POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 121 • Maribor, torek, dne 22. oktobra 1940 • Leto XV Katoliški listo revoluciji Glavno glasilo švicarske katoliško-kon-servativne stranke, »Vaterland« je te dni zapisalo sledeče značilne besede: »Ob smrti Trockega je časopisje govorilo o Trockem kot o »permanentnem revolucionarju«. Beseda gre stvari do dna, kajti Trocki je bil v resnici večni revolucijonar. Napačno bi pa oilo to večnost videti le v Trockem, kajti re-volucijonarnost se je v tem vulkanič-nem razumniku kazala le kot v kakšnem gorišču. Od leta 1789., ko je stopila revolucija kot zunanje zgodovinsko dejstvo na pozomico evropske celine, je bila revolucija na dnevnem redu vseh držav in preži že 150 let na vsako Politično, socialno in versko vprašanje; zgodovinsko razdobje od 1. 1789. sem lahko imenujemo dobo permanentne revolucije. Na zunaj je imelo to zlo svoj vzrok pri vladanih, ki jih ni bilo mogoče obvladati; toda najgloblji vzrok sam je ležal in še leži pri vladajočih, ki vladajo brez ljudstva. To se je zgodilo z usmrtitvijo življenjskega živca, ki je vezal svobodo z avtoriteto, to se je zgodilo z N VI ■ I emcua m Hali lija na Turčija In GrSka anu zavratnim umorom avtoritete same. —'štora ob Prutu JU« M i tf V v« >ti »o.j.di s V območju petrolejskih vrelcev je romunska vlada odredila izselitev prebivalstva in bo to področje izključno pod nadzorstvom nemške vojske. Nemška vojska bo preobrazila romunsko vojj-sko tako, da bo preko zime okrog 700 tisoč mož na novo izvežbanih, opremljenih in pripravljenih. Reka Prut ne deli več SSSR od Romunije, ampak od interesnega področja Nemčije, ki se razteza na ves Balkan, v kolikor ni ta življenjski prostor podeljen med Nemčijo in Italijo. Za dejstvo samo ni važno, ako je ta razdelitev interesnih področij izvršena v dogovoru in sporazumu med državama osi in SSSR ali ne. Urejevanje tega življenjskega prostora na Balkanu je začelo takoj, čim je nemška vojska zasedla in zavarovala vzhodno mejo tega življenjskega pro- Noben diktator zadnjih 150 let, začenši od Napoleona do najnovejših, ni mogel revolucije notranje premagati. Zmaga nad revolucijo je možna le z novim du- 'hom. Dokler se ta duh ne bo usidral v politične, socialne in gospodarske zadeve, bomo živeli v stalni revoluciji; »permanentni revolucijonar« je mrtev, permanentna revolucija je pa bolj živa kot kdajkoli poprej.« • Iz članka torej vidimo, da so švicarski klerikalci res napredni ljudje, ki znajo pravilno misliti, .'ti.i. c_«.*. t* Italijanski list svari Pred prezgodnjimi načrti o novi ureditvi Evrope, Uradno fašistično glasilo »Popolo d' italia« svari pred prevelikim govoričenjem različnih ideologov o bodoči Preureditvi Evrope. List pravi, da mora 2 vojno pričeta revolucija ne samo podesti z nadvlado denarja, ampak tudi z meščanskimi ideologijami. Z načrtom o Panevropi je treba še počakati. Nobena velika sila v zgodovini še ni bila osnovana na ideološki podlagi, ker se življenje narodov ne razvija po določenem programu, ampak igrajo pri tem vedno neoredvideni činitelji glavno vlogo. List za cljučuje svoja izvajanja, da gre zdaj •predvsem za dosego zmage in da kakor je bila nekoč rimska in grška kultura, tako bo tudi obstojala fašistična kultura. Viharji In naia strokovna Internacionala Vojni in ideološki vihar je močno zadel tudi delavsko in nameščensko strokovno gibanje. Strokovna internacionala, ki je imela do padca Francije svoj sedež v Parizu, se je preselila v Anglijo. Politične razmere v nekaterih državah in vojna, kakor znano, so onemogočile delovanje svobodnih strokovnih organizacij, kljub temu internacionala združuje v svojem okrilju centrale stro kovno organiziranega delavstva 14 držav, ki tvorijo jedro delavskega gibanja. Milijonska armada organiziranega delavstva in nameščenstva bo težko krizo prebolela v junaštvu in zaupanju na svojo bodočnost. Vanjo se ozira tudi Proletarijat, ki danes ne more vršiti svojega organizacijskega dela. AmerJšk0 vojaiko odposuns^ kj Je na_ Čin w V A1’*'10' da sc spozna z novimi na-Jjinl bojevanja je prispelo v i.isbono. od ko-er z letali odšlo v Anglijo. Govori se, da bo nemška vojska prispela tudi v Bolgarijo. Baje bi utegnil biti njen prihod v zvezi s stremljenjem Bolgarov, da dobe izhod na Egejsko morje čez ozemlje Grške. Dejstvo, da so Angleži na poziv svoje vlade zapustili Romunijo in da se sedaj pripravljajo na odhod tudi iz Bolgarije, opravičuje tako domnevo. Med tem pa se ugiba, kaj bo z Grško in Turčijo, ki stojita sedaj naenkrat v središču svetovnega zanimanja. Grška Turška imata angleško jamstvo. in Turška je celo zaveznik Anglije. Na naslov obeh držav čitamo v nemških in italijanskih listih neprestane pozive, da naj spremenita svojo politiko. Zadnje dni pišejo nemški listi, da proti Grški in Turčiji nimajo ničesar, da je razmer- je do teh držav normalno, pristavljajo pa, da bosta Italija in Nemčija znali preprečiti vsako angleško akcijo v njunem življenjskem prostoru. S tem v zvezi se omenja konferenco angleških poslanikov balkanskih držav, ki se je te dni vršila v Carigradu in pa prihod angleškega vojnega ministra Edena v Egipt. Zlasti ime Edena, ki je znan kot zelo ogorčen nasprotnik Italije, služi časopisom osi kot podlaga za domnevo, da gre za angleško akcijo v Turčiji in Grški ter Egiptu. Kaj bi sledilo, ako bi se Italija in Nemčija prepričali, da se v zvezi z Ede-novim potovanjem res nekaj pripravlja, se ne ve. Znano pa je, da sta smatrali Turčija in Grška za potrebno izvršiti celo vrsto obrambnih ukrepov in zlasti pisanje turških listov razodeva, da presojajo položaj tam doli resno. V Moskvi zanikajo, da bi se vodili kakšni razgovori s Turčijo ali ostalimi balkanskimi državami v pravcu sklenitve neke vojaške zveze, dasi se vrše neki razgovori med SSSR in Turčijo. Na vsak način pa stopa vprašanje Dardanel v ospredje čim bi bila postavljena Turčija pred kakšno odločitev. Turčija pa ne zanika, da razgovarja z Grško in da smatra varnost Grške kot svojo lastno varnost. Položaj na Grškem je tak, da je vlada odločena ohraniti nevtralnost in braniti neodvisnost. Toda nemški tisk pripominja, da — zlasti kar se tiče Turčije — ne istoveti režima z narodom, narod po mnenju nemškega časopisja hoče nekaj drugega, kot pa režim. Režim in narod sta samo v Nemčiji in Italiji eno in isto. Razmerje sedanjega grškega režima do Italije je bilo določeno v času venezelistične vstaje. Ve-nizelos je iskal in našel oslon v Italiji, bil pa je premagan in na prestol se je vrnila kraljeva rodbina, ki je več let preživela v prognanstvu v Angliji. Pred nekaj meseci pa smo čitali v listih, da je bil sinu grškega prestolonaslednika za botra italijanski prestolonaslednik. V koliko morejo taki poliični in osebni razlogi vplivati pri določanju stališča Grške v trenutku, ko Italija in Nemčija urejujeta svoj življenjski prostor na Balkanu, bomo šele videli. Ne more s« prezreti pisanja nemških in italijanskih listov, ki so napovedali za bližnjo bodočnost spremembo režima v Grški. Grška vlada je te vesti odločno zanikala« ne da bi navedla kaj je pogrešnega v nemških in italijanskih računih. Zaenkrat kaže Grška odločnost, da ne bo menjala svoje politike. Njena vojska je v pripravljenosti, Turčija pa gomila svoje čete ob meji Bolgarije in na področju Dardanel. OdnoSaJI med Nemiljo In Jugoslavijo se ne bodo spremenili Nemški tisk odločno zanika, da bi se moglo kaj spremeniti v odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo. Stiki med obema državama so normalni, da celo prijateljski. Mussolini nadzira čete v Reki. Te dni prispe na Reko Mussolini, da