bo najbrž že danes končana — Velika politična govora dr. Zeca in dr. Andjelinoviča Beograd, 21. marca. p. V senatu se Je ! danes pričela načelna proračunska razprava, ki se bo končala bržkone že Jutri zvečer, tako da bi senat v sredo prešel že k podrobni razpravi o proračunih posameznih ministrstev. K načelni debati se je prijavilo 15 govornikov. Razporedili so se tako, da se vladni in opozicijski senatorji Izmenjavajo Med govorniki, k so že naprej Izjavili, da bodo govorili proti proračunu, so po vrstnem redu dr. Grga Andjelinovič, dr. Petar Zec, Radisav Djulič, dr. Josip Nemec, Ivan Pucelj, Vaso Glušac in kot poslednji dr. Albert Krämer. Od slovenskih vladnih senatorjev se ni nihče prijavil k besedi. Na današnji seji senata sta vzbudila največjo pozornost govora senatorjev dr. Andjelinoviča in dr. Zeca, ki sta napravila na vse prisotne najgloblji vtis. Posebno izvajanjem dr. Zeca je ves senat sledil z naivečjim zanimanjem. Seja senata se je pričela ob 9.40. Nalprej Je bilo sporočeno, da je narodna skupščina predložila v nadaljnjo razpravo načrt zakona o gradnji in razširjenju zdravstvenih ustanov, ki ga je sama te dni že sprejela. Nato pa je senat takoj prešel na dnevni red. Poročevalec večine finančnega odbora sen Pmode.1 je prečital večin?ko noročilo o predloženem proračunu, sen dr Nemec pa poročijo odborove manišine. Finančni minister Let'^a ie nastopil z obširnim ekspo-zeiem, v katerem je nodal v glavnem Iste misli ln podatke kakor v načelni proračunski razprav! v skupšč;nl. Debato je začel senator dr. Miškulin, ki Je predsednik finančnega odbora. S svojim nastopom je vzbudil veselo živahnost zaradi tega, ker je šele pred par tedni nastopil kot proračunski govornik tudi v narodni skupščini. Dr. Miškulin je bil namreč poprej poslanec in je postal senator šele pri zadnjih senatorskih volitvah, ki so se izvršile v času, ko je skupščina že razpravljala o proračunu. Senator dr. Miškulin je v obširnem govoru zagovarjal in pojasnjeval proračun te'- celokupno politiko vlade. Drugi govornik je bil dr. Adjelinovič, ki je govoril zelo temperamentno ter neprestano izzival pri opoziciji viharne aplavze, pri vladnih senatorjih pa medklice in proteste. Na dejstvo, da obhajamo letos 20-letnico državnega in narodnega zedinjenja, ie nanizal prikaz razvoja današnjega stanja naših notranjepolitičnih razmer Obravnaval je geslo »likvidacije šestoianuarske politike« in orisal praktično Izvaianie programa, ki ga je bila vlada postavila ob svojem nastopu pred tremi leti. Podrobno je govoril o razvoju hrvatskega -vprašanja, o odnošajih med vlado ln dr. Mačkom, o razmerah na Hrvatskem, o raznih potih do rešitve hrvatskega vprašanja, pri čemer bi bila najboljša pot pač pot sporazuma z dr. Mačkom. V zvezi z razmerami na Hrvatskem Je senator dr. Andjelinovič obravnaval tudi razmere na Slovenskem. Poudaril je potrebo, da se končno resno zajame ves veliki problem, kako urediti državo v zadovoljstvo vseh Jugoslovenov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne smemo tiščati glave v pesek, ne se marniti s teorijami. Ustvariti je treba pogoje za normalno življenje naroda v mejah mogočega in razumnega. Nato je vnovič obravnaval taktiko vlade in JRZ napram dr. Mačku in navajal celo vrsto primerov, ki so izzivali živahne medklice ter prerekanja med senatorji opozicije ter vladne večine. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Andjelinovič razpravljal o konkordatski borbi in njenih posledicah, o političnih zakonih in o pooblastilih, ki jih ima za te zakone vlada letos že tretjič v finančnem zakonu, o načinu, kako se javnost obvešča o govorih in dogodkih v narodni skupščini Itd. Svoj govor je zopet zaključil z opozorilom na bližajočo se proslavo 20-letnice svobodne in zediniene jugoslovenske države. Opozicija je tudi njegove zaključne stavke sprejela z velikim odobravanjem. Pred zaključkom dopoldanske seje Je bil še soglasno izvoljen odbor za proučitev zakona o gradnji in razširjenju zdravstvenih u?tanov. Od slovenskih senatorjev sta v odboru dr. Marušič in dr Schaubach kot člana, Ivan Pucelj pa kot namestnik. Ob 13.30 je bila seia končana, nadaljevala pa se je popoldne ob 17. Večerna šefa Na popoldanski seji, Id Je trajala tudi Se zvečer, je prvi govoril senator dr. Vatro-slav Canjuga, ki je razpravljal predvsem o pomorskih zadevah in o Dalmaciji ter zagovarjal proračun. Drugi govornik popoldne je bil senator dr. Petar Zec, ki je v obširnem govoru, od opozicije ponovno prekinjenim z živahnim odobravanjem, razpravljal o notranji ln zunanji politiki vlade, o hrvatskem vprašanju in drugih aktualnih zadevah. Za dr. Zecem je govoril senator Miha-lovic, ki je zagovarjal proračun in vladno politiko K osebnemu pojasnilu se je nato oglasil zopet dr. Andjelinovič, končno pa je govoril senator dr. Nemec. Najprej je obravnaval finančno stran proračuna in državno gospodarstvo, potem pa kritično razčlenil notranjo in zunanjo politiko vlade. Kmalu po 8 uri je svoj govor prekinil in ga bo nadaljeval jutri. Seja je bila končana ob 20.15. Prihodnja bo jutri dopoldne. Pogajanja med Anglijo in Italijo London. 21. marca. br. Po poročilih iz Rima potekajo pogajanja med Italijo in Anglijo zelo usodno in so že znatno napredovala. dasi je do zaključka razgovorov še daleč. »Daily Telegraph« poroča, da je v nekaterih načelnih vprašanjih že dosežen sporazum. Tako je že sklenjen dogovor, po katerem bo Italija takoj ustavila protiangleško propagando na bližnjem vzhodu in ßploh v sredozemski kotlini, Anglija pa se bo s svoje strani zavzela za to, da se čimprej prizna aneksija Abesinije in italijanski imperij. Angleška vlada sproti obvešča francosko vlado o razvoju pogajanj v Rimu in se s francosko vlado posvetuj* o vseh načelnih vprašanjih, v kolikor se tičejo tudi francoskih in splošnih mednarodnih interesov. London, 21. marca. o. »Daily Telegraph« poroča, da je bil doslej dosežen med Anglijo in Italijo sporazum v naslednjih točkah: 1. Obe vladi želita, da pride do splošnega sporazuma med Anglijo in Italijo, 2. Anglija je prepričala Italijo, da njeno oboroževa^''* ni naperjeno proti njej in da nima namena odrekati ji posesti Abesinije, 3. Italija je izjavila Angliji, da želi sodelovati pri pobijanju nemirov na bližnjem Vzhodu, zlasti v Palestini, toda pod pogojem, da prizna Anglija položaj v Abesiniji. Angleški poslanik lord Perth ln italijanski zunanji minister Ciano se bosta jutri ponovno sestala in bosta razpravljala o zadevah, glede katerih doslej še nI bil dosežen sporazum. Gre za: 1. Stališče Italije napram novi Španiji, 2. Vprašanje Balearov, Kanarskih otokov ln maroških utrdb, 3. Določitev meje med Abesinljo ln Egiptom. Sudanom tn Kenijo, 4. Pravice angleške trgovine in mislo-narjev v Abesiniji, 5. Zadržanje Italije nakram Arabcem ln arabskim državam ob obali Rdečega morja, 6. Svobodna plovba Italije po Rdečem morju. Grandi zopet v Londonu London. 21. marca AA. Italijanski poslanik Grandi se je danes vrnil iz Rima. Priprave za Hitlerjev obisk v Rimu Rim, 21 marca br. V Rimu, Napoliju in Florenci so se že začeli pripravljati na obisk nemškega kancelarja Hitlerja, ki je do ločen za prve dni meseca maja in ki naj bo. kakor naglašajo v rimskih krogih, največja manifestacija povezanosti fašizma in narodnega socializma, ki je baš te dni doživela svojo prvo veliko preizkušnjo. Od novega kolodvora Ostia v Rimu v mestno središče grade novo, 40 m široko cesto, ki bo te dni dogotovljena Ta cesta bo dobila ime po Hitlerju. V kraljevem dvorcu so določeni za Hitlerja prostori, iz katerih je najlepši razgled na Rim. Na čast Hitlerju bo v Rimu prirejena vojaška parada, pri kateri bodo sodelovale vse edinice italijanske vojake, fašistične milice in vseh organizacij za predvojaško izobrazbo. To bo največja vojaška parada, kar jih je doslej videl Rim. Med drugim bo pri paradi sodelovalo nad 400 topov. 400 tankov, 400 oklopnih avtomobilov in okrog 1000 letal. V napoliju se že pripravljajo na velike pomorske vežbe, ki naj pokažejo Hitlerju vso moč Italije na morju. Pri tej priliki bo tudi svečan krst najnovejše italijanske oklopnice. Filipini ameriški dominion Manila, 21. marca. AA. V kratkem se bo sestal filipinski parlament, da razpravlja o zakonskem predlogu, po katerem naj bi se umaknil predlog o neodvisnosti Filipinov in uvedla za to otočje oblika trajnega dominio-na Zedinienih držav Ameriškemu vrhovnemu komisarju ki se bo v kratkem vrnil v Manilo, pripravljajo svečan sprejem Sedaj se mudi v Washingtons kjer je z Roosevel tom proučil položal na Dalinem vzhodu Mislite v teh dneh na CM D in darujte za njen sklad ! Poljska siatije baltiški blok Rim, 21. marca. o. Po vesteh iz Varšave je poljski zunanji minister Beck pod-vzel pobudo za ustanovitev bloka baltiških držav. Po poravnavi spora med Poljsko in Litvo naj bi razen teh dveh držav stopili v ta blok tudi Estonska, Latviška in Finska. Doslej ni mogla poljska vlada ničesar podvzeti v tej smeri, keT so bili odnošaji med Varšavo in Kovnom že več let neurejeni. Med baltiškimi državami naj bi se v kratkem sklenila pogodba o prijateljstvu in nenapa-danju. razen tega pa uvedlo tudi ožje gospodarsko sodelovanje. Odklonjena ostavka litovske vlade Kovno, 21. marca. AA. Litovska vlada je podala ostavko, toda predsednik republike Smetona je ni hotel sprejeti, dokler se ne vrne predsednik vlade Tiberis, ki se mudi nevarno bolan v Švici. Justifikacije v Rusiji London. 21. marca. o. »Daily Telegraph« poroča iz Moskve, da je bilo justificiranih več visokih dostojanstvenikov pravoslavne cerkve, med njimi metropolit Teofan in nadškof v Nižjem Novgorodu. ki ao bili obsojeni zaradi vohunstva. Bivši državni tožilec Krilenko, prednik Višinskega, je bil aretiran. Angleško posojilo Turčiji Carigrad 21. marca. AA. Nedavno je odpotovala turška finančna delegacija v London da ^e poga'a o zaključitvi novega posojila za Turčijo Angleške banke eo sklenil« do voliti Turčiji kredit 10 milijonov funtov 5ter lingov. ki ga bo porabila z« svoj petletni industrijski načrt, predvsem za izkoriščanje rudnikov in izpopolnitev pristanišč. Beležke Okrožnica koroške Prosvetne zveze Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Je razposlala svojim društvom in zaupnikom okrožnico, ki ugotavlja med drugim: 1. Deželna vlada je dala zagotovilo, da bo spoštovala narodno zvestobo Slovencev ter pustila Slovencem na Koroškem popolno kulturno in gospodarsko svobodo. 2. Prosvetna društva, posojilnice in ostale gospodarske organizacije koroških Slovencev delujejo tudi v naprej neovirano. Okrožnica nadalje poziva, naj «e vodstvu Prosvetne zveze nemudoma prijavijo vsi primeri ovir proti narodnemu udejstvo-vanju Slovencev, da bo mogoče na pristojnem mestu preskrbeti za odpomoč. Končno pravi okrožnica: »Naše rojake pozivamo k železni disciplini in brezpogojni pokorščini napram novi državi in njenim oblastem. Kakršnakoli bojazen ali strah sta neosnovana. Oblast jamči za popoln red in mir tudi pri nas. Naše vodilne može. in fante prosimo, da vplivajo pomirjujoče na vse ljudstvo.« JRZ In jezikovna enotnost Na Hrvatskem so se začeli nekateri zavzemati za to, naj bi se opustil dosedanji fonetični način pisave in se uvedel etimološki princip. Besede naj bi se torej ne pisale tako. kakor se izgovarjajo, temveč tako, kakor so nastale, n. pr. predsednik in ne pretsednik. Srbi se dosledno drže fonetičnega principa, pa bi uvedba etimološkega principa sčasoma seveda ločila dosedanji enotna srbohrvatski književni jezik. O tej stvari razpravlja v zadnji številki tudi »Glasnik JRZ za savsko banovino«, ki naposled pravi: »Pred sto leti smo iskali in ustvarjali en jezik, a sedaj hočejo za vsako ceno »tvoriti dva. V nepojmovanju zgodovinske odgovornosti in še večjem nepojmovanju dogajanja okrog nas skušajo provinciale politiki rušiti duhovne vrednote naroda, ki spadajo med najvažnejše poroke boljše bodočnosti.« Resolucija mačkovskih zasebnih nameščencev V petek je bila v Zagrebu seja glavnega odbora Saveza hrvatskih privatnih nameščencev, v katerem so organizirani mačko v-sfco orientiran: nameščenci. Sprejeta resolucija zahteva med drugim osemurni delov-tiik v trgovinah, šesturmi deiovnik v pisarnah, minimalno začetno plačo 1.200 din, takojšnjo ustanovitev pokojninskega zavoda v Zagrebu itd. Par točk resolucije j« namenjenih politiki. V njih pravi savez, da odklanja »vsako sodelovanje z organizacijami, ustanovami in osebami, ki direktno ali indirektno razbijajo vrste hrvatskega naroda,« to se pravi, z vsemi, ki s« ne priznavajo k politiki dr. Mačka. O dr. Mačku in njegovi politiki pravi resolucija dobesedno: »Savez hrvatskih privatnih nameščencev je zvest borbeni ideologiji hrvatskega kmečkega naroda, katerega usodo vodi dr, Vladko Maček. Hrvatski nameščenci izrekajo vodji vso vdanost in soglasno pripravljenost za vse žrtve, ki bi jih od njih zahteval. Hrvaitski nameščenci so se prepričali, da je vodja hrvatskega naroda dr. Vlad-ko Maček njihov prijatelj, njihov zaščitnik in prvi borec za socialno pravico v hrvatskem narodu.« Sestanek hercegovskih radičevskih voditeljev V Mostarju so se sestali predsedniki sre-skih in občinskih organizacij HSS ter vsi radičevski župani iz Hercegovine Glavni govornik je bil radičevski poslanec dr. Ba-riša Smoljan, ki je poročal o političnem položaju ta posebej še o avstrijskih dogodkih. Nato so razpravljali o težkočah, s katerimi se morajo boriti občine in o akciji HSS na hercegovskem podeželju. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, je bil sestanek »zaključen med vzkliki vodji dr. Mačku, pri čemer je bilo poudarjeno neomajno zaupanje vodji hrvatskega naroda s prepričanjem, da je edino možna in prava ona politika, ki jo v imenu vsega hrvatskega naroda vodi njegov vodja dr. Vladko Maček.