pregleda ondotne garnizije, kakor je pred tednom dni pregledal 11. armadni zbor italijanske vojske ob zapadni meji Jugoslavije. Bombni napadi letal Nemško vojno poročilo z dne 19. t. m. omenja, da so podmornice zadnje dni potopile 31 sovražnih parnikov s skupno tonažo 173.650 ton. Kljub neugodnemu vremenu so letala nadaljevala z napadi na London in jim je uspelo razdejati vodovod, težko poškodovati neko tovarno orožja in povzročiti hudo razdejanje v nekem vojaškem taborišču, kjer so bili zadeti zbrani vojaki in topovi. Tudi v noči na 19. oktobra so letala napadla London, potem pa tudi Liverpool in Birmingham, kjer je izbruhnilo mnogo požarov. Nemške pomorske sile so znova minirale britanske obalne vode. — Angleški bnzi čolni so se skušali približati nemškim ladjam. Nemški topovi so uspešno bombardirali Dower. Uporabljajo se nove vrste bemb. Vrženih je bilo več stotisoč kilogramov takih bomb. Angleška obramba je bila slaba. Dne 20. oktobra poroča nemško vrhovno poveljstvo, da je bilo v noči od 19- na 20. oktober potopljenih 17 sovražnih ladij s skupno 110.000 tonami. Podmornice so potopile v zadnjih dneh 43.000 ton brodovja. Kljub neugodnemu vicmenu so bile vržene bombe iz letni na London in to zlasti ponoči. Zadeti so bili doki, plinarna v Greenwi-cnu, tovarne letal, vodovod in železniške naprave. Eksplozije so bile tako močne, da so plameni švigali 1000 m visoko. Angleška vojna poročila. Angleška letala so v noči na 19. oktober metala bombe na ladjedelnice v Kielu in Hamburgu, tovarno aluminija v Laneuu, tovarno orožja v Dortmundu, na rensko pristanišče v Duisburgu, na tovorne postaje v Schwertenu, Osnabriicku in Dortmundu. Vsa letala so se vrnila. V noči na 19. oktobra je imel London 11 urni alarm. Povzročena škoda ni bila večja, kot v prejšnjih treh dneh. Nemci ne napadajo več v velikih skupinah, ampak posamezno, da zmanjšajo zgube letal. ustavljen obrat. Nemško letalstvo ni moglo izkoristiti premoči v zraku zaradi stalnih dobav Amerike. Vojna v Afriki se omejuje še vedeo samo na letalstvo. Italijani napadajo z letali Aleksandrijo in Kairo, Angleži oporišča Italijanov v Libiji in v Abesiniji železniško progo. Poročila o povzročeni škodi si nasprotujejo Napadi Italijanov na Perzijski zaliv. Več italijanskih težkih bombnikov je Angleška letala so 19. t. m. napadla dne 19. t. m. ponoči napadlo angleški norveško letališče v Tromsoju. Pov-1 petrolejski center na otočju Bareinu v zročeni so bili požari, ena ladja je bila Perzijskem zalivu. Letala so preletela zadeta, letalo pa je moralo pristati na švedskih tleh. Na Kanalu je bil topniški dvoboj. Angleška ladja »Girl Mary« je bila potopljena. Iz Amerike prihaja sedaj že dvakrat toliko letal, kot pa so znašale angleške zgube v zadnjih tednih. Ruski komentarji o letalskih napadih na Anglijo. Moskovski Časopis »Rdeča zvezda« komentira zadnje napade na Anglijo ter ugotavlja, da nemško letalstvo ni moglo ponoviti uspehov, ki jih je doseglo v Franciji in Poljski, to pa iz razlogov, ker se je angleška obramba v zadnjem času zelo izpopolnila. Angleško letalstvo pa je celo v protiofenzivi težko poškodovalo vsa pristanišča vzdolž fran-cosko-belgijske obale in tako začasno onemogočilo vdor v Anglijo. Angleška industrija dosedaj sploh še ni utrpela večjih izgub in ni bil v nobeni tovarni 4.500 km dolgo pot in so z uspehom bombardirala zaloge petroleja in naprave. Izbruhnili so ogromni požari. Naprave na otoku so take, da je mogoče natočiti 1000 ton bencina na uro. Japonci napadala birmansko cesto Promet ni prekinjen. Japonska letala so začela z velikimi napadi na birmansko.cesto. Kitajska vlada je ukrenila vse potrebno za naglo popravljanje ceste, v kolikor bi bila razdrta. Promet se vrši ponoči, nevidno za Japonce, ker nočni napadi na cesto v gorovju niso mogoči. Sto nadalinih uglednih Nizozemcev interniranih. Nemško časopisje prinaša nemško uradno poročilo o internaciji 100 nadaljnih promi-nenlnih Nizozemcev. Poročilo pravi, da bodo sledile nadaljne internacije od strani nemških oblasti, če ne bo nastopilo izboljšanje v ravnanju z Nemci v Nizozemski Indiji. Podpis trgovinskega sporazuma z Nemčijo Dne 19. oktobra je bil podpisan pro- čiji, tako da je na podlagi tega bilo mo- 1 t 4 _ 1 _ A.fUMCtlr/V. nvi *• /~\ /4 O ‘t \ nOClll r»r\l d! C k 1 (1 O “* tokol o 12. zasedanju jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, na katerem je bil sklenjen novi trgovinski sporazum z Nemčijo. Z novim sporazumom je povišan tečaj nemške marke od 14 din na 17.30 din, ukinjen dosedanji preferencijalni sistem in razdeljena količina blaga, ki prihaja v poštev za naš uvoz iz Nemčije in naš izvoz v Nemčijo. Kaj pomeni preferencijalni sistem za nas, izvemo iz govora zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča. Ureditev naše trgovine z Nemčijo na podlagi preferencialnega sistema datira iz leta 1934 in je veljala do sedaj. Nemčija nam je spričo nizkih cen poljedelskih pridelkov priznala ugodnostne cene pri nakupu industrijskih potrebščin v Nem- goče pri prodaji naših poljedelskih pro izvodov v Nemčijo vsaj posredno doseči nek dobiček. Na račun tega preferencialnega sistema smo prejeli od 1. 1934 do danes 800 milijonov dinarjev. Ta ugodnost sedaj z novo pogodbo odpade in Nemci se obvežejo, da bodo pač dobavljali svoje blago po tistih najnižjih cenah, po katerih ga bedo mogli. Komentar zunanjega ministra. Zunanji minister je pristavil, da ni samo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo rodilo mnogo dobrih sadov, ampak tudi politično sodelovanje in da nadaljevanju in ojačenju take politike sodelovanja ni nič na poti, ker danes odgovarja tudi obojestranskim dobro razumevanim interesom. Stanovanljka zaSiita - neodpovedljlvojt stanovanla za dobo enega leta. Izšla je uredba o zaščiti stanovanj- najemnik ali njegovi svojci obsojeni, ker skih najemnikov. Hišni lastnik sme od povedati najemniku stanovanje ali lokal samo v teh le primerih: ako rabi prostore za svoje oženjene otroke, ako hoče zgradbo porušiti, ako najemnik zaostane z najemnino en mesec, ako najemnik izkorišča prostore v druge svrhe • kot pogojeno, jih oddaja v podnajem, ali namerno, ali pa iz malomarnosti kvari, ako živi najemnik ali njegovi svojci nemoralno, ako so bili so se kakorkoli pregrešili proti hišnemu lastniku in njegovim domačim. Neod-povedljivost stanovanja velja ne samo za trenutnega lastnika hiše, ampak tudi, ako hiša menja lastnika. Uredba velja za eno leto. V zvezi z uredbo o prepovedi povišanja najemnin, pomenja gornja uredba izpopolnitev zaščite stanovanjskih najemnikov in jo je treba pozdraviti. j Slovenski fantje in dekleta ter ZZD. — Med odseki Slovenskih fantov in deklet ter ZZD v Sloveniji se vrši na inicijativo politikov anketa o sodelovanju med slovenskimi fanti in ZZD. Izdana je bila posebna okrožnica, ki je dala inicijativo za razgovore. Slovenski fantje tudi niso zadovoljni s svojim imenom. Večina je za bivše staro ime »Orel«. Nekateri so za to, da bi se imenovali »Rožanci«, to je, prav narodno, kakor označujejo pri nas fantovske korenjake. Glavno dejstvo ipa je to, da sta obe organizaciji prišli v svojih pogajanjih tako daleč, da so fantje pripravljeni sodelovati za ZZD in jo tudi ščitili, če bo treba. V ta namen si medsebojno pošiljata že tudi delegate na skupne seje. Iz te konstatacije »Slovenskega delavca« je razvidno, da je imel apel politikov na ti dve nepolitični organizaciji vpliv. Ne razumeta se. Slovenec« že par dni priobčuje v prevodu članek francoskega novinarja Andre Mauroisa o vzrokih vojaškega zloma Francije. »Slovenski dom« pa je Andre Mauroisa