« Spremembe v zagrebškem tisku V Zagrebu so pred tedni začeli izdajati svoj list frankovci, ki niso zadovoljni s politiko dr. Mačka, ker se jim zdi preveč pasivna. List je tednik in se imenuje »Ne-zavisnost«. Kot glavni urednik lista je bil na prvih številkah podpisan dr. Dragan Hrvoj. Pretekli teden pa je dr. Hrvoj odložil svoje mesto in list podpisuje sedaj kot urednik dr. Stjepan Land kušič, ki je že poprej bil na njem podpisan kot predstavnik izdajatelja. Druga sprememba je Izvršena p/l »Se-liačkem domu«, službenem glasilu HSS Glavni urednik lista je bil nedavno umrli senator Jakob Jelašič. Po njesovi smrti ureiuie list kot glavni urednik Janko Tortič. Konference v Zagrebu Znani zaupnik Ljube Davidoviča Božidar Vlajič se je v imenu vodstva beograjske združene opozicije v soboto in nedeljo mudil v Zagrebu. Ponovno je konferiral z voditelji zagrebškega opozicijskega krila in bil dalj časa tudi pri dr Mačku. Informiral je zagrebške zaveznike o stališču beograjskega opozicijskega vodstva do najnovejših dogodkov v domači in mednarodni politiki, obenem pa se infornvral, kako stališče zavzemajo do teh dogodkov v Zagrebu V nedeljo popoldne se je Vlajič odpeljal nazaj v Beograd, kjer je včeraj poročal Ljubi Davidoviču, Miši Trifunoviču In Joči Jovanoviču. Poslanec in volile! Pred dnevi smo zabeležili odprto pismo, ki so ga po banjaluškem glasilu JRZ v »Vrbaskih novinah« naslovili na mačkov-skega poslanca Simo Erorja volilci iz »reza Dvor. Pozvali 90 poslanca, naj se odreče abstinenc» in odide v narodno skupščino »Vrbaske novinca so pristavile, da nosi pismo okrojg 1000 podpisov Sedaj odgovarja poslanec Sima Eror v listih Pravi, da je res dob'! slično pismo, toda da je na njem samo nekaj ned 100 I podpisov. Ogromna večina podpisnikov pa Volitve v Bolgariji Sofija, 21. marca. AA. Pri včerajšnjih volitvah v plovdivski pokrajini je od 41 mandatov dotdla vlada 30, opozicija pa 11. Med izvoljenimi poslanci je tuxü nekaj bivših minisenov, mei njim vodja zemljj-deilcev Gičev. Sedaj bodo volitve Se v Sofiji sami ter v 6ofijflkem okrožju, in eioer prihodnjo ne.eljo. Po dosedanjih rezultatih s« lahko sklepa, da bo imela vlada v sobranju večino, čeprav bo opozicija precej močna. Kakor trdijo, ee vlada havj 1 mislijo, da bi razveljavila mnolate nekaterih opozicijskih poslancev, tako da M imela za 6eboj zanesljivo večino in <1& bi še na al je oet,al na površju avtoritativni režim, kakor je bil doslej. Konferenca severnih držav Oslo, 21. marca. AA. Uradno objavljajo, da bo prihodnji sestanek zunanjih ministrov Švedske, Danske, Norveške in Finske 5. in 6. aprila v Oslu. Tisoče zahval prejema »MORANA« Velesile in sedanji položaj V »Neue Zürcher Zeitung« objavlja profesor J. R. Salis pod naslovom: »Kje smo sedaj?« članek o položaju, ki je nastal za Svico in za vso Evropo po avstrijski priključitvi k tretjemu rajhu. Na vprašanje-kaj se je med 11. ln 13. marcem tega leta zgodilo, odgovarja prof. Salis kratko: »To, kar se je moralo zgoditi, odkar so velesile same napeljale dogodke v to smer.« Po njegovem je bil Hitlerjev korak z dne 13. t. m. podan v svoji premisi že dne 7. marca 1936, ko Je nemško vojaštvo ob absolutni pasivnosti prizadetih zasedlo Pore-nje, kajti »zasedba Porenja ni bila za nemško zunanjo politiko sama sebi namen, temveč samo odločilna preizkušnja odporne moči inozemstva in avtoritete Društva narodov«. Kaj so med tem storili drugi? Anglija Je za »rešitev« Abesinije pognala v ogenj 52 držav, v usodnem trenutku pa je vso odgovornost prepustila samo Društvu narodov. Na Hitlerjevo vmešavanje v avstrijske zadeve je odgovoril premier Chamber- lain s tem, da je odslovil zunanjega ministra Edena, o katerem je znano, da je dan pred svojo demisijo predložil angleški vladi skupno angleško-francosko demaršo v Berlinu, kakor je to nasvetoval Delbos. Po Edenu je hotel ostavko podati tudi Delbos in zdi se, da je de kasnejše skupne demi-sije Chautempsove vlade prišlo samo i* zunanjepolitičnih razlogov. Hitlerju Je bila po vsem tem pot odprta, tem bolj, ker ga je podprla tudi Italija. Ta je s pristankom na »anšlus« plačala nemško podporo med abesinsko vojno. Kje smo torej sedaj? Med divjanjem Španske in Japonsko-kltajske vojne si Je Nemčija uredila tla za uresničenje svoje »Mitteleurope«. Anglija, Francija, Rusija ln Amerika so močnejše ln obvladajo skoraj vse svetovne surovine, toda praktično so v svoji akciji okrnjene ... Vse, kar se dogaja pred našimi očmi, Je samo nov člen v verigi napak, Id so Jih velesile zagrešile po versajskem miru. Nov zakon o državljanstvu v ČSR Češkoslovaška vlada Je sprejeli te dni osnutek novega zakona o pridobivanju in izgubi državljanstva. Češkoslovaško državljanstvo se po tem osnutku pridobi: z rojstvom (zakonski otroci, ako je oče državljan ČSR. nezakonski pa ako je mati državljanka ČSR), z legitimiranjem nezakonskih otrok, ako je oče češkoslovaški državljan, ter tuja državljanka s poroko, ako je ženin čsl državljan. Doslej za dosego državljanstva po poroki ni bilo treba nikakih posebnih prošenj, temveč je tujka že s tem, če se je vzela s Čehoslovakom, pridobila tudi njegovo državljanstvo Izkazalo pa se je, da se to mnogokrat zlorablja in da se mnoge tujke, ki drugače niso mogle dobiti čsl. državljanstva, samo navidezno poro-če, ko pa so svoj cilj dosegle, takoj zopet ločijo. Da se te zlorabe preprečijo, mora odslej vsaka tujka še izrecno prositi za podelitev državljanstva in ga ne dobi več avtomatično že s poroko. Pravico do podelitve državljanstva imajo končno tudi vsi državljani bivše monarhije, ki prebivajo nepretrgoma od l avgusta 1914 na češkoslovaških tleh in ki med tem niso postali državljani kake druge države. Izgubi pa se državljanstvo a pridobitvijo Občinske volitve v Slovenjgradctt Iz Sloventgradea nam pišejo: Za občinske volitve v našem mestu je bila pred tednom popolnoma nepričakovano vložena še lista opozicije, tako da se obeta vendarle še volilna borba, čeprav kažejo meščani sami za volitve zelo malo zanimanja. Opozicijsko listo so postavili po pretežni večini delavci, obrtniki in kmetje iz okolice. Volilna borba se bo torej vodila pred vsem med prebivalstvom priključenih občin. V mestu je vzbudil precej ogorčenja nedavni članek v »Slovencu«, ki postavlja resnico naravnost na glavo. Ne da bi navedel kakršenkoli dokaz, daje vse prejšnje zaslužne župane v nič, sedanjega župana pa postavlja v sedma nebesa. Ravno tako seveda blati prejšnje občinske uprave. Ljudje pa prav dobro vedo, kaj je resnica. Nekateri se zato »Slovenčevenvu« članku smejejo, drugi pa se jezijo.* ker še vedno niso doumeli, da se »Slovenec« z drugačnimi metodami boriti ne zna. Celjska »Nova doba« Je napisala, da ao »Slovenčevi« prijatelji le z velikimi težkoča-mi sestavili kandidatno listo. »Slovenec« je zaradi tega zelo hud. tukaj pa ljudje seveda dobro vedo tudi to. kako je bilo s to stvarjo. Informacije celjskega lista najbolje potrjuje Ž3 kandidatna lista kot taka. Kar mimogrede naj 5e omenimo, da so med odborni-škirni kandidati tudi štirje Nemci, odnosno taki, ki se za Nemce štejejo Ob prvi priliki pa bo »Slovenec« očital zotpel naprednjakom. da se vežejo z Nemci. »Slovenec« je končno še trdil, da se v Slo-venjgradcu zgražajo nad članki »Nove dobe«. Resnica je ravno nasprotna. Naj pridejo le od »Slovenca« sem vprašati ljudi, pa bodo videli, nad čigavimi članki se zgražajo. 5 maja 1935 ni glasovala za združeno opozicijo, temveč za listo Bogoljuba Jevtiča. Zato pravi posi. Eror, da ta poziv za njega nima nikakega pomena. Mednarodna napetost in Dalmacija Zagrebški listi pore*ajo o neugodnih posledicah sedanje mednarodne napetosti na tujski promet v Dalmaciji. Baje je ravno za letošnjo prometno sezono vladalo po svetu veliko zanimanje za Dalmacijo in skoro vsi večji hoteli so imeli tudi že za april in maj naročenih celo vrsto sob. Pretekli teden pa so začele lz inozemstva, zlasti iz Nemčije in Anglije, prihajati odpovedi. ki se še vedno množe. Več na od-oovedi je utemeüena s tem da še nI gotovo. ali bodo mopH naročiteljl iti na počitnice izven svoje domovine. Nov senator S kraljevim ukazom le Imenovan za senatorja Dušan Vasiljevič, odvetnik in bivši poslanec iz Sarajeva. novega državljanstva, kar velja tudi za češkoslovaško državljanko, ki se poroči s tujim državljanom, ako pri poroki ne izjavi, da želi ohraniti svoje staro državljanstvo. Češkoslovaško državljanstvo se po novem zakonu lahko tudi odvzame, in sicer vsem onim državljanom, ki delujejo proti državi ln proti njeni republikansko-demo-kratični obliki vladanja ali pa razvijajo protidržavno propagando v inozemstvu. Izguba državljanstva zadene tudi vse one, ki zapuste državo zato, da bi se odtegnili vojaškemu službovanju. Roparske tolpe v Palestini Jeruzalem, 21. marca. AA. Ker 90 oblasti izdale ostre ukrepe proti prodaji in dovozu živeža arabskim tolpam, so te začele soda j ropati posamezne vasi. Ena skupina Arabcev je napadla neko vas v Samariji in zahtevala, da mora prebivalstvo oddati ves živež in živino. Ko so prišle angleške čete, so zaprle 37 vaščanov, nato pa ujele en del teh tolp. Uspehi Kitajcev London, 21. marca br .Remerjev deroie-nik poroča, da 90 se v južnem Santtingu razvile hude bitke. Kitajske čete so dosegle pri Sučevu velike uspehe. Vzhodno od že-lexniBkiß proste Tiencin-Pukao so Kitajci izvršili uspešen napad in se jim je posrečilo obkoliti levo krilo Japoncev, ki so se morali nato naglo umakniti Kitajci &o osvobodili ozemlje v širini 130 km in v frioMni 50 do 80 km. Zaplenili so Japoncem ogromne zaloge ždv.ii. inimici je in dragih vo;nih potrebščin, pa t-udi mnogo tankov težkih topov in oklopnih avtomobilov, fai so obtičali v razmočenem ozemlju, na katero po Ki ta. je i napeljali vodo in tako na umeten način povzroči H poplavo. Velike poplave šangha], 21. marca. g. Velikanska ozemlja Kitajske ogražajo velike poplave, kar so kitajski vojaki na umiku razstrelili nasipe, da onemogočijo prodiranje Japot»-cev. Vohunska afera v Franciji Parez. 21. marca. o. Današnji listi poročajo, dia so v južni Franciji izsledili veliko vohunsko družbo, na čelu katere sta bila pred kratkim odpuščena nameščenka glavnega generalnega štaba Yvonne Talbos, znana pod imenom »lepa Tatjana« ter neki Perzijanec Amnian. Ti vohuni »o prodajali načrte o francoskih utrdbah na Pirenejski meji, o postojankah protiletalskega topništva, o vojaških radijskih postajah. Deček pod vagončkom male železnice Kamnik pri Preßerju, 21. marea Pri žagi g. Ivana Petriča v Kamniku pri Preserju eo se danes sredi popoldneva igrali otroci z vagončkom. Med otroci je bil tudi petletni Vlado, e itn ko poslovodje g. Kržiča. Po nesrečnem naključju je famtek padel na tračnice male železnice in vagonček fe šel čezenj. Po glavi in po rokah hudo poškodovanega dečka so prepeljali ljubljanski režo-vaici v ljubljansko bolnišnico. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: V južni polovici evropske celine je še vedno vieok pritisk z večinoma jasnim vremenom, vendar pa postaja postopno slabejSi. Vpliv afriške depresije sega do Sredozemskega morja in Balkanskega polotoka, kjer se je pooblačilo in kjer ponekod dežuje. Tudi v sever-no-zapadni Evropi je depresija z oblačnim vremenom in ponekod z dežjem. Povsod na celini se ie toplota dvignila. Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme. po večini oblačno, v zapadnih in Juinih krai'h utegne nekoliko deževa akad slikar Fran Tratnik in ki so ga tudi zborovalei iz Srbije in Hrvatske sprejeli s spontanim odobravanjem, povzemamo: V ministrstvu prosvete se je Ioni snoval zakonski načrt za ureditev umetnostnega šolstva v državi. Da se tako važno vprašanje ne bi reševalo mimo nas. je občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov lani januarja sklenil, naj odbor pri-pravi predloge, kako naj se izvrši ureditev umetniških šol. da bodo upoštevani tudi interesa slovenske umetnosti v skladu z njenimi zgodovinskimi temelji, z njenim razvojem m v prid bodočih generacij. Odbor je naprosil Združenje likovnih umetnikov v Beogradu, da mu sporoči svoje predloge za p reorganiziran je njihovih umetniških šol v umetnostne akademije. Na podlagi njihovih načrtov sta bila izdelana »areeba m financ, zak. za akademije v Beogradu m Zagrebu je društ. v Ljubljani stavilo še svoje zahteve. V minimalnem obsegu je izdelalo načrt za organizacijo umetnostne akademije po načelih, na kateo bolezni las«. Pričetek ob pol 9 zvG^pr. * Ustanavljanje samostojnega gledališča V Splitu. Splitsko gledališko društvo Je v zvezi s prosvetnimi in kulturnimi organizacijami " Splita uvedlo akcijo za ustanovitev stalnega splitskega gledališča. Sestavljen je že načrt, ki bo predložen banski upravi. Od banovine se pričakuje subvencija v znesku letnih 250.000 din, občina bi da jala 88.000 din in z vstopninami vred bi bilo na razpolago toliko denarja, da ne bi bilo težko kriti izdatkov, ki so preračunani na 500.000 din. Za dramo in opero nameravajo angažirati 23. profesionalnih igralcev in pevcev. V načrtu je predvidena tudi ustanovitev igralske šole. Sezona bi bila od 1. oktobra do 15. maja. če bo ban-ska uprava načrt odobrila in zagotovila pričakovano subvencijo, bo splitsko gledališče otvorjeno že letos in prirejalo bo svoje predstave tudi v drugih večjih dalmatinskih krajih. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Klemenčlčeva. Vzorno mater bodo jutri ob pol 16. spremili k Sv. Križu. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Marija Pavla Kavečičeva, trgovka z zelenjavo. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — V Rožni dolini je umrl g. Franc Brodnik, orožniški stražmolster v pokoju. Dosegel je lepo starost 79 let. Blagega pokojnika bodo' pokopali jutri ob 16.30. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! V zastarelih sinčajib zapeke spremlja nih po hemoroidih in oteklinah 1e naravna »Franz-Josefova« grenčiea. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. ref 8. br. 16. «S/S8 * Smrt zaslužnega Črnogorca. V starosti SO let je umrl bivši komandir artiljerije in zastopnik poveljnika slavne bjelopavliške brigade Luka Popovič ki je v vsej črni gori užival sloves moža kremenitega in čistega značaja ln bogatih izkustev. Med vojno je bil tudi sodnik vojnega sodišča. Zapustil je veliko tn ugledno rodbino. Njegov najstarejši sin Mihajlo je bil sotrudnik in prijatelj pokojnega Pupina in živi še zdaj v New Yorku. Mnogo je pisal v raznih ameriških listih o naši borbi za osvobojenje in o našem uedinjenju K pogrebu Luke Popoviča so prihiteli rojaki iz vseh večjih krajev črne gore. * žena majorja Feya je bila Sarajevčan- ka. V sarajevskih listih obujajo spomine na gospo Feyevo ki je svojemu možu sledila v smrt po avstrijskem prevratu. Njeno ime je bilo Malvina von Petschina in bila je hčerka višjega avstrijskega uradnika. V Sarajevu še živi nekaj njenih sošolk lz predvojne dobe v zavodu sv. Avguština v Sarajevu. Sošolke pripovedujejo, da je bila Malvina živahno, lepo dekle in da je njena rodbina igrala veliko vlogo v društvenem življenju predvojnega Sarajeva. Bila je tudi velika senzacija, ko se je na hitro zaročila in poročila z elegantnim avstrijskim stotnikom Feyem. Zaljubila sta ee med vožnjo v Mostar in bila je tako zvana ljubezen na prvi pogled. Po vojni je bila Malvina samo enkrat v Sarajevu ob smrti nekega svojega ožjega sorodnika. * Redka poštenost Iz poštnega avtobusa, ki je vozil poŠto iz Otočca v Vrhovi-no, je padla vreča, v kateri je bilo 70.500 dinarjev. Blizu vasi Spilntka Je našel vrečo kmet Josip Kostelac, ki Je vodil domov na sejmu kupljeno ovco. Kmetu je bila vreča pretežka ln izročil jo Je v varstvo nekemu drugemu kmetu v Špilniku. Rekel mu je, da bo prišel zjutraj nazaj in da bo vrečo z denarjem Izročil oblasti. Ko se Je vrnil, so vrečo odprli ln potem ves dan šteli denar, da bi pred oblastjo lahko priče ugotovile, da ničesar ne manjka. Ko so v Vrhovini ugotovili, da je denar izginil, so zaprli šoferja in kondukterja ln orožniki so bili poslani na poizvedbe. Med tem pa sta prišla na pošto kmeta ter v redu Izročila vrečo, šoferja in kondukterja so seveda takoj izpustili, vodstvo vrhovinske pošte pa je ukrenilo vse potrebno, da bosta dobila poštena najditelja nagrado. ♦ Po 40 dneh se je prebudila mlada Haj-rija Hadžiosmanovič, žena nekega železniškega uslužbenca na periferiji Sarajeva. 40 dni je že minilo od tega, ko je tožila, da jo boli glava, potem pa legla in zaspala. Ravno tako nenadoma, kakor je zaspala, se je zdaj prebudila. Močno se je čudila, da ni več snega. Med dolgotrajnim spanjem so razni vražarji počenjali z njo vse mogoče, zdravniki pa dolgo časa niso prišli k njej. Hajrija se je samo vsak tretji ali četrti dan za kratek čas prebudila ln takrat so Jo nahranili z mlekom. Zaradi tega ni še premočno shujšala. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 • Samega sebe je obtožil kot strastnega kvartopirca. Občinski očetje v Ločiki pri Jagodini so od občana Dušana Arsenijeviča dobili nenavadno obtožbo. Mož je samega sebe obtožil kot strastnega kockarja-kvar-topirca. Obtožbo proti sebi je napisal, jo prinesel v občinski urad ter tam od občinskega pisarja zahteval, naj jo zabeleži v zapisnik. Zabeležba se glasi takole: »Samega sebe tožim, ker sem zakartal 2.500 din«. Iz občinske pisarne se je mož podal v naj-bližnjo pekarno, kupil košaro kolačev in peciva ter začel to deliti pred občinsko hišo zbranim vaščanom. Takole jih je slovesno nagovoril: »Bog naj oprosti Dušanu, strastnemu kockarju. Nikdar več ne bo kvartal. Jejte kolače ln molite z menoj, da bo tako!« Bivši kockar Dušan je zdaj miren in trdno prepričan, da se je rešil s sa-moobtožbo in javno pokoro kvartopirske strasti. * Zlato v naših rekah. Iz peska reke Drave izpirajo zlato že od leta 1776., ko so dobili prebivalci ob Dravi posebno dovoljenje za to obrt od cesarice Marije Terezije. Ljudje, ki se bavijo z izpiranjem zlata, so znani pod imenom »zlatarji«. Zdaj dobivajo za svoje delo dovoljenje od finančnega ministrstva v Beogradu. Računa se, da se bavi z izpiranjem zlata kakih 500 ljudi. Zlatar vzame s seboj stolček, ki ima luknjice kakor kako sito. Pesek zajemajo z lopatami in ga stresajo na stolček. Najdrobnejši pesek zmešajo potem z živim srebrom, ki loči zlato od peska. Na močno razgretih opekah potem spet ločijo zlato od živega srebra. Delo je zamudno in ni se še slišalo, da bi bil kak zlatar obogatel. Vsi so reveži. Povprečno izpere zlatar v enem letu iz dravskega peska zlata v vrednosti 6.000 din. Zlato je tudi v pesku Dunava. Večje količine so že našli pri Bratislavi. Tam imajo zlatarji na razpolago seveda modernejše priprave. Pri nas v Dunavu še niso iskali zlata. ♦ Prijavite se takoj za tridnevni'izlet v Trst ali Benetke od 25. do 27 t. m. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana. hotel Slon. tel sfora 26—45. Vhod iz Prešernove ulice. ♦ Prijavite za zanimivo devetdnevno potovanje v južno Italijo od 2. do 11. ajprla 1938. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okmrn, Ljubljana, Hotel Slon. telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Iz Lpbljaite u— Ivan Možina t. Umrl je v nedeljo g. Ivan Možina, Lanovinski računski uradnik. Podlegel je po kratki mučni bolezni. Ranjki je bil roien 1. 1888 v Novem mestu im bi v kratkem dopolnil 50. loto. Pot ga je vodila tudi v Ameriko, kjer je bil med vojno med prvimi jugoslovanskimi uradniki. Sodeloval ie v Jugoslovanskem odboru kot novinar ter ie vneto zagovarjal narodne pravice Jugoslo vanov. Po vojni jie pomagal materi pri izvT sevanju njene hotelske obrti v Mostah pri Žirovnici. Pred leti je stopil v službo pri kr banski upravi, kjer se je uveljavil kort inteligenten in vesten uradinik. Ob priliki zasedanja banskega 6veita t-o mu bili poverjeni važni pisarniški posli. Ranjki je bil zelo dober tovariš in ga bo urad/ništvo gotovo ohranilo v dobrem spominu. Njegov pogreb to v sredo ob 4. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Naj bo pokojnemu ohra njen lep spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! a— Predavanje Prirodoslevaega Ara*»«- Dr «ri predava v mali filhannaotèni dvorani ldna Matice g. unIr. prof. ini. M. Osama o temi: »Razvoj telegrafskega in telefonskega kabla«. Predavanje bo podalo razvoj kabla v zadnjih 80tih letih vse do zanimive in napeto tekme m ad brezžično telefonsko «vezo in «vezo po kablu ter do najnovejšega kabla brec žice, ki obeta postati kabel bodočnosti Preda vam Je bodo spremljale ttevtlne akiop-tične slike in na vpogled bodo razni vzore! kablov. Pričetek ob 20. a— Ljudska universa v Lj»blj«.ni. Jutri sredo bo predaval univ. prot dr. Franc Stele o sodobnem življenju v naših srednjeveških freskah. Predavanje, ki bo v mali dvorani Filhanmoničnega druàtva na Kongresnem trgu, bodo spremljale akioptične elike. Pričetek ob 20. Vstop prost. u— Jubilej prof. 0. Šesta, ki Je bH prvotno določen za četrtek 24. t m. je zaradi re-pertoarnih ozi rov preložen na soboto 28. t m Vstopnice kupljene za to predstavo, veljajo za novi datum. Vsa društva, združenja, družbe In la. letne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete ln ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju: J. GORIC AN, TRŽIČ JUGOSLAVIJA, Dravska banovina u— V izložbi tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici je razstavljena diploma, ki jo je poklonilo najstarejše slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku svojemu častnemu članu skladatelju Zorku Preloveu. Sliko je napravil član »Lire« g. Josip Gerčar, umetno izrezljan okvir pa g. Janez Klemen. n— Raoul Koezalski je velik umetnik in njegova klavirska igra je v resnici nekaj posebnega. Z naravnost neverjetno lahkoto obvlada vse tehnične težkoče in finese in vsako skladbo nam daje na svojevrstni način. ki ga je uveljavil v vsem svetu kot enega največjih sodohnih pianistov. Če se s prav posebno ljubeznijo in udanostjo posveti izvajanju Chopiinovih del, moramo pripomniti, da z istim naivdušenjem izvaja tudi dela dirugih glasbenih velikanov. Na svojem koncertu, ki bo jutri v sredo 23. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bo izvajal v I. delu Beethovnovo sonato, Sehumannove »Papilloms« im lastno sonato. Ves drugi del pa obsega Ghopinove skladbe, predvsem opozarjamo na 4 valčke, ki jih bo igral Koczalsiki. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Anketa o tujsko-prometnih prireditvah mesta Ljubljane bo v četrtek 24. t m. ob 17. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na anketi bo okrog 60 zastopnikov me sta in banovine ter tujsko-prometnih in najraznovrstnejših drugih organizacij, ki imajo kakršnekoli stiike s tem vprašanjem, obravnavalo, kako bi razgibali živahnost našega mesta z raznimi prireditvam«!, ki bi privabile tujoe. Župam bo ob tej priliki obširno poročal o vseh aktualnih vprašanjih našega tujskega prometa, zlasti pa o raznih idedaih in zamislih, ki so jih poleg mestnega turističnega odbora sprožili ramni drugi faktorji. u— Prostovoljna Socialna davščina, ki jo pobira mestna občina ljubljanska, bo služila za zaposlitev brezpoaetoih delavcev pri javnih delih. Zaposlitev Je najboljša pomoč, ki jo more občina nuditi. Zahtevajte od vsakega, ki se zglasi pri Vas zaradi te danrščine, uradno izkaznico s sliko. Ne izročite nikomur denarja, àko nima te tzkazn ce tn ako Vam ne da potrdila, ki more imeti tekočo številko, urad,-no štampiljko ln z besedami napisano višino zneska. Delavcem dela! n— Zveza društev »Šola in dom« v®bi starše, da pridejo v čim večjem številu na predavanje prof. dr Kolariča »O slovenski knjigi«. Predavanje bo danes ob 20. uri v beli dvorani hotela Union. n— Naknadni pregled avtomobilov la mo-tociklov bo 29. t. m. od 8. do 12. ure na Bre gu štev 20; dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporabo vozila po določilih taksnega in pristojbinskega pravilnika. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z neodobreniini vozilom. JL-J-J-J-- Na pragu pomladi Ljubljana, 21. marca Jožefovo in nedelja sta minila kakor da bi ju bili prestavili tja v sredo poletja. Manjkalo je le zelenja, pa bi bila slika v vročih popoldnevih, ko so se v vse smeri porazgubile velike množice Ljubljančanov, popolna. Bližnje in daljne izletniške točke na kraju Ljubljanske ravnine so bile oba dni zelo dobro posečene, kar pa je ostalo meščanov doma, so pohiteli čez Rožnik in zasedli postaje kjer »bog roko ven moli«, do zadnjega kotička. Po letošnji zimi, ki bi Jo lahko razdelili IT dve povsem nasprotni si polovici, se je Evrstil več tednov trajajoč, veder in sončen prehod v pomlad. Dočim smo v prvi polovici zime. ki se je s snegom oglasila Se zgodaj sredi novembra, dobili letos tik pred božičem pa tja do kraja prvega tedna v januarju stopnjevan mraz, kakršnega nismo zabeležili že od 1. 1929., se je v drugi polovici pod vztrajno jasnim nebom nakopičilo toliko izredno suhih dni, kakršnih vremenska kronika Ljubljane ne poma mnogo. 2e februar je bil letos daleč pod običajni povpreček suh in nam je dal namestu 69 le 18 mm padavin. Od zadnjega snega, 16. in 17. februarja, je minilo te nad mesec dni, ko smo v Ljubljani imeli le 1. in 2. t. m. dobrih 5.5 mm dežja. In to je tudi vse, od začetka februarja, po sedmih tednih skupaj komaj 23.5 mm pa-jflavin. Vedro in sončno vreme s hladnimi noč-jni, ki so zadrževale prenaglo prebujenje zemlje, je bilo seveda nam vsem zelo všeč. Zdaj pa postaja zemlja žejna, skopa mera snežnice, ki je v ravninah napojila grudo, je že davno splahnela. Oračem se obrača za lemežem suha prst in če bodo hoteli pomladni posevki in drevje zmagati svoje naloge, bo moralo že pasti nekaj dežja. Marec ima običajno povpreček 99 mm, počasno pooblačenje nam najbrž niti tretjine ne bo prineslo. Nedeljski izprehajalci so z zadoščenjem ugotovili, da se za Splitom, Rabom in drugimi mesti, ki se morejo v neposredni bližini ponašati z naravnim gozdom, kakršen je naš Rožnik, da so se končno le lotili razdrapanih poti. V rahlo napetem vzponu se vije tik za Podturnom nova pot k vodovodu, prečna se združi s staro potjo za bivšim hotelom Tivolijem in bo peljala položno dalje na razpotje pod francoskimi okopi. Kadar bo končana, bo prijetno iz-prehajališče z razgledom na središče Ljubljane. Tudi nadaljnja pot k drugemu razpotju pod šišenskim vrhom bo kmalu v delu. Nekdanji strmi ovinek je odpadel in presek hriba na južnozapadni strani šišenskega vrha je raztegnil strmino v zložno, lepo pot. Dela bo še mnogo preden bodo vsa izprehajalna pota po Rožniku vredna prijetnega razvedrila v bližini slovenske prestolnice. Na kolodvoru je bilo na Jožefovo kakor ob mobilizaciji. Kako nujno potreben Je bil prizidek novih blagajn, se je pokazalo prav te dni. Kolodvorska veža je bila natlačena ljudi, vendar nekaj rezervnih blagajn še ni poslovalo. Vlaki so potegnili izletnike v vse smeri, velike gruče radovednežev so, kakor že ves teden, romale na prastaro grobišče neveljske pošasti. V Kamniku najbrž že dolgo ni bilo toliko ljudi, star: očanci v Nevljah, ki so se dremaje greli na soncu so začudeni strmeli, kaj vraga j vlečejo tiste trhle kosti toliko ljudstva tja ' pod cerkev. Neveljski župan je pridno razlagal Izletnikom, med katerimi si lahko opazil, da Je izvabil mamut iz mest tudi lepo število odličnikov. Kolesarjev nič koliko, elegantnih avtomobilov, Id so prihiteli na kraj senzacije zadnjih dni celo lz Trsta, savske in drugih banovin, ni manjkalo. Kolovozi starodavne fare sv. Jurija na jezeru so bili topot spremenjeni v mestne ulice, kjer je manjkalo samo še stražnikov, da bi kazali vprašujočim, kod je najbližnja pot k preklicanim prakostem, ki so dvignile v časopisju toliko prahu ln dokazale, kako