napadel, ker je — Žid. i-.», <> Vi 1 židovski dijak se sme vpisati na srednjih šolah v Sloveniji v letošnjem letu in sicer v Murski Soboti, vsi ostali otroci, ki imajo židovsko mater in očeta so od študija izključe- Kal bo z bombažem iz Turčije? Posvetovanja o nakupih bombaža v inozemstvo, zlasti v Turčiji, so že davno za nami in pred poldrugim mesecem je bilo javljeno, da je bombaž kupljen ter takorekoč že na potu v Jugoslavijo. O tem bombažu pa ni sedaj niti duha, niti sluha. Tovarne nadalje omejujejo obratovanje. Spričo zapletov, ki so sedaf začeli tudi na Balkanu, izgleda, da z dobavo bombaža iz Turčijo ne bo nič. Ali ne bi merodajni pojasnili, kako ie s to zadevo, na katere ureditev čaka na tisoče tekstilcev in njihovih rodbin? Nadalje bi radi vedeli, kako je z bombažem, ki sta ga svoj čas zadržali Italija in Nemčija in se je reklo, da bomo ta bombaž gotovo dobili. SSSR zanika Vlada v Moskvi sploh ne daje nobenih izjav o svetovnopolitičnem položaju, ampak se omejuje samo na zanikanja vesti, ki jih razširita radio in časopisje, v kolikor se v teh vesteh vpleta ime SSSR v kakšne mednarodne politične kombinacije. Te dni je zanikala moskovska viada vest, da je nameravana v Moskvi konferenca Nemčije, Italije, Japonske in Nadalje je poročevalski urad Gospodarsko sodelovanja z osnimi silami Kaj pravijo v Berlinu o sodelovanju SSSR. Sedaj se vrše gospodarska pogajanja med Nemčijo in Italijo v Berlinu. Italijanski tisk poudarja ob tej priliki, da se je gospodarska pogodba med Nemčijo in Rusijo dobro obnesla in da bo Rusija sodelovala z osnimi silami tako na zahodu z Nemčijo in Italijo kakor na vzhodu z Japonsko v smislu novega T a s z a n i kaT* vse 'vesti Id so krožile”v gospodarskega sistema, kar bo prina- Ranijo. Njemu na čast bodo priredili v svetu, da so sovjetske čete vdrle v Ro- šalo tudi politično korist. Rusija je ze dhdu vehko .bikoborbo. Te dn, p« v munijo in da je neka ruska vojna ladja v tem letu izvozila za več slo milijonov dr.dski aren. koncertirala ne potopila neko romunsko ladjo. Imark surovin v Nemčijo. Cena madžarske in naše koruze. Na madžarskem so maksimirali cene koruzi. Te cene rasejo od oktobra do maja 1941, in sicer od 14.20 pengov do 21.95. V naši valuti znaša ta cena za meterski cent od 12.? in do konca roka 190 dinarjev. Pri nas pa velja taka koruza (nova sušena) že sedaj meterski cent 270 dinarjev. Dadovedni smo, kakšne bodo cene pri nas spomladi? Cena vsem vrstam špirita se je te dni ponovno dvignila in sicer špiritu za mešanje bencina za din 1.— pri kg (od din 9.— na din 10.—), rafinirani špirit stane din 16.80 za hek-tolitersko stopnjo, gorilni špirit pa din 15.50 za hektolitersko stopnjo. Kapitalisti se gredo zadrugarje. Konferenca usnjarskih podjetij v Sloveniji je sklenila u-ustanoviti nabavaljalno zadrugo usnjarjev, ki se bo pečala s preskrbo surovin tovarnam. Kdo 'bi si mislil, da bodo najhujši nasprotniki zadru-garstva — industrijci, še nekoč postali zadru-garji. 40 letnico obstoja šole za gluhoneme je te dni proslavila šola v Ljubljani. 15 vagonov pelinovega listja je uničil požar v tovarni za pridelavo eteričnega olja blizu Stona na polotoku Peljašcu v Dalmaciji. Škode je 300.000.— din. Nov španski zunanji minister. Dosedanji notranji minister Serano Sunner, ki je (f >bil nedavno tega na obisku v Berlinu in Rimu, je postal zunanji minister. Novi minister je odredil, da bodo poslej falangisti vodili špansko zunanjo politiko in zastopali Španijo v inozemstvu. Italijanski tisk pozdravlja imenovanje Sunnerja in pravi, da je sedaj končno padlo zagrinjalo na španski pozornici. Vodja nemike policije Himmler je prispel ▼ Ma-ma-vojaška godba pred 30.000 poslušalci. Velike povodnji so hučo prizadele Španijo, zlasti Katalonijo in južno Španijo. Nov rudnik boksita. V Št. liju pri Velenju so pred kratkim začeli kopati boksit. Zaen- , krat je pri tem delu zaposlenih 35 delavcev, ki obratujejo v treh izmenah. Rudo prevažajo z avtomobili na kolodvor v Velenje, odkar jo 1 odpremijo v Nemčijo. Kakor se zatrjuje, pri- I dobivajo v Nemčiji iz te rude prvovrsten alu-minijum, ki se rabi za letala. Na tem kraju so že večkrat poskušali s pridobivanjem rude, do rednega obratovanja pa poprej ni prišlo. Tudi na Rudnici pri Sv.. Janezu v Bohinju so lansko leto ponovno začeli s kopanjem boksita, pa so po nekaj mesecih kopanje opustili, dasi so tam kopali rudo tudi v časul svetovne vojne. 400.000 hektarjev plodne zemlje je ostalo letos neobdelane na Hrvatskem, tako trdi »Gospodarska sloga«. Dijaški hotel so uredili v Baogradu, imel bo ICO postelj. Dijaki plačajo za posteljo po din 5. Bombna eksplozija v Zagrebu. V zagrebškem izseljeniškem komisarijatu je v noči na 20. oktobra eksplodirala precej primitivno narejena | bomba. Nek njoški je bil lahko ranjen. Bombe | polagajo v današnjem času ljudje v tuji službi-Hajduk Draža Gligorijevlč, ki so ga vjeli pri Despotovcu je imel 160 pomagačev. Nekateri pravijo, da so mu pomagali pri vršenju njegovih zločinov, ker so se ga bali, kakor se večkrat zgodi v življenju, da kdo iz bojazni podpira zločince. Načrti osi v Romuniji. »E\change Tele-graph« meni, da bodo v Kratkem v Romuniji izvršeni tile načrti: 1.) Zgraditev pomorskega oporišča v Konstanci po Habjanih; 2.) zgraditev pomorskega oporišča v Mamaji po Nemcih; 3.) zigraditev utrdb v Galacu; 4.) zgraditev vrste letališč na romunskem bregu obmejne reke Prut. Romunija bo prevzela stroške za vzdrževanje nemških čet. Kakor poroča »Exchange Te-legraph«, je romunsko finančno ministrstvo v ta namen že dalo na razpolago kot prvi obrok vsoto 14 milijonov lejev. Vojni in propagandni iilmi v Italiji. V Italiji je izšel dekret, po katerem so dolžna vsa kino-podjetja uvrstiti med svoj program vojne in propagandne filme. Obsodba za veleizdajo pred sedanjo vojno. DNB javlja iz Berlina, da so bili obglavljeni Karel Hofmann, Erich Schulz in Willi Tosch, vsi iz Gdanska ter Hermann Chill iz Danzig-Ohra, ki jih je obsodilo Ljudsko sodišče zaradi priprave veleizdaje in zaradi zločina po zakonu o razstrelivih na smrt. Obsojeni so bili člani tajne organizacije, us-tanovljene pred začetkom vojne izven Nemčije, ki ie hotela ■ terorjem in sabotažo slabiti udarno silo nemške vojske in vreči nacionalno-socialistični režim v Nemčiji. Obglavljeni škodljivci naroda v Nemčiji. Zatemnitev mest v Nemčiji izrabljajo zločinski tipi za svoje temne posle. Sodišče jih prav strogo preganja. Nemški listi javljajo, da je bil dne 8. oktobra obglavljen v Magdeburgu Paul Heibt, ki je na glavnem kolodvoru v času zatemnitve kradel kovčege in zaboje. Nadalje so bili obglavljeni Josef Pastuscherk in Leopold Mojeszczvk, ki so v noči dne 11. majnika v Tešiniu vlomili v stanovanje nekega trgovca ter poskusili tam krasti, poleg tega pa so težko ogrožali trgovčevo ženo z nožem. V Magdeburgu je bil nadalje obglavljen Heinz Leisler, katerega ie izjemno sodišče ohsodilo kot škodljivca naroda na smrt, ker je tudi na glavnem kolodvoru izrabljal zatemnitev ter ponovno kradel kovčege in poštne pakete. čeika pevka v Berlinu. Te dni je nastopila v berlinskem gledališču »Admiralspalast« ponovno češka pevka Jarmila Kširova v glavni vlogi Leharjeve opere »Vesela vdova«. Pevka je žela tudi lansko leto velike uspehe v Berlinu in Monakovu. BRESKOV C V El Starokitajska dramska pesnitev neznanega avtorja iz XIII. stoletja. Prevedla: Fran Žižek in Ivan Potrč. 6] Pesmi: Alojz Gradnik in Tone Maček. Breskov cvet: Sestra, samo nekaj še povejte: Je star in zoprn? Krizantema: Ali kje, mlad in lep je, da vas kar zavidam za moža. 10. prizor. Krizantema: Gospodična, tu je Lju-jen-ming! Študent: Kaj ste kot trepetlika v vetru gospodična!- Sem jaz vam strah, nagnal v kosti. Stopite bliže, da se seznaniva. Breskov cvet: Ne izdajte me! Ste slišali.... Tu je nekdo. Visa se tako bojim ... Študent: Temna noč je zunaj, kdo tod bi kol<>- vratil! Sama-sva, jaz in ti, P^slfdkl..B.res^^ cvet. Nič skrbi, nikdo ne prisluškuje, nlkdo naju ne moti v najini ljubezni. Pomladni verter diha 5ez pokrajino, tebi pa se smehljajo oči, ko cvetke na travnikih, ko jih je sonce obsijalo. Mesec boža ti lase in lica so ko breskve žametne, ustne ko temne mačehe. Vem, jaz nisem vreden, d i bi v ljubetzni se sklonilo k meni srce tvoje. Reven sem in beden, ti pa bleščeča hčerka s B r Js^ov 'cvet : Nc boš zapustil to dekle, nikol ne pozabil name, Lju-jen-ming? Študent : Saj nisem: Lju-jen-ming! Breskov cvet : Da nisi Lju-jen-ming? O groza! Študent: Čakala si dragega. Tvoj dragi sem, to ti prisegam, čeravno nisem Lju-jen-ming. Breskov dvet: Gorje mi, izgubljena sem. Zakaj ste me tako razklali? Vzljubila sem, a niste Lju-jen-ming. Študent: Nisem te prevaril, draga. Saj mi bos ostala žena. Naj ti svojo povest povem. Cang-žuj-čing sem, potujoč študent. H končnim izpitom se odpravljam' v glavno mesto. Če mi bo sreča naklonjena, so bom povrnil čez leto dni in povedel Breskov cvet kot mandarinovo gospo na svoj dom. Breskov cvet: Kako ste zašli sem? Študent : Zajela tne je noč in v samostanu sem si hotel najti prenočišče, kjer je najlepše dekle križalo mi pot. Zahvaljena ti noč, zahvaljeno na-k luč j e muhasto. In kdo si ti, dekle predrago? Breskov cvet: Hčerka mandarina Li-jen-šija. Moj oče leto že in dan orožju služi in jč cesarjev kruh. Ah, kdaj, kdaj te vojne nesrečne bo že enkrat kraj! Trgovec Lju-jen-ming mu je posodil deset srebrnikov za ptrt. Oče se ni vrnil Zoprn in odvraten Lju-jen-ming pa je zahteval denar z obrestmi, ki ga ni, ali pa mene v zakon. Zato prišla sem v samostan nocoj. In to blazino ... Študent: To blazino? Breskov cvet : Bi darovala Lju-jen-mingu v znak, da sem njegova. Študent: Breskov cvet, ti sladka moja ženka, a zdaj je ta blazina moja, samo moja. 3reskovdvet: Na, vzemi jo ... ko svojo. (rizantema (ki je prisluškovala): Srečni Breskov cvet! 11. prizor. Bogataš: Au ... oh,... au, au, au... to je bila noč! Dokler bom živ, je ne pozabim. Najprej so me zbili, potlej pahnili v neko luknjo, nekako Čumnato za oglje. A ko sem' prosil, da prive-dejo mandarina, so se režali in krohotali, da spi-Mandarin da spi tačas, ko se jaz dušim v ra*" bojniški luknji! Mandarin sploh nebi stnel _• « Mandarin bi moral skrbeti, da se nam P(* 0 '. in odličnim meščanom nič zlega ne *• .jj.1" tožim se, pri samem cesarju se Prit(? ; pasje luknje jim ne pozabim! Au. 111 J: Vang, daj mi mokro obvezo "f .^1 )Si malo hladi. In pri priči mi .pokliči to strašilo, to prednico samostana Večne čistosti. Au, au. P r e d n i c a : Dobro jutro, spoštovani Lju-jen-ming. Dovolite, da vam častitam prva. B o g a t a š Hvala. Čestitati, zakaj. Prednica: Minule noči sreča vam seva iz od; Saj ste najsrečnejši mož na svetu ln nevesta vaša. golobička, ta. še gotovo spi in sanja stu o srcu svojega dragega. Prednica: Saj dolgo ni zaspala... kako b»? Tudi srečni ženin ni zapustil samostana, P1LU ni bil velik božji dan. Bogataš : Ne vezite otrobov, stara! Prednica: Stara??? ^ prlB0(WI,i.) l ,n’ to sc vsem bridko maščuje! — MARIBOR KRANJ tu’ <0 4 , n | J® -- •uiuinii «ij,H • t. m. Upajmo, da so gasilci dobro od le bilo na tomboli Gobarji so imeli letos slabo sezono. Sedaj se jim je vendarle malo odprla v gozdovih | Dravskega polja. Že par dni jih je jutranji I ptujski vlak kar poln. Vozijo se ‘do Cirkovc I ali do Sv. Lovrenca in tam se potem razkropijo po gozdovih okrog Strnišča, kjer so precej obilno natrošene jesenske »snežnice«. — Nabiranje je bilo sicer malo zagrenjeno, ker ie bilo v začetku preteklega tedna še pretoplo in so se že v mladih gobicah zaredili črvi, tako da je 'bilo treba že par ur pridne hoje in iskanja, predno je bil nahrbtnik vsaj do polovice napolnjen. Med gobarji imajo seve večino ženske, predvsem gospodinje naših železničarjev iz Studenc in Pobrežja, ki se kar po ves dan mudijo po gozdu, kjer tudi južinajo svojo skromno malico in se potem z večernim vlakom vračajo domov z več ali manj bogato bero. Sedai ko bo pritisnil mraz, bo baje že boljše za te gobarje po gozdovih Dravskega polja. 'Marsikateri revni rodbini je [tudi ta hrana dobro došla odpomoč v tej draginji. Požrtvovalna služba naših delavcev v Zemunu, Nemški listi so poročali, da se je več tisoč nemških delavcev prijavilo za brezplačno službovanje v taboru nemških besarabskih izseljencev v Zemunu. Niso pa prišli tja samo na pomoč Nemci iz Banata, temveč tudi iz drugih krajev, celo iz Maribora, odkoder se ie za to službo prijavilo samo iz ene tekstilne tovarne okrog 20 delavcev, članov tukajšnje podružnice »Kulturbunda«. V tovarni so si vzeli 3 tedenski dopust, ki so ga 'brez nadaljnjega tudi dobili, saj itak primanjkuje surovin. Dobrodošlo, ako si more kdo najeti kakšno drugo zaposlitev. Tovorni vlak Je iztiril minulo nedeljo zvečer v bližini postaje Poljčane. Osebni vlak, ki bi moral po voznem redu prispeti v Maribor ob 22.13 uri, je zaradi železniške nesreče priSpel šele ob 24.45 uri. Človeških žrtev ni bilo, pač iPa je materijalna škoda velika. Kdo je zakrivil nezgodo še ni dognano. Ukinitev osebnega vlaka na progi Maribor-Prevalje. Železniška uprava je ukinila na progi Maribor-Prevalje osebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 10.40 uri, iz Prevalj proti Mariboru pa ob 14.55 uri. Vlak je bil ukinjen zaradi vedno bolj naraščajočega železniškega tovornega pTometa z inozemstvom. Dasi je bilo ukinjenih več osebnih vlakov v Sloveniji, bodo menda obmejni prebivalci najhujše občutili ukinitev tega vlaka na koroški progi, ki je zlasti služil turistom ob nedeljah in praznikih. Poleg izletnikov pa se je tega vlaka posluževalo tudi mnogo drugih potnikov in je bil ves čas dobro zaseden. NesolidnoSt. Brezposelnost je nagnala marsikaterega človeka, da je postal iznajdljiv, kar se tiče iskanja zaslužka. Nekateri so prišli na idejo, aa je mogoče zaslužiti tudi s prodaja«-njem knjig od hiše do hiše. Tega Posla se morejo lotiti samo spretni, okretni ljudje, ki znajo tudi rabiti jezik, potem že kaj prodajo, kajti ljudje v splošnem ne kupujejo radi knjig. O nekem takem prodajalcu nam je pripovedoval te dni mek sodrug. Prišel je k njemu in mu ponujal knjige. Sodrug pa se je zanimal za neko knjigo, ki je prodajalec ni imel, pač pa je obljubil, da mu jo bo priskrbel. Čez kakišnih 14 dni je zopet prišel, vendar ne s knjigo, ampak s prošnjo, da naj mu sodrug plača knjigo v naprej in je zahteval 40 dinarjev. Sodrug je seveda to zahtevo odklonil, rekoč, da bo knjigarna lažje kreditirala prodajalcu knjig, kot pa on, ki ga ne pozjva. Teden dni pozneje se je prodajalec knjig zopet pojavil v stanovanju sodruga in mu prinesel zaželjeno knjigo. Na vprašanje, koliko knjiga stane, je prodajalec odvrnil, da 40 din. Sodrug pa je bil toliko ipreviden, da je pogledal ceno, ki je bila zabeležena v knjigi in tam je stalo črno na belem, da stane knjiga samo 20 din. Opo zoril je nato prodajalca in ta je potem popustil ceno na 30 din. Tedaj in,u je sodrug predlagal, da stopita skupno v knjigarno in če stane knjiga res 30 din, potem mu bo on navrgel še, 5 din. Dotični prodajalec pa ni hotel o tem nič slišati in je odšel s knjigo. Nato je dotični sodrug stopil v knjigarno in tamkaj res kupil dotično knjigo za 20 din. — Ta slučaj kaže. da moramo biti .previdni