neprekosljiva velesila je tisk. Na licu mesta se lepo vidi, kako je morala okrog Nevelj nekdaj res ležati voda. Vseokrog se odražajo terasasti bregovi skoro iste višine, ki jih je nekdaj plavila in odrezala voda. Na starem cerkvenem obzidju so v najstarejših časih še pomnili železne obroče, kamor so privezovali čolne. Lega praživali je označena z zakoličenimi palicami ln v teku štirinajstih dni bodo odstranili od okostja trdo glinasto plast, v kateri so kosti kakor zabetonlrane. Zagrebški in tržaški gostje so se natančno poučili, kako bo potekalo delo, da bodo prihiteli pogledat kakšna je pošast, ki bodo kopači spravili na dan. TATVINA VAŽNIH DOKUMENTOV — ALI LJUBAVNA AFERA ! ROMANCA TAJNOST DOKUMENTA S2. DIE FRAU DES ANDEREN Christi Mardayn, Willy Eichberger, Fritz Imhof, Trade Marlen _Jutri premiera KINO UNION Eleganten film lz današnje družba I Film, ki ga je napisalo življenje! — Strasti ln težki konflikti tvorijo gonilno silo tega napetega filma, ki bo vsakomur ugajal, vsakega zanimal ! ■— Vlom «e «a vlomom vrsti. V petek pomoči so neznani storilci obiskali stojnico ge. Frančiške Zupančičeve na Dolenjski cesti nasproti vojaškemu strelišču. Prepilili so ključavnico in odmesli vse, kar se jim je zdelo vredno plena: večjo množino cigaret, klobas, bonbonov, piškotov in drugega blaga ter za okrog 200 din drobiža, da so lastnico oškodovali za okrog 4000 din. Policija suini, da so bili na delu neki mlajši roko-mavhi. Pred tedni je biio vlomljeno v skladišče trgovca z usnjem Andreja Čekade na Trati pri Št. Vidu in tatovi so odnesli za več ko 15.000 din usnja. Za vlomilci izprva ni bilo sledu, nedavno pa je {»izvedel neki policijski agent, da so nekateri čevljarji nakupili precej usnja po zelo ugodni ceni. Usnje je izviralo iz Čekadovega skladišča, a vlom ie izvršil čevljarski pomočnik Ivan Jošt iz Št. Vida. Nakradeno blago je njegova sestra Rozalija razprodala čevljarjem po Dolenjskem ter po Ljubljani in okolici. Večino blaga so policijski organi zaplenili pri kupcih, nekaj pa so ga našli še pri Jakovi sestri. Jošta, Rozalijo in dva čevljarska mojstra, ki sta kupila največ blaga, je policija včeraj izrodila sodišču. u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune, Ljubljana. a— Ne pozabite v sredo na reveže. Pred Vodnikom bo mestni socialni urad v sredo zopet sprejemal stare obleke, perilo in obutev. Vsakdo ima doma kak kos, ki ga ne potrebuje več. Revežem bo še dobro služil! KINO SLOGA, telefon 27-30 Nov nepozabni svet odkriva pred nami svoje tajne v filmu u— Z lipe Je padeL Včeraj so v bolnišnico pripeljali 10-letnega posestnikovega sina Lojzeta Ponikvarja iz škocijana pri Turjaku Ko se je s tovariš; igral, je za šalo splezal na lipo, pa se je veja vdala pod njim, da J*s padel in dobil hude notranje poškodbe. u— Drevi zaključni pleflnl venček tOT-kovega tečaja Jenkove š«le v Kazini V četrtek 24. t m. zaključni večer pie»ne gole. Vsi vljudno vabljeni. KINO UNION, tel. 22-21 Danes zadnjikrat ob 16, 19.15 in 21.15 prekrasen velefilm NJEGOV MODEL Sestra Marija Slavni baritonist Aleksander Šved, Camilla Horn, Paul Javor itd. Ta film morate videti ! Iz Celja e— Članski sestanek JNS bo danes ob 20. v Celjskem demu. Poročal to narodmi poslanec g. Ivan Prekoršek. Članstvo iz Celja im okolice je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Ljudsko vseučilišče. Predavanje umiv. docenta dr. Zwittra iz Ljubljane o jugoslo-venskem vprašanju med svetovno vojno, ki je bilo določeno za ponedeljek, bo jutri, v sredo, ob 20. v risalmici meščanske šole. e— Gostovanje celjskih osmošolcev in osmošolk v Ptuju. Osmošolci in osmošolke celjske gimnazije bodo gostovali pod okriljem Francoskega krožka danes v Ptuju in vprizorili ob 20. v Mestnem gledališču v Ptuju komedijo »Ces dames aux chapeaux verte« v francoskem jeziku. S to igro nameravajo gostovati 3. aprila tudi v Narodnem gledališču v Beogradu. Požrtvovalnemu di-laštvu želimo mnogo uspehov! KINO UNION Danes zadnjikrat velezabaven film »VITEZA BREZ STRAHU«. Jutri: »TARANTELA«. e— V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 18-letna tovarniška delavka Hermina Vovko-va s Polzele, v nedeljo 45-letni gostilničar in lesni trgovec Martin Remic iz Šmartnega ob Dreti, včeraj pa 50 letni posestnik Anton VirodiŠ s Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedovem selu in 77-letna mestna reva Ana GajŠkova iz Medloga pri Celju. e— Mlad ponarejevalec denarja. Policijaki stražnik Emeršič je v petek okrog 23. prijel na Masarykovem nabrežju 20-letnega krojaškega vajenca Antona Č. iz Št. Vida pri Grotelnem. ker se mu je zdelo fantovo obnašanje sumljivo. Ko so fanta pozneje na stražnici preiskali, so našli pn njem napravo za ponarejanje kovancev po 20 din in nekaj ponarejenih kovancev. Anton Č. je nato priznal, da je ponarejal kovance, dejal pa je. da falzifikati niso dobro uspeli. Fanta so izročili okrožnemu sodišču. e— Pod vozom. Ko je peljal 13-letni posestnikov sin Janko Kramaršek iz Ivenoe pri Vojmiku -anje okoliških trgovcev. Pri Orlu je bil v nedeljo redni letni občni zbor Združenja trgovcev za Maribor levi in desni breg, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Kostanjšek od Sv. Martina pri Vurbergu. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, navzočni so bili tudi predstavniki oblastev, med njimi podnačelnika za «rez Maribor levi in desni breg gg. dr. Brolih in Modrijan. Po uvodnih besedah je g. Kostamj-šek podal izčrpno poročilo o splošnem gospodarskem položaju, ki ni zadovoljiv. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje Združenje 339 članov, ki zaposlujejo 124 pomočnikov in pomoònic ter 57 vajencev in vajenk. Blagajniško poročilo izkazuje 152.251 dinarjev dohodkov ter 136.277 din izdatkov, proračun za leto 1938. pa predvideva 103 700 din dohodkov in prav toliko izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal Anton Vodenik, ki je predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Za trgovsko nadaljevalno šolo je referiral vodja šole g. Franjo Cvetko. Šolo je obiskovalo lani 33 vajencev in vajenk, letos pa jo obiskuje 42 vajencev in vajenk. Volitev letos ni bilo. Pri slučajnostih je spregovoril predsednik Združenja trgovcev za dravsko banovino g. Stane Vidmar, ki je obširno poročal o zvezi-nem delovanju. a— Vojne dobrovoljce opozarjamo, da je svečanost polaganja spominske plošče pok. dr. Ljudevitu Pivku v avli državne učiteljske šole, ki je bila predvidena na 27. t m. odložena na nedoločen čas, ker nismo prejeli tozadevne rešitve ministrstva. Odbor zveze vojnih dobrovoljesv v Mariboru a— Opozorilo! Občinstvo obveščamo, da so trgovine v mestu Mariboru na praznik Marijinega oznanenja v petek 25. t m. pred pol dne odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor. a— Drevi premiera. Dtcvì ob 20. )e v gledališču v proslavitev S0-letniae rojstva pokojnega častnega kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru Viktorja Parme premiera njegovega »Nečaka« pod novim naslovom »Nepravi nečak« ali »Postreščesk št 13.« a— šahovske novice. V Ptuju Je bila v nedeljo dopoldne šahovska tekma za vstop v prvi razred Zveze slovenskih šahovskih klubov In srcer med Ptujskim šahovskim Mjuibom in mariborskim SK železničarjem. Tefc.ia se je končala neodločeno 4:4. Ker pa so Ptujčani na prvih 4 mestih dosegli boljše rezultate, je bil Ptujski šahovski klub proglašen za zmagovalca ln se tako plasiral v prvi razred ZSŠK. a— Slaboumna ženska na tračnicah. Na tračnicah v bližini tezenskega kolodvora je neki železničar opazil neko žensko, ki Je očividno hotela izvršiti samomor, železničar je žensko s silo odstranil s tračnic, nakar so Jo poklicani reševalci odpre-mili v bolnišnico, ker je glasno stokala 'm so domnevali, da je popila strup. V bolnišnici so ji izpraznili želodec, vendar so zdravn iki ugotovili, da ni zavžila stropa. Pri zaslišanju je ženska dejala, da je iz Ljubljane ln da je žena livarskega mojstra Jordana z Bežigrada. Ker je zbudila vtis slaboumne, so jo pridržali v bolnišnici. a— V Dravo. V nedeljo ponoči je skočila v Dravo neka ženska, ki je izginila ▼ dravskem valovju. Na pločniku na državnem mostu je pustila ročno torbico, na podlagi katere domnevajo, da je samomorilka identična e 60-letno vdovo Ano Žalerjevo, sta-nujočo v Cvetlični ulici 10. Njenega trupla 5e niso našli. Glede njene identitete krožijo tudi razne druge govorice, zlasti ker so nekateri pasamtje Izpovedali, da je bila ženska. ki ee ie preko ograje pognala v Dravo, mlada. Zadeva se to pojasnila, ko bo Drava »MPlarvila njeno truplo. (»ospod arsivo Fiskalna obremenitev našega uvoza — 31% Kakor amo že poročali j« znašal lani naš celotni donos carin 1024.7 milijona Din, to je za 424 milijonov več nego v prejšnjem letu. Od tega odpade le okrog 4 milijone na izvozne carine, 1021 milijonov pa na uvozne carine s postranskimi dajatvami. Ker je znašala skupna vrednost našega uvoza lani 5234 milijonov, so lani carine obremenjevale naš uvoz z 19.5%, to je pri-bližno toliko, kakor v prejšnjem letu (v letu 1935 je znašala obremenitev 18.9%, leta 1934. 18.4%). Toda carine s postranskimi dajatvami niso edina obremenitev, ki se nalaga na naš uvoz. Pri uvozu je treba namreč plačati še poslovni in luksuzni davek, ki se giblje na višini okrog 300 milijonov Din, razne trošarine, monopolske takse in ba-novinske trošarine. Ta ostala bremena za državo in banovine so znašala lani 572 milijonov Din nasproti 404 milijonom v prejšnjem letu. Za občine pa je bilo lani pri carinarnicah pobranih na uvoženo blago 35.3 milijona Din nasproti 27.5 milijona dinarjev v prejšnjem \etu. Skupaj je znašala vsa obremenitev uvoza s carinami, poslovnim in luksuznim davkom, državnimi in banovinskimi trošarinami, monopol-skimi taksami in ostalimi dajatvami 1628 milijonov Din, kar predstavlja 31% vrednosti našega uvoza (leta 1936. 30%). V tekočem letu pa bo obremenitev še večja, ker bo prišlo v polni meri do veljave povišanje carinskega ažija od 1100 na 1200%. Naša rudarska produkcija v februarju Po podatkih ministrstva za šume in rudnike je znašala letos v februarju skupna produkcija premoga v naši državi 449.200 ton nasproti 479.800 tonam v januarju. V primeri z lanskim februarjem se je produkcija povečala za 60.000 ton, v primeri s predlanskim februarjem pa za 70.000 ton. Produkcija železne rude se je februarja dvignila na 56.900 ton (lani 50.900, predi. 22.100), produkcija bakrene rude na 59.300 ton (lani 50.000, predi., 39.700) in produkcija svinčeno cinkove rude pa na 70.300 ton (lani 57.800, predi. 57.100). Produkcija bavksita je v primeri z lanskim letom za malenkost nazadovala in je znašala 12.200 ton (lani 12.900, predi. 10.700). Povečala pa se je produkcija pirita na 12.100 ton (lani 9.600, predi. 6.000). Produkcija surovega železa, ki se je v januarju povzpela na 4813 ton, je v februarju občutno nazadovala in je znašala le 3020 ton (lani 2790, predi. 4195). Desinili visi rezultati popisa prebivalstva iz 1.1931 Državni statistični urad je izdal prvo knjigo o definitivnih rezultatih popisa prebivalcev od 31. marca 1931. Ta prva knjiga vsebuje predvsem podatke o prebivalstvu v posameznih banovinah, v posameznih srezih in v posameznih občinah. Povsod je navedeno število hiš, število gospodinjstev ter število moškega in ženskega prebivalstva. V uvodu, ki ga je napisal svetnik splošne državne statist:ke Andrej Jug, pa je podan v tabelaričnih pregledih s potrebnimi komentarji pregled o stanju prebivalstva v primeri s prvim popisom leta 1921 , o gostoti prebivalstva, o državljanstvu, o gibanju števila hiš in gospodinjstev, o velikosti občin ter o velikosti mest preko 20.000 prebivalcev. Ta statistika upošteva spremembe glede področja banovin in spremembe glede področja srezov do srede leta 1933. 