tudi pri nakupu knjig pri preprodajalcih. Preprodajalec pa, ki dela tako nesolidno, da zahteva pri prodaji ene knjige kar sto odstotkov dobička, dela slabo uslugo sebi in svojim sovrstnikom. Ako Je bilo že doslej težko prodajati knjige po hišah, bo to odslej še težje, če bodo ljudje vedeli, da se jim hoče s pretiranimi cenami potegniti kožo čez ušesa. Gradbeno dovoljenje za palačo »Vzajemne zavarovalnice« je te dni izdalo mestno poglavarstvo. Nova palača bo stala na vogalu dravskega mosta na Glavnem trgu. Gradbeni stroški so predvideni' na K milijonov dinarjev. Pričakovati je, da bodo sedaj, ko je izdano že tudi gradbeno dovoljenje, v kratkem pričeli z gradbenimi deli. Gradbena dela pri Hutterjevem stanovanjskem bloku naglo napredujejo. Gradba je narasla že do .3. nadstropja, ker delajo stavbinci tudi pri luči, pozno v noč. Dasi se vršijo stavbena dela s podvojeno silo, bo ipeteronad-stropna zgradba pod streho šele koncem novembra. Huda slana je zadnje dni pobelila polla v mariborski okolici. Posebne škode kmetovalci menda ne bodo utrpeli, ker so večinoma vsi poljski pridelki 2e pod streho. Tuko hud mraz pa je bilo v zadnjih letih le redkokdaj zaznamovati v sredini meseca oktobra. Prlzad bo zgradil v I.epem dolu prvo poskusno postajo za pospeševanje sadjerejstva. Narodno gledališče. Ponedeljek, 21. oktobra: zaprto. Torek, 22. oktobra ob 20. uri: »Nenavaden človek«. Red H. Oklic predsednika občine za prostovoljne prispevke za podpiranje siromakov je bil objavljen. Predsednik občine pravi, da bo občina morala zvišati proračun socialnega skrbstva od 4,598.000 na 5,766.000 dinarjev. Ker pa v sedanjem proračunu ni dovolj sredstev, potrebe pa so nujne, prosi občina za denarno podporo, kakor tudi za obleko, obutev itd. Naj bi se odzvali vsi, ki imajo in lahko dajo! Brivski in frizerski pomočniki in pomočnice bodo po sporazumu, ki je bil dosežen minulo nedeljo v Celju dobili malenkostno povišico mezd. S tem seveda še nikakor ni rešeno pereče vprašanje pravilne ureditve prejemkov brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, ki so že pred nastopom draginje prejemali tako nizke mezde, da niso mogli izhajati, ako niso dobili kaj prida napitnine. S sedanjo draginjo pa jim je bil prizadejan nov hud udarec. »D. P.« je večkrat povdarila, da bi bilo zelo potrebno spremeniti sedanji mezdni sistem v frizerski stroki tako, da bi prejemali uslužbenci primerno in draginji odgovarjajočo mezdo, namesto ponižajoče napitnine. Mojstrski izpit iz pekovske stroke je pred strokovno komisijo položila ga, Kravič Mira, roj. Glas iz Studencev, ki bo v Splitu otvorila lastno parno pekarno. Je to četrta žena v Dravski banovini, ki je položila tak izpit, — Čestitamo! »Vzajemnost« Maribor bo pričela s svojim kulturnim delom v jesenskem in zimskem času. Predvsem bo priredila predavanja in poučne tečaje. Otvoritveno predavanje se bo vršilo v sredo, dne 30. oktobra t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici 1 (»Delavski dom«). Predaval bo s. Petejan o korporativnem, dirigiranem in načrtnem gospodarstvu. Gospodinjski tečaj. Vse sodružice, ki se ž,ele udeležiti tega važnega tečaja, naj se zglase v sredo, dne 29. oktobra t. 1. ob pol 20. uri v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici 1 (»Delavski dom«). Tečaj 2a učenje ruskega jezika bo otvorila za svoje člane »Vzajemnos«, čim se prijavi dovolj obiskovalcev za tečaj. Vpise obiskovalcev se sprejema vsak torek in petek ob pol 20. uri v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici 1 Tečaj se bo otvoril začetkom novembra, za to pozivamo vse člane in Prijatelje, ki žele postati člani in se učiti tega svetovnega jezika, da se pravočasno prijavijo. Obratna nezgoda. V neki mariborski tekstilni tovarni je stroj zmečkal predilcu Žagovcu Ivanu iz Studencev pri Mariboru 4 .prste na desni roki. Ponesrečenec se zdravi v tukajšnji splošni bolnišnici. Ročno blagajno je ukradel 28 letni Ivan Križan v Mlinski ulici trgovcu s kurivom Pistorju in jo skril na dvorišču med drvmi z namenom, da bi jo zvečer odnesel. Vlomilca pa je na cesti aretiral nek stražnik, kateremu je končno pri zaslišanju priznal, da je ukradel blagajno in tudi pokazal kam jo je skril. RUŠE V tvornici za dušik d. d. Ruše smo ustanovili »Nabavljalno zadrugo z o. j., ki je včlanjena v »Savezu nabavljačkih zadruga« v Beogradu. Kakor izgleda, se obeta zadrugi lepa bodočnost. 2e na ustanovnem občnem zboru so pristopili skoraj vsi družinski reditelji. Temboli pa je njen obstoj zasiguran, ker se zadruga nadeja raznih ugodnosti od strani tovarne. Ni pa še začela delovati, že jo napadajo. Tudi »Trgovski list« je natisnil dne 4. oktobra: »Pripovedke g. ing. Teržana«. Vsebino tega članka delavci resnično pojmujejo kot pripovedke in nam služi kot najboljša reklama za začetek zadruge. Naši zaurugarji so pa prav ponosni na to, da hoče g. ing. Teržan delati za blagor socijalnega in gospodarskega napredka in razširjati med ljudmi resnična socijalno učinkovita spoznavanja. Ozirali se ne bomo na ljudi, ki smatrajo to kot skrajno socijalno nevarno in krivo početje. Nadalje je v isti številki imenovanega lista s podpisom A. Coklina priobčen članek: »Zadružništvo ne ustvarja ne siromakov, niti milijonarjev«, kot »potreben odgovor na samohvalo«. Na ta članek odgovarjamo kot ua prvega: Lahko začasno imenujete vse prazno samohvalo kar se tiče zadružništva, ko se Je zadružništvo utaplja v veletoku zasebne trgovine. Kaj pa bo pozneje, ko pride drug čas? Med drugim članek omenja zastopnika zadruge .producentov pšenice na anketi v Beogradu, kjer so sklepali o maksimalnih cenah za pšenico, da je predložil kalkulacijo, s katero je hotel dokazati, da vojvodinski producenti ne morejo odstopiti pšenice izpod din 4 za kg. Ako se ta predlog na dotični anketi ni sprejel, zakaj pa mi konzumenti plačujemo belo moko po din 9 za kg? »Trgovski list« naj le brani svoje in pazi, da ne bodo trgovci brezposelni, ker bi bilo možno, da se najde kakšen »pravičnik«, ki bi' propagiral za »trgovske bataljone«. Junak aneva pa je pisec članka: »Pripovedke ing. Teržana«, ki se pod svojimi Pripovedkami še podpisal ni. —■ K. A. (Naslov v uredništvu »Del. Politike«), LAŠKO Kdo vse Ima v pivovarni besedo? V laški pivovarni je zaposlen neki P. F. Ta gospod v delavski obleki se dela, kot da bi imel v tovarni kakSne očetovske pravice nad ostalimi. Bil je nekaj mesecev član neke mogočne sku-kine na Slomškovem trgu. Od tam je z vstopom v pivovarno presedlal v NSZ. Sedaj se nam pa čudno zdi, od kod ima ta gospod dovoljenje, da ima kar na mah nad delavstvom tako komando. Mi mu svetuiemo, da naj zopet postane kmetski čuvaj ob živinskih boleznih. Jcar je že nekdaj bil, pred delom v pivovarni. — Zavedni delavci. POSLEDNJE VESTI Nemško vojno poročilo z dne 21. t. m. pravi, da je neka nemška podmornica dne 20. t. m. potopila 10.000 tonski angleški rušilec v Kanalu, razen tega pa še 3 ladje, ki so imele skupno 20.000 ton. Napadi na Anglijo, zlasti na London so bili podnevi in ponoči na 21. t. m. Zelo uspešno je bilo bombardirano ustje Temze. V do\yerski luki je nemška obalna artilje-rija potopila dve ladji. Angleži so brez posebne škode naipadli francosko obalo. Napad na Berlin se je posrečil samo deloma. Zadeta je bila železnica, promet pa ni bil moten. Sestreljenih je bilo 19 angleških in 4 nemška letala. . Angleška letala so v noči na 21. oktober v večjem številu napadla Berlin, toda le posamezna so dospela nad mesto. Bombardirala so stanovanjske hiše. Število žrtev med civilisti je precejšnje. Angleži hočejo še nadalje terorizirati berlinsko civilno