2al še niso upoštevane znatne spremembe glede občin, ki so bile izvršene v zadnjih letih. Nove so številke glede števila hiš v posameznih banovinah, srezih in občinah. Leta 1931. je bilo v naši državi 2,437.000 hiš, to je za 327.000 hiš več nego leta 1921. število hiš se je povečalo za 15.5%. Enak odstotek prirastka opažamo pri številu gospodinjstev medtem ko znaša v istem razdobju prirastek prebivalstva 16.3%. Na 100 hiš pride v vsej državi 111 gospodinjstev, kar pomeni, da je le malo hiš, kjer je po več gospodinjstev, kar je naravno pri pretežno podeželskem prebivalstvu naše države. Od posameznih banovin ima dravska banovina 125 gospodinjstev na 100 hiš, savska 117, dunavska 110. ostale pa 103 do 107. V mestih, kjer so velike stanovanjske hiše s številnimi strankami je seveda to razmerje drugačno. V Mariboru (brez priključenih občin) je 405 gospodinjstev na 100 hiš. v Ljubljani 396. v Zagrebu 349, v Beogradu 260. v Osijeku 212, v Splitu 205, v Karlovcu 201, v Sarajevu 195. v Novem Sadu 183, v V3eh ostalih mestih pa še manj. Na 100 hiš pa pride v Ljubljani 1846 prebivalcev, v Mariboru 1760, v Zagrebu 1465, v Beogradu 1039. v Splitu 1024. v Karlovcu 928, v Sarajevu 911 v Osijeku 800 itd. Gornje številke nam kažejo, da stanujejo Ljubljančani in Mariborčani v hišah z največjim številom gospodinjstev in stanovanj, saj pridejo povprečno 4 gospodinjstva na 1 hišo. Po I stoletia že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Gospodarske vesti r= Vinogradniške ladruge 8mejo prodajati alkoholne pijače brej obrtnega lista Na vprašanje, ali morajo zadruge vinogradnikov ko predložijo prošnje za izdajo pravice za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah, priložiti pooblastilo pristojne upravne oblasti po zakonu o obrtih, je davčni oddelek ministrstva financ izdal pojasnilo, v katerem med drugim pravi: Prodaja alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah za konzum izven lokala je posel, ki se izvršuje na osnovi pooblastila, kakršna izdajajo upravne oblasti po določbah zakona o obrtih. Ker pa gospodarske zadruge, osnovane po zakonu o gospodarskih zadrugah, ne spadajo pod določbe zakona o obrtih, razen v primerih, kjer se to izrecno zahteva, niso zadruge vinogradnikov dolžne s prošnjo z izdiajo pravice za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, predložild pooblastilo upravnih oblasti po določbah zakona 0 obrtih, ker jim to za izvrševanje poslov te vrste ni potrebno. Vinogradniške zadruge morajo samo predložiti dokaz, da so osnovane po določbah o gospodarskih zadrugah. Zadruge vinogradnikov smejo torej prodajati vino v zaprtih steklenicah za konsum izven lokala brez obrtnega lista. Radovedni smo, kakšno stališče bodo zavzeli nasproti temu gostilničarji in trgovci, ker ja znano, kako se v praksi tolmači konsum izven lokala. Avstrijski šiling. Glede na novo relacijo med šlingom in marko (150 šilinga = 1 marka) se je tudi danes na naših borzah ponovno dvignil tečaj klirinškega šilinga. V Ljubljani so bili šilingi zaključeni po 8.65, v Zagrebu pa celo po 8.76. V prvih dneh po proglašeni priključitvi Avstrije k Nemčiji je klirinški šling pri nas precej popustil, tako da je v početku prejšnjega tedna trgoval po 8.05 do 8.10. V Curihu je tečaj za avstrijske bankovce nadalje zelo nizek in je včeraj znašal 64, kar ustreza našemu tečaju 7 din za 1 šiling. Iz Curiha poročajo nadalje, da je bilo uradno priporočeno švicarskim uvoznikom avstrijskega in nemškega blaga, naj začasno ustavijo plačila, ker se bodo v kratkem pričela med Švico in Avstrijo pogajanja glede plačilnega prometa. = Poseben devizni režim za uvoz kave. 2e pred 14 dnevi smo poročali, da je Narodna banka začasno uredila način plačevanja za uvoženo kavo, in sicer tako, da bo v soglasju s finančnim ministrom in z ministrom za trgovino in industrijo, dajala domačim uvoznikom kave na razpolago svobodne devize po posebnih tečajih. K tej informaciji poročajo sedaj naknadno iz Beograda, da je uvoz kave zaenkrat dovoljen le neposredno iz produkcijskih držav. Tudi doslej smo uvažali kavo predvsem iz Brazilije, vendar je precej kave prišlo tudi po posreidništvu drugih držav, zlasti preko Nemčije. Narodna banka je zaenkrat odredila, da znaša tečaj funta za plačilo uvožene kave 262 Din. Naši uvozniki kave morajo torej za angleške funte plačati 10% več nego ostali uvozniki Ta visoki tečaj pomeni, da se poleg carinskih in tro-šarinskih dajatev obremenjuje uvožena kava še s posebnim 10% davkom v obliki višjega tečaja, ki ga morajo uvozniki kave plačati za funte. = Göringov načrt za gospodarsko sodelovanje Nemčije z Madžarsko. Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Pariška >La Repu-bMQue« objavlja vest, da se v vodstvu nemškega štiriletnega gospodarskega načrta, ki mu predseduie maršal Göring, izdeluje nov načrt za gospodarsko sodelovanj 3 Nemčije z državami Srednje Evrope. Tozadevne ponudbe za prilagoditev produkcije uvoznim potrebam Nemčije bo nemška vlada stavila Madžarski. Rumuniji, Bolgariji in Jugoslaviji. Rumunski listi vedo v tej zvezi poro čati. da želi Nemčija predvsem razširiti svoje poslovne zveze z agrarnimi državami Vzhodne Evrope, da si zasiaura živila in surovine (žito. rude in petrolej). Nemčija bo baje ponudila tem državam nekak preferemč-ni sistem v obliki dunavske odnosno balkanske carinske zveze. = Francozom smo izplačali naš klirinški dolg. V smislu novega trgovinskega sporazuma s Francijo ie bi! s 1. januarjem t. 1 ukinien naš kliring s Francijo in je bil uveden sistem plačil s svobodnimi devizami. Po pogodbi simo se obvezali, da bomo saldo našega klirinškega dolga poravnali v 3 mesecih, in to v devizah. Ta rok je potekel 15. t. m.. Pred potekom tega roka je naša Narodna tanka plačala v devizah preostali znesek 11.2 milijona francoskih frankov, tako da ie sedaj saldo tega klirinškega računa docela likvidiran = Naši nakupi zlata v Londonu. Po londonskih uradnih podatkih je bilo za račun naše države v času od 10 do 14. t m kupljeno na londonski borzi plemenitih kovin za 199 943 funtov zlata. Od počet ka tekočega meseca do 24. t. m. je bilo za račun naše države kupljenih okrog 2 800 kg zlata v vrednosti okrog 600.000 funtov, t. j. za 143 milijonov Din. = Odkupna cena za jugoslovenski bombaž za leto 1938. V trgovinskem ministrstvu je bila te dni seja posvetovalnega odbora za bombaž, na kateri je bilo določeno, da bo znašala odkupna cerna za bombaž letošnjega pridelka 16.20 diin za kg. Kakor je znano, določa urediba o pospeševanju produkcije domačega bombaža, da S3 določi odkupna cena a domači bombai v lOkd 60% nad povprečno ceno na newyoräki borzi t prejšnjem letu. = Na beograjski avtomobilski rasatavi •« prodali 400 avtomobilov. Iz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da Ja bilo na prvi mednarodni avtomobilski razstavi, ki je biLa zaključena 15. t. m., prodanih preko 400 avtomobilov. Samo ena nemška tvrdka je prodala 15 tovornih avtomobilov za Črno goro, tvrdika Skoda pa je prodala 80 avtomobilov. = Naga ieleznigka uprav« bo naroČila 500 novih vagonov. Iz Beograda poročajo, da j s naša železniška uprava izdelala načrt za nabavo 500 novih železniških vagonov v vrednosti 120 milijonov din. Naročiti namerava predvsem vagone za mednarodne brzo-vlake kakor tudi vagone za ostali osebni im tovorni promet = Se ena tvorni ca cementa. Kakor je znano, obratuje sedaj drugo leto nova tvornica cementa v bližini Skoplja, ki je bila po daljših borbah proti cementnemu kartelu končno prisiljena, da je sama vstopila v kartel. Nadalje smo poročali, da bo v kratkem pričela tvrdka Bata graditi svojo lastno tvornico cementa in da je v ta namen že kupila potrebna zemljišča. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da je inž. Neševič s tovariši vložil prošnjo, da se mu dovoli gradnja tvornice cementa v bližini Ristovca. Investicijski stroški za to tvornico naj bi znašali 11 milijonov dinarjev. = Licitacije. Dne 28. t m. bo pri štabu obmejne čet3 v Skoplju licitacija za dobavo železnih telefonskih nosačev. Dne 21. t. m. to pri štabu mornarice kr. Jugoslavija v Zemunu licitacija za dobavo mesnih in jetrnih konzerv, 20. aprila za dobavo raznih barv in ličarskega materiala in 21. aprila za dobavo mornariških maj, šalov in nogavic. Dne 21. t m. bo pri upravi vojno-tehnič-nega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo tesnilnega materiala, 21. t m. pa za dobavo elektrolitičnega bakra ln cinka, žel. pločevine tsr konoplje. Dne 8. aprila bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kovin v blokih, 9. aprila za dobavo profilnih medeninastih palic in 10. aprila za dobavo gumijastega materiala. Dne 9. aprila bo pri upravi zavoda >Obiličevo< v Kruševcu licitacija za dobavo vulkani'ta, razne barve, kaolina, pa-rafina. bencina, terpamtina, špirita, smrekove smole i dr. Dne 15. aprila bo pri gradbenem odd. direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za težaška, zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela za zgradbo novega postajnega poslopja v Gornji Radgoni. Borze 27. marca Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi ponovno nekoliko okrepili tn so se trgovali po 8.65. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem khringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.76 (v Beo- Celje, 21. marca. V nedeljo je bila v Celjskem domu skupščina celjskega pododbora Udruženja poštnih, telefonskih in telegrafskih uradnikov. Skupščino je vodil predsednik višji poštni kontrolor g. Ivo Gams. Ljubljansko sekcijo je zastopal višji kontrolor g. Na-drah iz Ljubljane, ženski odsek ljubljanske sekcije pa poštna upraviteljica ga Le-nartova iz St. Vida nad Ljubljano. Po poročilih in živahni debati je bil z malimi izpremembami izvoljen dosedanji odbor z g. Gamsom na čelu. Resolucija pravi, da so razmere v poštni službi tako težavne, da poštno osobje niti ne more izrabljati svojih zakonitih dopustov. Zgodil se je primer, da je neka poštna uradnica, ki ni mogla dobiti dopusta, morala opravljati službo tako dolgo, da je dobila med službo porodne krče! Nevzdržne so tudi higienske razmere v poštnih prostorih. V Rogaški Slatini so poštni prostori v bivših hlevih! Nujno potrebna je instalacija avtomatske telefonske centrale v Celju. Telefonski apairati so iztro-šeni, novih pa ni mogoče dobiti. Promet na poštah narašča, osobja pa je vedno Vlomi in tatvine ¥ topliskem okolišu Novo mesto. 21. marca V topliški dolini je bil že precej öasa mir pred tatovi. Le tu in tam se je iztržila kaka manjša tatvina, v zadnjem času pa so tudi večje tatvine na dnevnem redu. V večernih urah se je vračal proti domu sin posestnika Ivan Pezdirc iz Dolnjih Sušic. ki se je mudil v Topl:cah pri skušnji v prosvetni dvorani Pri gospodarskih poslopjih že izven Toplic je opazil sumljivega človeka, ki se je skrival tam okrog Ker je bila ravno v prejšnji noči izvršena večja tatvina na Gornjih Sušicah, je Pezdirc hitel po orožnike, ki so preiskali ves gozdič v bližini, a begunca niso mogli dobiti nikjer. Pač pa so našli odvrženo vrečo, v kateri je bilo okoli 50 kg ukradenih jabolk. Takoj isto noč so se pojavili tatovi pri grado po 8.7370) in ▼ angle&fii fimflh po 238, za grške bone pa je bilo povpraševanje po 29. Nemški klirinški čeki »tanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.35, za 15. april pa v Zagrebu 14.25 m za 15. maj 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca o državnih papirjih v nasprotju z Beogradom slaba Vojna škoda je no-tirala 460 den (v Beogradu je bil promet po 463 — 466.50). Do zaključka je prišlo le r 6% begluskih obveznicah po 91.50 (v Beogradu po 92). DEVIZE Ljubljana, Amsterdam 2402.66 — 2417.26, Berlin 1743.28 — 1757.16. Bmselj 731.94 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, Londra 215.39 — 217.44, New York 4313.51 — 4349.82, Pariz 133.17 — 184.61. Praga 151.83 — 152.94 Trst 227.94 — 231.03. Curih. Beograd 10, Pariz 13.46, London 21.6456. New York 435.25, Bruselj 73.34, Milan 22.9250. Amsterdam 241.20, Berlin 174.95, Dunaj, bankovci 64 den.. Stockholm 111.50. Oslo 108.75, Köbenhavn 96.6250. Praga 15.24, Varšava 83.30, Budimpešta 863. Atene 8.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 460 den., za april 460 den., 4% agrarne 59 den., 4°/« severne agrarne 59 den.. 6% be-ghiške 91 — 92. 6% dalm. agrarne 89 dem., 7% Drž. hip. banka 99 — 100, 7% Blair 89 — 90. 8"'o Blair 94.50 — 96: delnice: PAB 210 den.. Narodna banka 7300 den. Trboveljska 200 — 220, Gutmann 55 — 65, Narodna šumska 20 bl.. Sečerann Osijek 110 — 135, Duhrovačka 375 — 415, Jadranska 370 — 405, Našioe 400 den. Beograd. Vojna škoda 455.50 — 466 (463 — 466.50). ia april — (464), 4°/» aemrne 61 den. (61.25). 4%> severa p agrarne (61.25). 6% begluške 92 — 92.25 (92). 6°/n d"im. agrarne 91 — 91.50 (91.25), 7% etabifc. — (97.50). 7% invest. 99 den. (99.50), 7°/» Dtž. hin. banka 97.75 den., 7% Blair 89.50 — 90 (89 — 90). 8%>Blair 95 — 96. Narodna banka 7250 _ 7?00. PAB 230.50 den (231). Blagovna tržišča ŽITO r+ Chicago, 21. marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 86, za julij 83, za sept. 83.50; koruza: za maj 59.50, za julij 61.125 za sept. 62.125. -f VViimipeg, 21. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 118, za julij 109, za okt. 91. + Novosadska blagovna bontà (21. t m.). Tendenca čvnsta. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 - 179: sremska 175 — 178; baška potiska 178—180: slavonska 177—179 koruza baška 97 — 99 banatska 94 — 96 baški 132 — 134 sremski 133 — 135 slavonski 136 — 138. Ječmen, baški in sremski 63/64 kg 14250 - 145 Moka: baška in sremska «Og. in «Ogg» 272.50 - 282.50; «2» 252.50 - 262 50: «5» 232.50 — 242.50. «6» 212.50 — 222.50: «7» 1«2.50 — 192 50: «R» 125 - 130 Otrobi: hašk? in sremski v vrečah 94 — 99. Fižol: baški im sremski 187.50 — 192.50. manj. Po sistemizaciji primanjkuje samo v Sloveniji nad 300 poštnih uslužbencev, toliko, kolikor jih je v novem finančnem zakonu na novo predvidenih za vso državo Ker se dela na specialnem zakonu za poštno stroko, je bila vnesena v resolucijo zahteva, da se vojna leta vštejejo v efektivno službo vsem, ne glede na to, ali so bilii takrat v poštni službi ali ne Za pokojnino pa se naj štejejo dvojna leta vojne dobe. Poštnim uradnikom naj se po § 45/1. nudijo iste ugodnosti kakoi zvaničnikom, ki jim je po 10 letih z izpitom omogočen pire-stop v uradniško skupino (kakor se je to uvedlo tudi v Avstriji). Nujno potrebna je prevedba zvaničnikov in zvaničnic ter služiteljev in sluiiteljic, ki že 10 let opravljajo službo in so kvalificirani, pa vendar še niso izenačeni glede prejemkov. Glede ustanovitve železniškega odseka so zboro-valci zavzeli odklonilno stališče, ker je potrebno, da poštno uradništvo nastopa složno. Pod novo uprave se bo delo v prid vsemu poštnemu uradništvu smotrno nadaljevalo. posestniku v Suhoru, kjer so vlomili v sobo ter odnesli iz težke kmečke skrinje lepo zalogo prekajenega svinjskega mesa. Dasi je bil ta plen že dokaj bogat, vendar se niso še s tem zadovoljili, temveč so poskušali svojo srečo tudi drugod. Udrli so še v kaščo posestnika in kovača šmalca v Podturnu, kjer so se okoristili tudi s precejšnjo množino dobrega prekajenega svinjskega mesa. Nato so vlomili v izložbo trgovke Marije Mediceve ter pobrali iz nje prav vse, nakar so hoteli vdreti še v trgovino samo. 2e so vlamljali šipe, ko je ropot začul sosed Fink, upokojen orožnik. Odprl je okno, pričel kričati ter tudi oddal par strelov. Tudi vlomilci so odgovarjali s streli in ker je streljanje prebudilo vaščane in so pričeli prižigati luči, so vlomilci zbežali. Tatvina je bila javljena orožnikom, ki ao odšli za nevarnimi vlomilcL Postani in ostani član Vodnikove dražbe! LISIČJE KOŽE prvovrstno stroji, barva in izdeluje krznarstvo ROT, Mestni trg s« Železniška nesreča Ljubljančanke Sisak, 21. marca. o. V sooo-to zvečer eo po odhodu večernega vlaka našli železničarji kakih 200 korakov daleč od postaje poleg pro^e žensko, ki je bi'la vsa krvava in ki eo jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. ZflsJišati so .io mogli komaj danes. Gre za go. Ružo Kjuder, rojeno L 1885 v Grosupljem, ki je živela zadnje čase pri svoji sestri v Ljubljani. Njen mož je bl oficir, po vojni pa knjigovodja v nekem ljubljanskem podjetju. Po njegovi smrti je ga. Ruža prišla v težke gospo :arak* razmere in je ee^aj .potovala v Beograd, da si poišče služlio. Kako se je ponesrečila, še eis) ugotovili. Velik požar pri Livnu Llvno, 21. marca. o. V vasi BogdaSl v bližini Livna je požar vpepclil 24 hiš. Ogenj se je zelo naglo razširil, ker je pihala huda burja. Iz Ptuja J— Kdo Je kriv nesrečne smrti na ce'tt T V petek popoldne je bila na pokopališču pri Sv. Lovrencu obdukcija 50 letnega zidarja Antona Kolariča iz Spuhlje, ki so ga nažlt na cesti v gozdu med Prager-skim in Ptujem mrtvega Komisija je ugotovila, da Je bil Kolarič žrtev nekega avtomobilista, ki se Je v četrtek s tovor-n m avtomobilom peljal tod proti Ptuju. Kolarič je imel na desni strani glave rano, ki jo je dobil pri padcu s kolesa hujše pa so bile notranje poškodbe. Truplo so po obdukciji zapeljali po želji družine na pokopališče v Rogoznici, kjer eo ga pokopali j— Alkohol povzroča pretepe. Na dravskem polju fantje marsikod po končanem delu pijejo v pozno noč, nakar pride do prepirov in pretepov. Pri nekem posestniku v Stogovc !h je bilo zaposlenih več mladih fantov v gorici. Po delu so se nalokall dobre domače kapljice. Začele so padati žaJtjive besede in že Je neki Stanko Planine dobil poškodbe z nožem na levih plečih. Orožn ki so napadalca aretirali. j— Zvočni kino Ptuj. V sredo, 23. in četrtek. 