prebivalstvo, pravi DNB, ki dostavlja, da je bil drugi napad Angležev na Berlin v isti noči zavrnjen. Angleško vojno poročilo z dne 21. t. m. javlja, aa so v noči na 21. oktober napadla angleška letala ozemlje, ki se razprostira od Severnega morja čez vso Nemčijo do severne Italije ter pristanišča ob Kanalu. Napadi so bili uspešni in povzročena škoda znatna. Sestrelje-nil je bilo 9 nemških in 3 angleška latala, piloti pa so se rešili. V Švici so imeli ponoči na 21. oktober letalski alarm. Angleška letala so preletela Švico preko Curiha in Berna. Protiletalski topovi so stopili v akcijo. Vojna je dosegla višek, pišejo ameriški listi. Bliskovita vojna ni uspela. Začenja utrujevalna vojna, v kateri igrajo veliko vlogo rezerve, ki jih dobiva Anglija iz Amerik^. Taki vojni pa ie Anglija docela dorasla. (Reuter.) Zatemnitev je odredila romunska vlada v Bukarešti in v petrolejskem ozemlju. Izdani so strogi ukrepi z preprečenje sbotaže v železniškem prometu. Romunska mladina bo morala biti v mladinski organizaciji »Železne garde« od 10. do 18 leta. 1 urški poslanik ni imel tajnih razgovorov s Stalinom, poroča Tass. Turški parlament se bo sestal 1. novembra. Pričakujejo, da bo predsednik vlade podal mnenje vlade o položaju Turčije v okviru mednarodnih dogodkov in zapletov na Balkanu. Bivši francoski ministrski predsednik Rey-naud in dva njegova sodelavca so obtoženi, da so izvršili tudi poneverbo državnega denarja. Španske oblasti so jih prijele in našle pri njih dragocenosti, ki so jih darovali ljudje za vojno, kot pomoč državni blagajni. (DNB). Nad eno milijardo peset škode je povzročila povodenj v severni Španiji. Voda je odplavila v Pirenejih cela naselja, razdrla ceste, železnice, odnesla hotele, elektrarne itd. Vojni minister Eden je prišel iz Egipta v Palestino in je obiskal v spremstvu generala Wawela tudi Transjordanijo. Japonci se pogajajo z Nizozemsko Indijo za petrolej, ki pa so .ga že vsega pokupili Angleži. Zaradi tega so Japonci ogorčeni in ni izključeno, da bo prišlo do resnih zapletov, ki bi se pa utegnili spremeniti v vojno na Daljniem vzhodu. Japonska letala neprestano napadajo birmansko cesto in so po poročilih iz Tokija razdejala že več mostov. * Velika javna dela je napovedal v neki svoji izjavi minister za telesno vzgojo Pantič. Vlada bo gradila avtomobilske ceste, izsuševala močvirja, zidala železnice, javna poslopja in storila vse, da se odpravi 'brezposelnost. Temeljni kamen za novo evangeljsko cerkev so položili v Beogradu dne 20. t. m. Vlada je prispevala din 100.000. Vreme: pooblačilo se bo, topleje, na jugu dež. Iz CeSke 9 smr« Viktorja M. Zalarja so prinesli češki listi daljša poročila z dne 5. oktobra pod naslovom »Umrl je slovenski prevajalec iz češčine«. Češki listi naštevajo Zalarjeve prevode čeških knjig v slovenščino ter njegovo veliko ljubezen do češkega naroda, med katerim si je pridobil mnogo iskrenih prijateljev. Češka filharmonija v Nemčijo. Šef opere »Narodnega gledališča« v Pragi, profesor Vaclav ralih, bo še v tej sezon* gostoval s »Češko filharmonijo« v Berlinu in v Draždanih. Virtuoz na gosli. Vaša Pfihoda, pa bo igral kot solist na koncertu »Nemškega filharmoničnega orkestra« v Pragi. Češki tenorist Pavel Ludi-kar bo insceniral v Ustju na Labi (Aussig) Smetanovo »Prodano nevesto« v tamošnjeni nemškem gledališču. Aretacija župana in občinskih uradnikov. Praški listi prinašajo na prvi strani sledečo debelo tiskano uradno obvestilo: Dne 3. oktobra je bil zaprt župan mesta Časalve, Jan Soačil in dva uradnika okrožnega urada v Časlavi, zaradi sabotaže vojnogospodarskih odredb glede življenjskih kart. Vladnega komisarja v mestu Židlochovice pri Brnu je imenoval protektor v sporazumu z vladnimi krogi v Berlinu po razpustu občinske ga sveta. Komisarja Viktorja Jescheka je uvedel v uradne posle svetnik dr. Hofmann na svečan način in v prisotnosti zastopnikov vlade Taiha ter nemške armade. Višji deželni svetnik je pri tem govoril o nalogah nemških komisarjev v Protektoratu. Ii Slovaške Veljko amnestijo je izdala slovaška vlada za vse politične in vojažke delikte, ki so jih zagrešili madžarski ali rusinski občani, najsibo katerekoli državne pripadnosti v času od 1. januarja 1918 do 1. oktobra 1940, Prepoved zakona med Judi in pripadniki krščanskih ver. Slovaška vlada pripravlja uredbo, po kateri bo prepovedana ženitev med Judi in nejudi. Stran 4. »DELAVSKA POLITIKA<• Štev. 121. Socialna zaSiita v Murski Soboti Uspelo predavanje »Pomočniškega zbora« Sila kola lomi. To čutijo zadnji čas tudi na-1 ki je prav totlo pozdravil došlega predava-meščenci v Murski Soboti, ki se kljub draginji {telja in tajnik združenja trgovcev g. Veble. lepo razvija. Manj ugoden pa je seve razvoj tistih, ki delajo za procvit tega vedno lepšega središča Prekmurja. Delo se množi, v istem razmerju upadajo sredstva za življenje ob dnevno poraslih cenah vsega, kar rabi uslužbenec. Dolžnosti in pravice delojemalcev niso v nobenem razmerju več, ker jih spravljajo delodajalci izven okvirja naše jugoslovanske so-cijalne zakonodaje. Ta zakonodaja se tudi naglo spreminja. Uslužbenec, ki je ves teden v prodajalni in pisarni od ranega jutra do pozne noči. skoro nima časa. da bi sledil tem novim zakonom po časopisih. Če pa zakonov oni, ki so mu namenjeni, niti ne .pozna, mu tudi koristiti ne morejo. D& pa delodajalci dobrot socijalne zakonodaje ne vsiljujejo uslužbencem sami, je videti pač najboije v Murski Soboti. Zaradi vsega tega je »Pomočniški zbor« v Murski Soboti naprosil dr. Avgusta Reismana, da je prišel minulo soboto iz Maribora .Predavat o »Dolžnostih in pravicah delojemalcev do delodajalcev in obratno«. Pomočniki so nokazali polno zanimanje za svoje predavanje i:i v častnem številu obiskali ta svoj izobraževalni večer, na katerem sta naiPrej poročala o tekočih zadevah Pomočniškega zbora« predsednik Flegar Franc, Udeleženci predavanja so z največjim zanimanj, em sledili referatu dr. Reismana o najnovejši socijalni zakonodaji, ki je bil prikrojen zlasti težavnim razmeram pomočnikov in ostalih nameščencev v današnjih časih. Govornik se je pečal zlasti z naredbami o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, vprašanjem plače v bolezni, ob orožnih vajah, vpo- Hotuek soduKuc Varčevanje — s pomočjo knjigovodstva Danes mora delavska gospodinja bolj ko ke-dai prej varčevati, ako hoče obdržati v rokah konec one vrvi, na kateri visi obstanek vse družine. Da bo tej svoji nalogi kos, je neob-hodno potrebno, da si sama sebi postavi nadzorstvo, strogo kontrolo, ki. opazi in ugotovi vse napake in pomanjkljivosti in omogoči, da se pravočasno odpravijo in popravijo. Tako klicu v kaderski rok, odpoved službe, rubežu nadzorstvo j; bodi nje lastno knjigovodstvo, ki plače, i'td. _Jie najuspešnejša samokontrola. Čeprav je trajalo predavanje do pol 11. u j Pametna gospodinja vedno skrbno zapisuje zvečer, je bilo zanj vendar 'toliko zanimanja m vsp svoie dohodke in izdatke. Žal pa je še odobravanja, da so si ob koncu navzoči člani in članice »Pomočniškega zbora« soglasno želeli čimprejšnjega nadaljevanja, kar je predavatelj radevolje obljubil. Popolno obvladanje zakonodaje v službenem razmerju je lahko le v korist uslužbenca in delodajalca, ker se na ta način najlažje izločijo nepotrebni konflikti. Uslužbenec pa lahko tudi le tedaj koristi v podjetju če je v službi zadovoljen in če dobiva vsega toliko, da ve, za kaj živi in dela. ' Udeleženci zanimivega predavanja ra so tudi uvideli, da nam je treba dobro osiguranega časopisa, ki bo stalno propagiral zboljšanje in poznavanje socijalne zakonodaje ter se iih je vsled tega leno število navzočih naročilo na »Delavsko Politiko«, katere pravni svetovalec je že tudi v Prekmurju dobro znan. Zakaj moralo piaiati raiun vedno drtavni nameščenci, upokojenci in delavci? Leta 1935., ko so bile baje državne .blagajne1 nekaj povišali plače, na drugi strani pa so preveč prazne _ zakaj nam še niso povedali — ravno toliko zgubili na premijah itd. so bile zelo občutno znižane oziroma ukinjene j To gorostasno naraščanje cen najnujnejšim draginjske in rodbinske doklade. Dve leti po- j življenjskim potrebščinam, posebno še onim, zneje so se te doklade deloma vrnile, niso se ki se pridelajo v domači državi, nima stvar-pa vrnile doklade za žene, kakor da bi ženam noga vzroka, ampak je večji del izrodek spe-ne bilo potrebno živeti. Prvi takšen račun pa j kulacije in dobičkaželjnosti ter zločinsko iz-so državni nastavljenci že iplačali, ko se jim ; rahljanje obstoječe konjunkture. Zločin pa bi odvzelo stanarino, ki so si jo v prejšnjih se moral kaznovati najstrožje in kaznovanim ie __________________________________________ . . časih pridobili, kakor tudi druge priboljške, katere so si priborili potom organizacije, katero so državni nameščenci pustili celo z do-padenjem upokojiti in umreti. Vse te zgube so znašale eno celo tretjino prejemkov. Se;dai pa, ko je začela vojna za nadoblast na svetu, vsled česar je nastal nered v normalni preskrbi življenjskih potrebščin, pa morajo zopet državni nameščenci in upokojenci ter delavci plačati največji del tega računa, .Ker država ne sloni samo na enem stebru, je treba upoštevati tudi druge stebre, da ne strohnijo. Vsled kasnih ukrepov proti neupravičeni draginji, ki jo je večjidel povzročila spekulacija in pohlep po lahkem dobičku, je draginja neopravičeno narasla do neverjetne višine; nekatero blago se je podražilo za 100 do 200 odst. Prejemki so se pa povišali državnim u-službencem največ od 3 do 12 odst., in to le aktivnim, upokojencem pa sploh nič, razen onim, ki imaio še manjše otroke, katerih je pa itak malo. Skoro za 100 odst. je povprečno draginja narasla tako, da se revščina poviša za 90 odst., vsled česar so najbolj prizadeti »upokojenci in delavci, katerim so na eni strani ZAGORJE OB SAVI Zborovanje rudarjev. V petek, dne 18. okto za vedno odvzeti možnost odiranja ljudstva. Nikjer na svetu ni draiginja tako narasla kot pri nas. Če je neizbegljivo, da moramo pri- vse svoie vedno veliko gospodinj, ki nočejo priznati važnosti knjigovodstva, češ, če zapisujem ali ne, dohodki niso večji in izdatki ne manjši. To pa nikakor ne drži. Res je, da dohodkov s knjigovodstvom ne moremo zvišati, a izdatke pa Irhko dostikrat zmanjšamo ali pa jih vsaj pravilneje porazdelimo. Če si natančno zapisujemo dohodke in izdatke, imamo tako rekoč črno na belem pred seboj pohvalo ali grajo, kar vpliva na nas vzpodbudno ali opominjevalno. Nehote začnemo premišljevati o tem, kako u-pravljamo družinsko imetje, dobro ali slabo in kar samo po sebi sledi, da si potem od tedna do tedna, od meseca do meseca bolj prizadevamo, doseči ugodnejše računske zaključke, da črtamo vse nepremišljene izdatke, da ne zanemarimo in omalovažujemo nobenega dohodka. Kmalu smo tako daleč, da pazimo z železno strogostjo na to, da nobeni lahkomiselni izdatki ne ovirajo gospodinjskih računov, da se za vsako ceno skušamo izogniti zadolžitvi oz. si prizadevamo, rešiti se dolgov oimpreje. Res je, da gospodinja s samim knjigovodstvom ne more rešiti blagostanja družine. — Mnogo lažji pa bo obstanek v današnjih hudih časih, če se vsak član družine že koj spočetka zaveda, koliko sme izdati za prehrano, koliko za stanovanje, obleke in razvedrilo. Zato je majhen zvezek, v katerega zapisujemo dohodke in izdatke, v vsakem, tudi najskromnejšem gospodinjstvu neobhodno potreben. Grozdje kot zdravilo Letos je tako malo grozdja, da ga bomo zlahka pojedli. Še v drugih letih, ko je grozdje j spevati svoj del k računu za sedanje svetovno bogato obrodilo, je bilo vse premalo ljudi de- i uničevanje kulture in civilizacije, naj plačajo1'-*-- *- i.— u:i- ----- ta del računa tisti, ki so si znali in smeli iz ljudskega premoženja in dela nakopičiti ogrom- no premoženje, do katerega niso ne moralno in ne pravno upravičeni. Računati bo treba, da ima vse svoje meje V»>' > ' Prepreči se nai porast dra- ginje in jo do skrajne možnosti ublaži, prejemke in zaslužek pa temu primerno regulira in poviša življenjski standard, ki je pri nas zelo, zelo nizek. A, Br. Cenitev letofnje Set ve Mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu objavlja, da bo znašala žetev v Romuniji, Madžarski, Jugoslaviji ii^ Bolgariji /80 ;mil>jonav stotov; v primeru z letom 1939 bo žetev v teh deželah za tretjino manjša. V Franciji, Nemčiji, Belgiji, Švici, na Nizozemskem lin Poljskem je cenitev letošnje žitne letine zelo težka. — Računa se, da ibo znašala celokupna žetev v imenovanih državah 150 do 155 milijonov stotov, napram 176 milijonom v letu 1939. Ceni se, da bo letos žetev v Franciji za 60 odstotkov slabša, kot je bila v preteklem letu. —■ Evropska produkcija koruze (z izjemo SSSR) bra se je vršilo v kino dvorani dobro obiskano bo za Jestino manjša od lanskc. _ Zanimivo zborovanje »Zveze rudarjev Jugoslavije«, na . ^ ^ Rimu še posluje mednarodni urad za katerem je poročal s. J. Arh o rezultatu^m i poljedestvo kijub temUi da se sicer izbegava uspehih zadnje mezdne razprave pri TPD. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika, posebno ko je obrazložil dobre in slabe strani prejšnjega mezdnega sistema in seveda tudi novega. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je novi sistem slabši od prejšnega. Vendar krivda za to ne zadene vodstva ZRJ. Ob tej priliki je bila tudi soglasno izražena želja rudarjev, da se primerno sedanjim temeljnim mezdam povišajo 'tudi režijske zavarovane mezde za bolniško zavarovanje, da bi se povišala sedanja nizka hranarlna. Zehvala. Zahvaljujemo se del. kult. društvu »Naprei« v Zagorju, dalje tamburašem in vsem sodrugom in sodružicam, ki so nam šli na roko ob priliki našega gostovanja v Zagorju. Odbcr pevskega odseka »Vzajemnosti« iz Hrastnika. • PTUJ Odbor za pobijanje draginje ni pristal na zvišanje cen mesu in kruhu, kakor to žele mesarji ip peki, ki skušajo dokazovati, da delajo z izgubo. Tako stane torej, kakor smo že poročali, kilogram enotnega kruha din 5, rženega pa din 5.50; govejo meso la kg po din 14 do 16, druge vrste pa kg po 12 do 14; svinjsko meso kg din od 16 do 20; slanina in »alo k£ din 22. Pač pa je narasla cena masti na din 28 in izgleda, da bo še dražja (uvožena namreč op. p.). Tudi na trgu je vse drago in je umestno opozorilo, da cene ne smejo biti pretirane. Mleko se prodaja po din 2, smetane po din 10 liter, sir kg od din 4 do 5, surovo maslo kg po din 24 do 30, pšenica, rž, koruza (nova) liter po din 3, fižol liter din 3. Kljub visokim ccnam primanjkuje v trgovinah koruzne moke, zdroba, riža in olja. Sladkorja je zdaj dovoli in stane kristalni din 15.50, v kockah pa din 17,50. Tudi drugo blago, posebno usnje in podplati, imaio nezasližano visoko ceno od sredine septembra dalje in ie želeti, da bi oblast končno tudi 'tukaj posegla vmes, kaiti sicer ni čudno, če se delovnega ljudstva obup. Ni potrebno vpraševati, kako vsemu, kar ima značaj mednarodnosti. TO IN ONO le-žno te blagodati, ker je bila cena grozdja z ozirom na ceno vinskega mošta vedno veliko previsoka. V vinorodnih krajih pač žal še vedno prevladuje miselnost, da je grozdje samo za prešo in da je škoda za vsako pozobano jagodo. Grozdje pa ni samo izredno okusen sad, ampak je