24. t. m. obakrat ob 20. Poslednje potovanje Sv. Margarete. Kot dodatek predvajamo ob 6rddah in četrtkih Paramounlov tednik. H A D I O Torek 22. marca LJubljana 11: šolska ura: Knjige — moje prijateljice (g. Oskar Hudales). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radfjfskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (g. Pr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — — 19.30: Nac. ura: Peter Vitezovič (prof. dr. Viktor Novak). — 19 50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče. — 20.15: France Bevk: Krivda — drama (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester). Sreda 23. marca LJubljana; 12: Baletna godba (plošče). 12.45: Poročila, — 13: Napovedi — 13.20: Iz Leharjevih operet — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (prof. Miroslav Adlešič). — 18 20: Iz daljnih dežel (plošče). — 18.40: Kaj je s po-bol j še val ni co in prisilno delavnico (g. Vojko Jagodic). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. uma: Juraj Carovič, začetnik hrvatske pomorske beletristike. — 19.50: Sah. — 20: Rezervirano za prenost — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Ci tre solo (g. Emil Mezgolits). Beograd 16.45: Narodna glasba — 20: Pevska ura — 20.30: Humor. — 21.30: Narodne pesmi. — 22.15 Lahka godba orkestra. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka godba in ples. — 19.35: Simfonični koncert z Dunaja. — 21.05: Zabaven spored — 22.35: Plesna muzika s plošč. — Varšava 19.20: Poljske pesmi. — 19.55: Plošče. — 21: Ch opino ve klavirske skladbe. — 22: Orkestralni koncert — Dunaj: Program po napovedi. — 19.10: Baletna muzika (plošče). — 20: Koncert velikega orkestra. — 21: Prenos iz Münch ena. — 21.30: Arije in pesmi. — 22.30: Zabaven program in ples. — München 19.10: Tirolski motivi. — 20.15: Koncert po željah. — 21.30: Plošče: ples in kabaret. — 22.30: Sodobni skladatelji — Stuttgart 19.15: Letalstvo in letalci — 19.45: Koncert po željah. — 21.30: Koncert Weberjevìb skladb. — 22.40: Mali godalni in plesni orkester. — 24: Nočni koncert (plošče). Slika razmer v poštni službi Nekaj navedb iz resolucije celjskih poštnih uradnikov o Litva se Je morata ukloniti Poljski Ker Je litovska vlada pod pritiskom razmer (prejela ultima ti vne zahteve poljskega kabineta v Varšavi za rzpostavitev normalnih diplomatskih in trgovinskih odnoša-Jev, so Poljaki preklicali vojaške ukrepe proti Litvi. Na sliki: Pogled na Kaunas, prestolnico Litve. Levi kot spodaj: Zemljevid Litve s Poljsko ln sosedstvom n Po zadnjih dogodkih asio Duhovi so se pomirili K mirni likvidaciji poljsko-litovskega spora. Na levi: poljski maršal Rydz-Smigly Na desni: prezident litovske republike Smetona Kako je na Duna Židje in mešanci — Vojaško taborišče — Schuschnigg in Miklas zastražena — Ustavljene plenitve Dunaj, 20. marca Citato!je našega lista bo gotovo zanimalo izvedeti, kako se počutijo Dunajčani pod novim režimom narodnega socializma. Ves Dunaj stoji še vedno pod vtisom Hitlerjevih izjav v berlinskem državnem ztoru Mladina je za vsako besedo vodje nemškega naroda navdušena. To ni nič čudnega, ker se je že doslej priznavala k njegovemu vodstvu. Starejšim letnikom pa imponi ra naglica in odločnost, s katero je bilo izvršeno zgodovinsko dejanje po preprečenem Schusehniggovem plebiscitu. Mnogo komentarjev zbuja ljudsko glasovanje, ki bo v bivši Avstriji in Nemčiji 30. aprila. Nihče ne dvomi, da bo prinesel ta. dan Hitlerju ogromno večino. Kaj drugega v danih razmerah ni mogoče. V režimskih krogih poudarjajo, da se bo izvedlo glasovanje popolnoma objektivno. Z zadovoljstvom jemljejo preb'vaici Ostmarke na znanje, da imajo pravico do glasovanja vsi moški in tudi ženske, ki so dovršili 20 leto starosti. Dosti se tudi govcri o uporabi nilmber-ških zakonov ob tej priložnosti. Po teh zakonih ima namreč Dunaj 190 tisoč rasno čistih Židov, poleg njih pa še kakšn;!h 600 tisoč takšnih oseb, ki se po nürnber-škem tolmačenju lahko smatrajo za po-lužide ali vsaj za deloma Žide. Tem ne bodo pravice odmerjene tako kakor rasno čistim Nemcem Mešancev živi na Dunaju kakšnih 800 tisoč. Pri glasovanju 10. aprila vsi ti ne bodo smeli glasovati. Dunaj sam na sebi nudi zdaj sliko vel?>-kega vojaškega taborišča in raznašajo se glasovi, da bo tako ostalo tudi vnaprej. Dunajsko gamizijo kanijo Nemci ojačiti s četami iz rajha Bivši avstrijski kancelar dr. Schuschnigg se še vedno nahaja v dvorcu Belvedere v družbi grofice Vere Fugerjeve. Pra vijo. da se lahko prosto giblje po hiši in parku Kretanje izven doma pa mu je za-branjeno, baje zaradi tega, ker oblasti nočejo, da bi se mož izpostavljal mržnji množic. Schuschnigg sme celo sprejemati obiske. Kakor Schuschnigg, je zastražen tudi zadnji prezident samostojne Avstrije, Miklas. Prve dni po prevratu so skušali razni temni elementi na Dunaju izrabiti zmedo. Vdirali so stanovanja in izvrševali preiskave. Da bi imeli lažje delo, so opravljali ta posel v uniformah nar. soc. gibanja. Zdaj je oblast zlorabam napravila konec in zaščitila prebivalstvo, krivci pa sedijo za zamreženimi okni in čakajo, da jih zadene zaslužena kazen. Evropa še ni zrela za vojno Angleški listi Objavljajo na vidna mestih izjavo, ki Jo je dai bivši ameriški prezident Herbert Hoover novinarjem o vtisih, Id jih je dobi na svojem mednarodnem potovanju skozi evropska glavna mesta. Na vprašanje, kako sodijo o možnosti no ve vojne, je Hoover odvrnil, da osebno zaenkrat še ne veruje v možnost velike svetovne vojne, čeprav je danes v Evropi mnogo več vzrokov za vojno kakor 1. 1914. Glavni razlog, da vojna še m izbruhnila ,je po sodbi Hoovra dejstvo, da večina evropskih držav še ni pripravljena na krvavi obračun. Treba je počakati vsaj še dve do tri leta, preden bodo stvari dozorele na splošen udar. Ozemlje in prebivalstvo Velike Nemčije Nemčija je imela L 1914, pred začetkom svetovne vojne, 541280 četvornih km površine. L. 1937 je znašala površina njenega ozemlja 470 699 četvornih km, zdaj. ko je Hitler "vključil Ostmarko v meje Velike Nemčije, pa ima ta država nekoliko večji obseg, kakor pred svetovno vojno, namreč 554.556 čtvomih km. Prebivalstvo Velike Nemčije ile naraslo od 67,786.000 prebivalcev na približno 75 milijonov ljudi. Najvišji vrh, najdaljša reka Priključitev Avstrije k Nemčiji ima za posledico tudi važne zemljepisne spremembe. Doslej je bila najvišja gora Nemčije Zugspitze, odslej je to Veliki Klek (Gross-glockner) v Velikih Turah. Vrh meri v višino 3798 m. Dunav teče zdaj od svojega izvira do Bratislave po nemškem državnem ozemlju. Drugo največje nemško mesto ni več Hamburg, ampak Dunaj. Poveljnik r?nske armade v Berlinu Poveljnik finske vojske, general Oster-man je prejel povab lo, naj pride v Berlin. Sestal se bo tam z vrhovnim komandantom nemške vojske, gsinoralam Keitlom. Meja na Brennerju Cariniki Velike Nemčije pozdravljajo svoje Italijanske tovariše na tirolski meji Lep dar: Zgodbe brez groze Aragonsko bojišče s noknnčnlmi Črtami označeno ozemlje so pri novi ofenzivi zavzele Francove tote* D P1^" U so prispele zdaj do mej Katalonije Nova arktična odprava Zaradi narisa zemljevida doslej neznanih lis zemeljske oble med Severno Grenlandijo in Severnim tečajem, odrine danski raziskovalec dr. Louge Koch v aprilu s hi-droplanom »Samum« tipa Dornier - Wal proti Pearyjevi deželi. Poleg dr. Vocha bosta člana odprave dva letalca danske mornarice in radiotelegrafist nemškega porekla. Likvidacija poslaništev na Dunaju Italijanski poslanik pri bivši avstrijski vladi na Dunaju, Pellegrino Ghigi, je te dni zapečatil uradne prostore dosedanjega italijanskega poslaništva na Dunaju in odpotoval v "Rim. Češkoslovaško poslaništvo bo poslovalo še do 15. aprila, potem bo likvidirano. Dosedanji francoski opolnomočeni minister poslanik Puaux je že odpotoval v Pariz. IZabsburzani so se umaknili Budimpeštanski »8 Oray Ujsaq« poroča, da sta odpotovala iz Madžarske habsburški nadvojvoda Feliks, ki je študiral na dunajski vojaški visoki šeli in njegova sestra, princesa Adelhaida. Po zadnjih dogodkih sta pribežala iz Avstrije na Madžarsko, iz Madžarske pa sta odpotovala s tržaškim brzim vlakom v Italijo. Spremljala sta ju grof Palavicciai, Auersperg in neki detektiv. Zemljevid nove Srednje Evrope, ki se je spremenil zaenkrat še brez prelivanja krvi En strel, pa dve krogli••• Planetta bo rehabilitiran V zvezi s smrtjo bivšega dunajskega podkancelarja majorja Feya se raznašajo glasovi, ki jih povzema velik del nemškega časopisja. Smrt majorja Feya, ptšejo listi, je samo odmev smirti prejšnjega av- FjT Major Fey s soprogo. Oba so našli v stanovanju mrtva strijakega kancelarja dr. Engelberta Doli-fusa, kl ga je defletei usodni strel sredi njegovega dela v svojstvu kancelarja dnina jske vlade. Poleti L 1934, kmalu potem, ko Je umif Dollfuss, je izšla brošura, ki pravi, da ira »posebno vrsto cenzuro« in kritično razgibanost v vrstah slovenskih katoliških ideologov. B. Borko ie zastopan s pogledom v srbskohrvatsko književnost v letu 1937 in se posebej zaustavlja pri vprašanju srbsko-hrvatske knjige in Slovencev Z. je nadalje prispeval članek »Kočljiv a važen del naše tiskane besede«, ki razglablja pojav in širjenje slovenske literature o spolnih vprašanjih. S. glosira razpust JNAD »Jadran««. Rr (Pariz) pa poroča o stališču francoskih radikalov do današnje politične krize. Dr. Anton D e b e 1 j a k je prispeval članek »Umiranje Livoncev in livonščine«. Med poročili čitamo beležke o Djermanovičevem članku »Ureditev Jugoslavije«. S. B. piše o dr. J. Sčetinca knjigi »Nacionalni socializem«, Dr. J. Lah pa glosira >Dva romana« in v zapisku »Don Kihot in Sanho Pansa« razmere pri Slovenski Matici. Festiva] jugoslovenske umetnosti t Karlsruhe. »Zagreltške Novosti« poročajo, da bo letos prirejen v Karlsruhe jugoslovenski teden. Že 3. aprila bo v tamošnjem gledališču premiera Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Pozneje se bo ta opera ponovila, na programu pa bodo tudi Lhotkin »Djavo u selu«, ki ga pripravita za gledališče v Karlsruhe Pino in Pia MlaJcar. Vprizorili bodo tudi neko jugoslovensko dramo, vendar za zdaj še ni znano, katero. Na programu jugo-slov. tedna bo tudi koncert naših skladateljev, ki naj ta ga dirigiral eden izmed odličnih jugoslov. dirigentov. Grofa Karla Sforze knjigo »Evropa I Ev-ropljani«, ki je nekak psihološki vodnik po današnji politiki Evrope, je pravkar izdala zagrebška založba »Binoza-Svjeteki pisci«. Razstavo francoske knjige je priredil minule dni z lepim usneboni Francoski institut v Zagrebu pod vodstvom svojega ravnatelja prof. Dayrea. O T Jadranov pokalni turnir Lepa nogometna prireditev s sodelovanjem štirih dobrih ljubljanskih enajstoric Kakor smo s samimi rezultati zabeležili že v pond. »Jutru«, je agil-ni SK Jadran pravkar minula praznika izrabil za organiziranje majhnega pokalnega turnirja, na katerem so nastopila štiri dobra ljubljanska moštva. Enega nasprotnikov si je prireditelj omislil iz Avstrije, toda žal njegov nastop ni bil izvedljiv. Danes objavljamo še ne/katere podrobnosti o poteku štirih zanimivih srečanj na igrišču za Kolezijo: Trnovčani so si zamislili čedno prireditev za ta dva praznika in so pozvali v goste nek Beljaški klub. Pa so dogodki poslednjih dni to gostovanje preprečili in je v poslednjem trenutku za četrtega nastopila Grafika. Nastopila sta oba dneva po dva para in se je igralo po cup-sistemu na izpadanje. V finale sta prišla Ljubljana H in Jadran ter je v odločilni bitki zmagala druga garnitura Ljubljane ln si osvojila za to prireditev določeni pokal. Ljubljana : Reka 4:2 (1 : 0, 1 :1) Igra je bila precej zenačena, moštvi močno ravnopravni. Rečani so imeli plus v startu in so bili tudi bolj poletni ter borbeni. 2- večjo prisebnostjo v napadu bi bili mogli že v regularnem času odnesti sigurno zmago. V podaljšku pa jim je zmanj kalo kondicije ln je prišla Ljubljana z močnejšo dozo te vrline do večjega Izraza ln do pozitivne odločitve. Pred prvim odmorom je prišla Lj. v vodstvo po srednjem napadalcu in je Reka šele v dragem polčasu zenačila po Slanini. Odločitve regularni čas ni prinesel. V prvem podaljšku je Aljančlč dosegel vodstvo za Reko, pa je Majce zenačil. Drugi del podaljška je prinesel Ljubljani poln uspeh. Srednji napadalec je postavil 3 :2, Cankar pa končni rezultat 4:2. — Sodil je šibko g. Lukežič. Jadran : Grafika 2:1 (1:1) Povsem zaslužena zmaga Jadrana, po poteku igre bi bil na mestu vsekakor močnejši rezultat za Trnovčane. Razen prvih 20 minut, ko je Grafika dala še kolikor toliko odpora, so Jadranaši ves ostali del Igre Imeli v svojih rokah. Trnovčani so postavili bolj povezano moštvo v polje, v startu ln v kombinacijah so neprimerno nadkriljevali protivnika. Zelo dober je bil Marolt v obrambi, zelo marljiv njegov brat v krilcih, v napadu pa je bil viden tehnlčar Fajon v desni polutki. Grafičarjl so Igrali sicer borbeno, imeli pa so izrazito slab napad ter se niso mogli uveljaviti. Vodstvo so takoj v začetku dosegli po Jankoviču, Fajon je mogel šele po preteku pol ure iz neke gnječe Izravnati. Precej sumljivo (ofside?) je v drugem polčasu izkoristil Oven ln dosegel sicer zasluženo vodstvo in s tem zmago. — Sodil je gospod Jordan, ki razen treh izključitev nI imel večjega posla. Reka : Grafika 3 : 0 (1 : 0) Drugi dan sta igrala predtekmo premaganca lz prvega dne. Grafičarji so igral) prvi del Igre s pomočjo vetra ln bo imeli več prilik, da bi prišli do uspeha. Zopet pa a« je izkazal napad s svojo onemoglostjo ln sproti zapravil vsako priložnost. Proti koncu polčasa so se začeli bičani močneje uveljavljati, prišli so mimogrede v vodstvo in imeli potem ves drugi del Igre v svojih rokah. Rečani so imeli dobre ljubi v Repovžu na branilcih ,v dolgem Kokalju med krilci ter v Aljančiču med napadalci. Grafičarje je vratar Marn rešil marsikatere nevšečnosti, dober je bil tudi Žagar v krilcih. Gole so zabili za Reko Aljančlč 2 ln Strašek. — Sodil je g. ErUch dobro. I Prvaki Jugoslavije ao postaJh ▼ mufli te« Badai (Herkules, Zagreb), v franta mu No-vačko (Herkules), v peresno-lahki Fouque (Bata, Borovo), v lahki Devčič (Bata, Borovo),v poisrednji Cerin, v srednji Krleža, v pol težki Hladni (vsi trije Herkules Zagreb), v težki pa član Gradjantkega Barač. Sleinjemu je bila zmaga tem lažja, ker njegovega glavnega nasprotnika, znanega Ipavca iz Maribora ni bilo na to tekmovnje. V Varšavi je itncla poljsk« nogometna reprezentanca preteklo nedeljo enega, izmed zadnjih troti igo v za nastop proti Jugoslaviji. Za nasprotnika je imela kombinirano enaj^tor.<.r) Ujpesta in Hungarije iz Budimpešte in ni mogla v tej tekmi doseči več kakor neodločen rezultat 2:2 Publika je bila zaradi slabe igTe svojih ljubljencev zelo razočarana in je vzklikala na glas naj tako moštva nikar ne hodi v Beograd. Po formi, ki so jo pokazali poljski igralci v tem treningu, bo najbrže državna reprezentanca še nekoliko izmenjana. Vsekakor ee da iz teb podrobnosti 6ke"ati. da imajo tudi Pojaki precej strahu pred odločilno tekmo v Beoero-du in morda res ni izključeno da bo Jugoslavija navsezadnje le še igrala za svetovno prvenstvo v Franciji. Sicer pa so glede tega odprte še druge možnosti ker sta po odpovedi Avstrije in Argentine prosta dve mesti finalistov in se nekaj govori, da bi eno izmed teh mest kaT lahko zajedla Jugoslavija, čeprav bi bila v BeogTadu izločena. V Kairu imajo ziiaj teniško prvenstvo Egipta- na katerem nastopa z velikimi uspehi tudi naš ieralec Punčec. GHičnd Ca-kovfan je v tretjem kolu porazil Anerleža HucrheSa v dveh setih 0:4, 6:4, pozneje pa dva močna nasprotnika in se tako kvalificiral za finale. v katerem bo iirral s Ce-hoslovakom Menzelom. Pnnčec se leto« tk> vsei pravici mora prištevati med najboljše tem;Škp irrnlce Sredne Evrone. Na športni shrani ponesel vlceeia »Jutra« sta se vrinili dve pomoti, k? ju je tre^a po-nrnvMi. Razlika gn^v pri dru^o^1 a-iinnem ITaškti v Praški tabeli znaša prav;Vx> 2S:13 (in ne 38.15. kakor jo ima+n slufaSno enako nrvm in tretje nI n« ira m" R^K in Gradnn«ki). M H d rž -vn a t.ol-ina v NflTiberru m-"d \Tem- č.i v> in Madžansko se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Posebni vlaki v Beograd Na me^-^vno t*kmn boljšim——Jugoslavia v nedel jo S. aprila Ministrstvo za promet je glede na važnost nogometne tekme med Poljsiko ln Jugoslavijo, ki bo dne 3. aprila v Beograda, in na prošnjo jugoslovenskega nogometnega saveza odobrilo specialne posebne vlake z zelo nizkimi cenami, tako da bo vsak ljubitelj nogometa lahko obis!kal to važno tekmo, pa rmi ne bo treba Lzostati od vsakdanjega dela. Ti specialni posebni vlaki bodo vozili lz vseh delov države v Beograd, in sic'r z izhodnimi točkami ZagTeb, Slavonski Brod, Niš, Novi Sad, Subotica, Kragujevac, Osi-jek in èid-Sremska Mitrovica. Za Slovenijo bo prišel v poštev vlak iz Zagreba, za katerega je določena vozna cena v obe smeri po Din 142.— za H. in po Din 95.— za ni. razired. Zaradi priključka na te specialne posebne vlake je ministrstvo za promet dalje odobrilo vsem onim potnikom, ki bi se želeli s stranskih prog priključil tem vlakom, 50 odstotni popust od njihovih od-hodnih postaj do postaj, kjer bodo prestopili v specialne vlake. Ta popust na priključek bo veljal za odhod začenši od 2. aprila, za povratek pa za dneva 3. in 4. aprila. Vozni red teh specialnih posebnih vlakov bo objavljen naknadno. Vozovnice za te specialne posebne vleke bodo prodajali na železniških postajah od 27. t. m. dalje. (Iz tajništva JNS). LJubljana : Jadran 3 : 0 (0 :0) Do srede polčasa sta bili moštvi močno enakovredni ln je Igra kar tako valovila v precejšnji živahnosti s polja v polje. Proti koncu pa je le prišla večja žilavost in odpornost Ljubljane do Izraza, kar se je opazilo tudi v poteku igre. Drugi del igre je pa potekel bolj v znamenju premoči Ljubljane. Ljubljana Je Imela predvsem solidno obrambo, v kateri sta bila vidna vratar in Gomezel od branilcev, srednja vrsta je bila dobro Izbalansirana, v napadu pa je prihajala desna stran bolj do izraza kot leva. Jadran kot prireditelj se je požrtvovalno boril, toda proti močnejšemu protiv-niku ni uspel. Dobra sta bila oba branilca, pa srednji krilec ln Savs ter Fajon v napadu. Gole za Ljubljano so dali Cankar, Majce ln Jerman. — Sodil je g. Dorčec sigurno. V nekaj vrstah Številke iz prve tabele LNP Po včerajšnji zaostali tekmi meJ Slovanom in Alarmom ki je ostala z 2:2 neo ločena, je Löbtaila na kocou tablice zanimiva sprememba. Pred tetu režim latom je bii z neko tisočinko uioiim%a Mait pie. Slovan^m, sedaj pa &e je Slovan dvignil z razliko par desewisoóink nad Marsa. Slovanov polo aj Pa še vedno ni razčiščen, ker si utegue tudi z malenkostnim porazom v še preostali tekmi z Bratstvom na Jesenicah kolunik zopet tako pokvariti, da bo zdrknil pod Marsa oa posJednje mesto in s tem padel v drugi razred. Pomaga mu le neodločen rezultat, zmaga seve.a še bolj, da bo kaj prirastka v točkah, 6icer ie brez pardona pogubljen. Hermes 14 8 3 3 36:19 19 Kranj 14 8 2 4 38:15 18 Reka 14 8 2 4 30:20 18 Jadran 14 8 2 4 28:28 18 Svoboda 14 6 3 5 35:26 15 Bratsitvo 13 5 — 8 24:30 10 Slovan 13 2 2 9 17:42 6 Mars 14 2 2 10 19:47 6 V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu tekmovanje za amatersko prvenstvo Jugoslavije v boksu Udeležba je bila precej velika, v glavnem iz Zagreba in Borova, nekaj pa je bilo t udà boksačev iz Maribora (3) in Ljubljane (1), kij pa niso prišli do vidnejših mest. Najboljše se je še odrezal Slovanovec Balog ki je v poltežkj kategoriji v srečaoju z Zagrebčanom Hladnim postavili skoraj enako-vrelnega nasprotnika. Bil je tako dober, •ia 6o ga že vsi smatrali za zmagovalca toda sodniki eo ukrenili drugače in proglasili zmago H la nga. Balog je zaradi te krivične ocene odstopil v nadaljnjem tekmovanju. Kakor slišimo, se namerava Balog sploh preseliti t enega hrvatskih klubov. Kolesarski savez Jugoslavije (službeno). XVm. glavna redna skupščina bo v nedeljo dne 3. aprila t. L ob 8. zjutraj v gostilni »K Jadranskem mora« v Zagrebu, 111-ca 53, z že objavljenim dnevnim redom. Dezerter z oklopnim avtom Francoska obmejna straža v Thionvillu je bila te dni zelo presenečena, ko je videla, da se ii bliža nemški oklopni avto z največjo brzino. Ko je avto pri vozil na francoska tla, je iz njega stopil edini potnik, nemški vojak. Povedal je, da je pobegnil z oklopnim avtomobilom zato, da bi prej prišel v Francijo. .. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Torek, 22.: Zaprto (generalka). Sreda, 23.: Pokojnik. Premiera. Premierski abonma. Četrtek. 24: Gospoda Glembajevi. Red Četrtek. Petek, 25.: Pokojnik. Izven. Sobota, 20.: ob 15. Bela bolezen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Torek. 22.: Don Juan. Red A. Sreda. 23.: Jakobinec Red Sreda Četrtek, 21.: Prodana nevesta. Red B. Petek, 25.: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjun- gjenac. Izven. Znižane cene. Sobota. 26.: Rigoletto. Proslava 251etaice umetniškega delovanja prof. Osipa Sesta. Izven. Nedelja, 27.: ob 15. Grofica Marica. Izven. Znižane oene. Ob 20. Bohème. Gostuje ga Zlata Gjvngjenac. Izvsn. Znižane oene. Prof. Sest nam bo postavil v soboto znano Verdijevo opero »Rigoletlo« popolnoma na novo na naš oder in deloma tudi v novi zasedbi. Naslovno vlogo poje g. Primožič, Gildo prvič gdč. Nollijeva. Iz posebne prijaznosti do jubilanta nastopita ta večer GostiJ kot vojvoda in Marjan Rus kot Monterone. V ostalih vlogah sodelujejo naši člani: Be-tetto, Kogejeva, Spanova. Jeromova, Škabar, Sekula in Doiničar ter Sladovljev. Dirigira g. D. Žebre, režiser jubilant prof. Sest. Nova inscenacija je napravljena po osnutkih inž. arh. Fran za. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek 22.: Nečak. Premiera. MA SAN PELEGR1N0 Kdor trpi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težave in splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGR1-NO (znamke Prodel) Je prikladen preparat zoper takšno stanje, ker s svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo. Vzemite vsako jutro žličico peneče se MAGNESITE SAN PELEGRINO. Prodaja se ▼ lekarnah v škatlicah, ki vsebujejo eno dozo z ali brez vonja. Prodajna cena din 6.—« Heg. S. br. 27283-X 1935.1. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo zlato nepozabno ln nenadomestljivo rajnkico Ljubico-Irmico-Silvestro MERC na njeni zadnji poti ter Ji poklonili oblino cvetja, bodi Izražena naša naj-iskrenejša zahvala Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za ponovne tolažllne obiske v bolezni, g. zdravniku dr. Mušiču za trudapolno zdravniško nego, gospodom učiteljem in vsej šolski deci, gg. salezijancem in čast. sestram, ki so tolažili ljubko rajnkico med bolečinami, vsem društvom za darovane mnogo-brojne prekrasne vence ter vsem, ki so nam izrazili pismena sožalja, za žalostne ginljive govore in petje ter godbi — Bog vsem povrni! GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob preranl izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda MIHAELA KOBALE sem prejela toliko sožalnih izrazov od vseh strani, da ml je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zatorej se tem potom zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Posebno zahvalo sem dolžna g. Fritzu Drolzu, ravnatelju T.P.D., rudniškemu osobju, gg. dr. čedeju in dr. Ahčinu za njihov trud in požrtvovalnost, kakor tudi prečastiti duhovščini, posebno častitemu dekanu dr. Krulcu za njegovo tolažbo pokojnemu in za njegov lep nagrobni nagovor. Nadalje iskrena hvala naj velja še Gasilnemu društvu, kakor tudi mestni godbi za poslednje spremstvo. Se enkrat vsem iskrena hvala! LAŠKO, dne 21. marca 1S38. Žalujoča soproga: LETICIJA KOBALE. Dackson Gregory: 49 Juana Castanares Roman Niti z največjo naglico ni mogel upati, da bi pred polnočjo dospel v hišo pod topoli; ali že del tega časa je zadostoval, da predirja razdaljo po dobrih, trdnih tleh na svojem čilem konju. Pozna ura je bila Hawku prav za prav po godu, čeprav se je zavedal, da dekleta ne bo lahko najti; a zdaj ga vsaj ni bilo skrb, da bi ga kdo zasledoval in iz-vohunil njegovo skrivališče. Daleč v puščavi je že bil, ko se je pokazal na obzorju lunin srebrni srp; mnogo predaleč, da bi ga bilo z Bluesmokeških hribov moči opaziti med peščeni mgričevjem, če bi se kdo res spomnil in opre-zal za njim. Toda iskalci so mislili zdaj samo na to, kako bi kar najgloblje zarili nosove v tla. Ozrl se je po srebrni krasoti vse na okrog in vzdihnil. Beseda »zlato« je zadostovala, da je potegnila človekove misli v blato; ta beseda je razbrzdavala nočne orgije, kakršna je bila nocojšnja na gozdni jasi; povzročala je rope, umore in mnogoletna sovraštva; ugonobila je bila Charlieja Bella, ki je bil nekdaj zdrav in močan kakor zdaj Bud, njegov brat, ter ga storila bolnega, zagrenjenega in maščevalnega človeka. »To so bili hudi časi«, je sam pri sebi menil Hawk. »Neumen sem bil, ko sem mislil, da — « Vrsta prikazni mu je vstala v spominu: obraz Charlieja Bella, ki ga je imel za mrtvega, obrazi Andieja Morana, Happyja Taylorja in Billyja Thompsona, ki so bili tisto noč izgubili življenje; še marsikoga je videl pred seboj, takisto, kakor jih je bil videl takrat, najrazločneje izmed vseh pa Blondinov peklenski, režeči se obraz. Nato je pomislil na ubogega, zmešanega Casta-naresa, na malega opičjaka Perriga in na Guero. In povsod, tu kakor tam, je imel Biondino prste vmes. Nekaj pred polnočjo je zavil v nižavo ob Šumečem potoku, kjer so rasli topoli. Razjahal je, privezal konja in krenil peS proti koči, ki je iežala v temi. Šele zdaj je pomislil, kako nespametno je bilo, da je prišel semkaj. Lahko bi si bil prihranil to dolgo pot, zakaj Guera, tudi če je še tu, gotovo ne bo sredi noči hodila iz koče na pomenek. Ko je vzdignil roko, da bi potrkal na vrata, se mu je zazdelo, kakor da vabi plaho divjačino iz gozdnega zavetja. Kdo ve, ali se Guera, ki jo je po pravici strah tujih vsiljencev, vobče upa prenočevati med štirimi stenami te kolibe? Takisto, kakor se je zdela njemu Hacienda escondida past, ko je iskal Blondina, utegne biti tudi njo groza v samotni koči. Potrkal je vendarle, najprej tiho, da je ne bi prestrašil, nato glasneje. Ko ni bilo odgovora, nakar je bil tako že pripravljen, je zaklical: »Jaz sem, Julian Hawk! Precej odidem, samo nekaj besed bi rad govoril z vami.« Nato Je jed minio čakati, kaj bo. Ako J« bila notri, je morda potrebovala časa, da premisli, kaj ji je storiti. Čez nekaj minut je vnovič potrkal in zaklical Pritisnil je na kljuko: če se je bala spati v koči in si je bila poiskala drugo skrivališče, tedaj vrata niso mogla biti zapahnjena. Poizkusil jih je odpreti. Bila so zapahnjena, od znotraj. Zdaj je bil prepričan, da je doma. Predstavljal sd jo je, kako ždi v kotu in v strahu širi oči in izkuša predreti temo, kako ji srce razbija in kako se ne upa ganiti. Pač žalostna usoda za dekle, da je morala tako sama bivati v zapuščenem kotičku, nenehoma se tresoča pred Blondinom in morda celo pred Hawkom; vsak trenutek ji je utegnil ta ali oni omrženec stopiti pred oči. Hawk jo je še enkrat poklical, tako nežno in previdno, kakor že mnogo let ni bil govoril s človeškim bitjem. Ako ga je slišala, je morala čutiti, da ji hoče dobro. »Vsaj oglasili bi se mi,« Je dejal. »Saj lahko govorim z vami skozi vrata, če hočete. Takoj moram spet odtod.« Spet je čakal in se prav za prav tako malo nadejal odgovora, da se je skoraj ustrašil, ko je iz teme za svojim hrbtom začul njen glas. Torej vendar ni bila v koči! »Kaj želite od mene, senor?« v Hitro se je obrnil in se ozrl po nji Mesec, ki je sijal skozi visoko topolovje, jesre-bril gladko listje ter pokrival tla s širokimi črnimi sencami. Ob nekem deblu nedaleč od koče je slonela Guera. Njena nežna postava se je le neraz- ločno odražala v temi, a podoba Je bilo, da m giblje naprej, pripravljena, da vsak hip pobegne. Bila je gologlava, pramen mesečine se ji je lovil v laseh. Vrata zaklenjena, ona pa zunaj — »Ali je kdo notri?« je začuden vpraSaL Bilo je, kakor da bi se obotavljala, preden je vzkipljivo odgovorila: »Zakaj vprašujete? Kaj — « »Ne morem si misliti, da bi bili sami zapahnili kočo, razen če je kdo drug — « »Oh!« Ta zlog Je bil podoben vzdihu olajšanja. Ko je nadaljevala, je bil njen glas mnogo t.rdnejši kakor prej. »Niste mi še povedali, kaj želite od mene.« Ni se hotel dati odvrniti. »To vsekako pomeni, da je v koči neki vaS prijatelj, kdor koli si bodi?« »Da, seveda!« Tiho se je zasmejal. »Seveda — ako imate samoto za svojo posebno prijateljico!« »Kako to mislite?« Mislil je tako, da se mu je zdel njen »Seveda!« kar od sile vnet; šele v tem, ko je izgovarjala to besedo, ji je bilo prišlo na misel, da mu najpreprosteje razloži zaklenjena vrata, če ga pusti v veri, da je v koči nekdo, ki ga lahko vsak trenutek pokliče na pomoč. Zaklenila je bila vrata od znotraj in skozi okno zlezla iz koče, morda šele ta čas, ko je stal Hawk zunaj in trkal. Vsekako je bil zdaj prepričan, da ni v koči nikogar. MALI OGLASI Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski pomočnik z dežele, vojaščine prost — dobi mesto 1. aprila v trgovini z mešanim blagom pri J. Kostajnšek, Sv. Martin pri Vurber^u. J836-1 Pekov, pomočnika in vaienca, spreime takoj pekarna Petač Anton, Jesenice, Gorenjsko. 5826-1 Steklarskega pomočnika izurjenega, če mogoče z obrtnim listom za stavbno steklo, sprejmem. Ponudbe pod značko »Mlajša moč« na ogl. odd Jutra. 5841-1 Pekovskega pomočnika mladega, ki dì raznašal kruh. spreimem takoj Janez Ravnikar, pekarna. Radomlje pri Domžalah. 5838-1 Delo dobi krojaški pomočnik za malo delo in ponoč pri velikih komadih Slibar, Atksandro-V2 vesta 5-1. 5842-1 Žensko *a rss gostilniška dela — iščem Prednost imajo tiste, katere so že bile v daima tinskih gostilnah in znajo nekoli'-o kuhati. Gostilna »Jadran«, Jesenice. 5805-1 Čevljarskega pomočnika »a stalno, prvovrstnega, za šivano in rbito delo, sprej mem Nastop takoj. Kari Stirn, čcvliar. Zg. Stranje 20 pri Kamniku. 5812-1 Krojaškega pomočnika ln vajenca za bobša dela — spreimem takoj v trajno službo Josip Prušek, kro jaštvo, Žužemberk. 5793-1 Brivski pomočnik prvovrstna moč. mlad, hiter, dobi takoj službo. — Nujne ponudbe na : Veko slav Vyborny, Slovemgra-dec. 5796-1 Postrežnico pridno, poštene za dopoldne, sprejmem Sp. Šiška Černetova ul 31, I. nadstr vrata 2. 5821-1 Dve sposobni frizerki in vajenko, sprejmem za stalno v Liubljani 1 aprila Codina, Krekov trg 10. II dvorišče. 5849-1 Inkasanta z 10 00c Din kavcije, sprejmem v stalno službo. Po nudbe pod »Hitno« na ogl odd Tutra 5822-1 Strojnika zmožnega manipuacije t eksplozivnim motorjem — za manjšo tvornico ledu v Južni Srbiji, iščem. Pismene ponudbe s prepisi dokumentov na Pubücitas, oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9 pod šifro »PP905«. 5790-1 Zubnog tehničara koii može sve samostojno raditi po potrebi, i da govori njemački, traži Dr. Mi-chailo D j o k o v i t c h — Užice. 5809-1 Pekovskega pomočnika in vajenca, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5806-1 Ključavničarskega pomočnika iščem za takoi Morič Ignac, Jesenice, Gosposvetska cesta 33. 5804-1 Lesni manipulant samostoien, za nakup trdega in mehkega lesa, za izdelavo pragov, s kavcijo, dobi takoi mesto. Ponudbe z referencami na ogl odd Jutra pod »Manipulant« 5798-1 Kuharica samostojna za hotel se «orejme takoj. Pogoji: ^ol^oletna spričevala, delavna, varčna ln sna£ na Ponudbe na podr. Intra Maribor pod »Do ■ira kuharica«. 5492-1 Brivec «metalen samstd pri 'rup'llv čist z frarnifru 'o zn«t1 mora železno in vodno ondularlo -lobi lokal 7 elektrik" v ^bovl pri Perger r>o bova. 56071 tSluito&išce Izučena prodajalka prosi kakršnokoli namestitev takoj. Naslov v vseh -oslovalnicah lutra. 5827-2 Dekle ki dobro samjsto nc kuha in varčno vodi gospodinj stvo želi iaposlitve. najrajši na Jesenicah ali Bledu Po nudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Pridna in vestna«. 5839-2 Sobarica želi mesto v boliš' hiši. Vajena servirania, šivanja, likanja in ročnih del. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5807-2 Zaslužek Beseda 1 Oln davek 3 Din za SUro all dajanje naslova S Din Na Iman Jšl znesek 17 Din Za Din 2.500 si ustvarite eksistenco. — Delo doma Dop.it pod »Stalno« na podružmcc Jutra Maribor — Priložite znamko 546' i JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF A počakaj, opica Džimi je bila vse videla . -. Saj se je že ponoči le delal, kako da spi. Komaj mu je Lukež obrnil hrbet, se je Džimi spustil s police, se ja-drno oblekel in takisto stekel po stopnicah, ne da bi zbudil očeta in Janka! Inštruktorja za mesto Celje, ščem peto-šolcu za francoščino,, latinščino in nemščino. — Obratne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Energičen«. ?835 4 ragocenósti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana Wolfova ul Prodàm- Vlomi v blagajne in prostore, trgovine, cerkve itd. povsem nemogoči. Električna specijalna oprema s malimi stroški. Pro račun pošljem brezplačno. — Elektrotehnične podjetje Kajba, Sušak. 5831-6 Gostilniški štedilnik poceni naprodaj pr Promet, (nasproti križanskf erkve). 5843-6 Preprogo za kmečko sobo proda Je-zeršek. Sv. Petra cesta 28 1823-6 Špecerijski inventar malo rabljen, ueodno naprodaj. Veršnik Josipina. Tvrševa 124. 5808-6 2 tovorni avto-šasiii 2^/2 in 4—5 onski ■ pnev matikami. kupimo. V po štev pridejo le šasiie. ki so v dobrem stmju Ponudbe s točnim opisom in ceno poslati vodstvi, prostovoljne gasilske čete v Mariboru 5837-10 Motoristi! Kupim motorno kolo. rab-lieno 2*0- 350 ccm OHV Obširne - nudbe z oznako ?namke. cene >n jakosti na Anton Fišter. Draškovičeva ul 62. Zagreb. 5797 10 Kolesa prvovrstna rai iena m nova zares poceni dot ite pri »FROMEI« .asprot kri-žanske cerkve). »844-11 Posojila na vknjižbo poroke, hipotekarne na 5 ali 10 let, po 7% obresti kmetom za gospodarske potrebe po 6%, preskrbimo takoj Pojasnila daje Union. Zagreb, Radičeva ul. 12. 5802-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoi ? gotovini Kupu|te srečke Dri. razred ne loterije t moii kolekrun »Vrelec ueče« Al. PLANINSEK Ljubljana. Beethovnova 14. Telefoo 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle. 23-16 Lepo posestvo z vpeljano gostilno, tik kolodvora in glavne ceste, z velikim vrtom, priložnost za kopanje, prodam. Medvode štev 4. J815-20 Večje število parcel kompleksov posestev go edov. trgovskih ic stano «s iskih hiš tei ril, ima na prodai gradben, strokovne izobražen oosredovale« K una ver Ladvih Cesta 29 oktobra 6 Tele fon 37 33 Pooblaščen «ra diteli tn «odni ceniteli u nasvete brezplačno o* ru polago. »-20 Dvosob. stanovanje s kabinetom, v centru, oddamo, primerno tudi kot poslovni lokal. — Atelje Viktor, Knafljeva 4. 5820-21 Sobo lepo opremlieno, «t posebnim vhodom, L uporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi. Streliška ulica 22, I. nadstropje. 5817-23 Hotel z restavracijo novo zgradbo, prodam ali takoj oddam v najem v kopališkem mestu Njivice, blizu Omišja (otok Krk) s 6 sobami, 12—15 postelj, velika dvorana z inventarjem in vrtom. Naslov : Petrovič, Staklana, Sušak. 5811-19 Zagrebško parfumerijo tzvrstno idočo, najpromet-nejši vogal pred tramvajski-mi postajališči, elegantno urejeno, s portalnimi izlož bami, brez konkurence, prodamo nujno radi ženitve za 65.000 Din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Uica br. 144. 5800-19 Trgovine, trafike, industrije hotele, restavracije, bufete, gostine, kavarne, mlekarne, menze, krčme, posestva, hiše, vile, letne hišice pro-daiamo in posredujemo nakup uspešno in brzo : Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Uica 144. 5799-19 Informacije trgovske, pn itne, poizvedovanja itd. viii strogo diskretno: Informacijski zavod Ljubljana, Kolodvorska 41. 5840-31 Ivan Gab—ec sestanek na Jožefovo »Daj-dam« nemogoč. Dvigniti pismo poštnoležeče Ljubljana L 5803-24 Židovski ulici čakaj 24. št. 16. ur prosim ! sigurno javi? p. 5816-24 Ogorel? Zavidljivo temne polti! Hočete tudi tako ogoreti? Pišite- Milan Vrabič. Ptuj p. 33. 5443-24 Ženitve in možitve boliših krogov posredujemo najvestnejše. Velika izbira krasnih partij obojega spola Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu Din 10 v znamkah diskretno; »REZOR« pošta 3. 5801-25 )Qqq®Q©QSQ©QQ®QQ9®Q®QQ® v cCevCjarjem in èevCjarò&im $adrugam zelo poceni predamo strofe in ostalo opremo za popravila čevljev 1 n sicer: Šivalne stroje, stroje za klinšanje, stroje za frezanje, stroje za likanje, stroje za struženje (žalovanje), stroje za izžiganje, kombinirane stroje itd. Za vsa pojasnila se obrnite samo pismeno najkasneje do 1. aprila na PUBLICITAS, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 209. Zapustila nas je naša ljuba, zlata mama, gospa MARIJA KLEMENČIČ roj. Strehovec Pogreb neprežaljene pokojni ce bo v sredo, dne 23. marca 1938 ob pol 4. uri popoldne tz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. marca 1938. Globoko žalujoča rodbina KLEMENCIC Zapustil nas je po dolgem trpljenju ljubljeni soprog, naš dobri in skrbni oòe, tast tn stric, gospod Franc Brodnik OROŽ. STRA2MOJSTER V POKOJU v 79. letu starosti, previden s «v. zakramenti. Blagega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 23. marca 1938 ob 16.30 popoldne, lz hiše žalosti, Rožna dolina c. II St 15, na farno pokopališče na Viču. LJUBLJANA, 21. marca 1938. Žalujoča rodbina BRODNIKOV A £ notim v- ^potnimi Izdali smo »Priročnik za avto-mobilist-e«. ki ga razpošiljamo BREZPLAČNO MOTORNA VOZILA TRAJAJO ZDAJ MANJ CASA, KAKOR BI BILO PRIČAKOVATI RADI NJIHOVE KONSTRUKTIVNE IN TEHNIČNE DOVRSENOSTL V TEJ KNJIGI PRINAŠAMO VSE ONO, KAR JE ZARES VAŽNO ZA VOZAČA IN MU DAJEMO NAVODILA, KAKO MORE SVOJEMU VOZILU ZASIGURATI EKONOMIČEN POGON IN CEVI DALJŠE ŽIVLJENJE. — DA BI BILA TA KNJIGA ISTOČASNO IN V VSAKEM POGLEDU PRIROČNIK ZA AVTOMOBILiSTE, SMO DODALI NAVODILA, KAKO SE PREPREČIJO RAZLIČNE MOTNJE, IN RAZNE DRUGE PODATKE- KI SO ZANIMIVI ZA VSAKEGA AVTOMOBIL1STA. Tu Izrežl in prilepi na dopisnico» STANDARD-VACUUM O IL COMPANY OF JUGOSLAVIA, INO. ZAGREB VL Pošt. p retinae L ä Izvolite mi poslal brezplačno »PRIROČNIK ZA AVTO MOBILI STE« me in priimek: Naslov: tj Imam motorno vozilo znamke: s A ii ■ •, Mobiloil Uporabljam ---—- ri piirfn /-v/ 1 c. drugo olje ki ga kupujem pri: •c >, e m S. e! K* S* -I s 3 5 N. — o rw g Vdovec posestnik in obrtnik, v lepem industrijskem kraiu na Gorenjskem, želi dobro go «podinjo z nekaj premože ma. staro do K let. — Po možnosti na> poseda kateri koli obrtni list Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Možitev ni izključena« 5829-25 , Državna uradnica v višjem položaju želi spo znati .taretšega gospoda s ! primerno eksistenco v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »bortuna«. 5810-25 t Damo prosim denarne pomoči. — Poznejša ženuev ni 'zkiu-čena Ponudbe na ogl. odd [utra pod »Trgovec 15.000« 5832-25 Beseda 1 Din davek 3 Oln ia šifro ali dajanje naslova 5 Din NaJm&nlA' CT|pc#|r 17 Oln Dotrpel je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naS ljubljeni IVAN MOŽINA BANOV. RAC. URADNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Bredo, dne 23. t. m. ob 4 url popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališe k Sv. Križu. LJUBLJANA dne 21. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI. f Do trpela je naša ljubljena mama, stara mama, teta in taSča, gospa Mariji Pavla (NSERIRAJ V „JUTRU"! TRGOVKA Z ZELENJAVO Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne Izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. marca 1938. Globoko žalujoči: J06K0, IVAN, sinova; MARIJA, hčerka ter ostalo sorodstvo.