tudi važno zdravilo. Če bi bilo cenejše, bi se moral z njim zdraviti vsak človek, ker bi tako najbolje pripravil telo na zimo. Pomen zdravljenja z grozdjem je splošno priznan. Grozdje ie najzdravnejša in najugodnejša hrana za človeka. Zlasti čisti kri, žene k potenju in je priporočljivo P^oti zaprtju. Grozdni sladkor vpliva zelo olajševalno na delovanje jeter, zaradi kalijevega karbonata, ki ga vsebuje, pa ie zdravo tudi za ledvice. Zielo dobro ozdravi grozdje malokrvnost in blcdokrvnost, ker ie zaradi sladkorja, ki ga vsebuje, zelo redilno. Obenem je pa izvrstno sredstvo iproti debelosti. Grozdje redi, dasi suši telo. Z uspehom se tudi zdravimo z grozdjem pri astmi, nevrasteniji, revmatizmu in protinu. Grozdje v kuhinji Grozdje je najboljše sveže in je tedaj tudi najbolj koristno človeškemu telesu. Zato ga uživamo predvsem svežega. — Vendar se pa včasih zgodi, da ipride kdo do kakšne večje množine grozdja, zlasti cenejših vrst, izabele in šmarnice. V tem slučaju lahko grozdje z uspehom porabimo v kuhinji, kar je pri nas še skoraj neznano. Kadar uiporabljamo grozdje V kuhinji, so nam pečke v napoti. V finejši kuhinji vedno odstranijo te pečke. Zato imajo celo poseben majhen aparat, ki ga pa pri nas še ni dobiti. Lahko si pa pomagamo tudi brez aparata. Pečke odstranimo tako: Grozdje operemo, nato pa odrežemo s škarjami največje in najlepše jagode in jim odtrgamo peclje. S pletilko, z nožem ali s čisto majhno žličko previdno razširimo odprtino, tako da lahko potegnemo pečke ven. Paziti pa moramo, da odprtine preveč ne razširimo, da ne steče preveč soka. To delo gre hitreje, kakor bi kdo mislil. Če se nam pa zdi preveč zamudno, pa lahko uporabimo grozdje s pečkami vred. Grozdna juha: Potrebno množino jagod (za osebo vsaj eno pest) vkuhamo v vrelo vodo> pustimo čisto kratko vreti in takoj odstavimo. Napravimo prav svetlo iprežganje, damo v juho in dodamo sladkor, malo soli in cimet. i® juha prevrela, jo povežemo z drobtinami. Kisli okus te juhe ie zelo prijeten. Najbolj primeren vložek za to juho so opečene žemlje. Grozdni cmoki: Napravimo krompirjevo testo, kakor za češpljeve cmoke, razvaljamo in narežemo tri- ali četverokotnike. Na sredo vsake krpice damo štiri ali več jagod, oblikujemo lepe cmoke in ravnamo z njimi dalje kot s češpljevimi cmoki. Grozdni štrudel: Napravimo testo kakor za jabolčnega, nanj pa naložimo jagode, potresemo s sladkorjem, cimtom in drobtinami. Še bolje je, če dodamo nastrgane orehe. Marmelada iz grozdja: Letos ie bilo malo sadja, pa si lahko zato napravimo marmelado iz grozdja. Ker je grozdna marmelada precej redka, storimo najbolje, če jo mešamo s češpljevo ali breskovo. Zelo dobra je' tudi mešanica grozdne in kutinove marmelade, ki pride letos najbolj v poštev, ker je kutin še precej. — Grozdju odstraniš pečke, kakor prej omenjeno. Lahko pa daš tudi jagode na ogenj in pustiš zavreti, nato jih pa pretlačiš skozi sito. Škoda pa ie, ker potem odpadejo luščine in je marmelada še boli redka. Kutine snažno opereš, neelupliene narežeš na krhlje in pristaviš Z malo vode. Kuho? toliko časa, Ja «o menico, nato iih pa pretlačiš skozi sito. Zdaj zmešaš grozdno in kutinovo marmelado, postaviš še enkrat na ogenj, pustiš zavreti, dodaš potrebni sladkor (na 1 kg mezige vsaj pol kg sladkorja), odstaviš in napolniš v kozarce ali steklenice. Nemci pa pišejo, da so se s tem vsi konservativci znova pokazali kot sovražniki Nemčije. Churchill predsednik angleške konservativne stranke Bivši predsednik konservativne stranke v Angliji Chamberlain je izstopil iz vlade in odložil tudi predsedništvo konservativne stranke. V sredo, dne 9. t. m. je imela konservativna stranka občni zbor, na katerem je soglasno izvolila za predsednika stranke predsednika vlade Churchilla. Soglasna izvolitev pomeni, da imajo konservativci veliko zaupanje v težki Izseljevanje otrok iz Berlina. Berlinski do-, situaciji v njegovo spretnost in odloč-pisnik švicarskega lista »Luzerner Neueste | nost. Nachrichten« poroča, da so prvi otroški transporti začeli zapuščati Berlin že 8. oktobra. Prepeliujejo iih v take kraje, ki so sigurni pred zračnimi napadi. Otroci desetih let pridejo v družinsko oskrbo, 10 do 15 letni pa bodo odpravljeni v otroška zavetišča in taborišča. Mali otroci se lahko izselijo na deželo s svojimi materami. Izseljenim šoloobveznim otrokom bodo daiali pouk dosedanu učitelji, ki se bodo tudi izselili z otroki vred. Le HavTe, znano veliko pristanišče na iran-coski obali, je po angleških bombnikih tako močno poikodovano, da bo preteklo nekaj let, predno bo pristanišče spet uporabno in popravljeno. Tako poroča dopisnik velikega ameriškega dnevnika »New York Times«. Tudi v Turčiji draginja. V Turčiji so zvišali cene časopisom za 50 odst. To kaže, da je tudi živlienje tam vsai toliko dražje. Wendell WlUkie, republikanski kandidat z® ameriške predsedniške volitve, ie imel le dni velik volilni govor. Pri tej priliki je izredno ostro obsojal stališče tistih Amerikancev, ki še vedno zagovarjajo izolacionizem (t. j. da Amerike sedanja vojna nič ne briga). Demokracija za demokrate. Argentinski notranji minister ie izdal .uredbo, po kateri ie svoboda združevanja dovoljena le tistim političnim strankam in društvom, ki temeljijo na demokratski' podlagi in so za republikansko ustavo, 2epna bencinska peč. V Nemčiji je nekdo iznašel kot pomoč v ihudi žitni žepno peč. — Majhen kovinasti zavoj v obliki žepne svetili" ke. ima na gornji strani platinovo žico, ostalo pa ie majhen tank za bencin. Platinova žica Žena tajnica notranjega ministra. Ellen Wil-kinson, znana angleška socialistka, je imenovana za tajnico v angleškem notranjem ministrstvu. POVESTI MAKSIMA GORKEGA V nekaj dneh izide prvi zvezek spisov slavnega ruskeoaPi8ate,JaM' Gorkega. Ta zvezek prinaša na 48. straneh povesti ,,N«koC v la« ■•nl*‘,„8tarkalzeroTl“, In ,,Življenje Maksima Gorkega" po Gruzdevu. Do srede decembra bodo izšli naslednji 4 zvezki. Vseh pet zvezkov, tore] 240 strani, stane 12 din in jih naročite pri .Knjiga ia vsakogar1, Maribor, Sodna ulica 26-111. V kelpertažl stane posamezni zvezek 3 dinarje. Delavski pravni svetovalec Povišanja zakupnine (Zabukovca) Vprašanje: Oddal sem v zakup zemljišče za več let in bi rad zaradi draginje in povišanja davkov zakupnino povišal. Ali je to j dovoljeno? I Od ko v or: V smislu uredbe o pobijanju | draginje in brezvestne spekulacije se ne smejo povišati najemnine za poslovne prostore in stanovanja in ne smejo biti višje, kot so bile na dan 1. septembra 1939. Zakon pa ne določa ničesar zaradi povišanja zakupnine. Ako ste sklenili z zakupojemalcem pogodbo in dolo-čili zakupnino za določeno dobo, potem pred potekom te dobe zakupnine ne morete zvišati, sicer «a. Navad drevesa na tujem svetu (Liboje) V p r a š a n j e : Tovarna mi je dala poleS naturalnega stanovanja tudi kos vrta, na katerem sem si nasadil hruško. Tovarna mi je sedaj odpovedala stanovanje in ne dovoli, “3 vzamem hruško s seboj. Ali smem vzeti hruško s seboj? Odgovor: V smislu zakonitih določil P°' stanejo zasajene sadike na ‘tujem zemljišč*’’ ko poženejo korenine, last lastnika zemljišč' V vašem primeru je sedaj lastnik hruške varna in je ne smete izkopati, niti prodft Lahko zahtevate odškodnino za hruško, ker * je s to hruško tovarna obogatila. Prepoved zaposlitve ob starosti (Nazarje) Vprašanje: Pri našem podjetju posleni tudi delavci od fvS do 73 let te • pri stroju celo po II ur dnevno. AH "odjovor: Zakon o *a*cl,‘d2?rosH ** kjer ne ureja delovnega ^“^lavcc s,„e lavcev. Zakon navaja le. df delavci: ne srn hiti mlaRf od 14 let. NniviSji delovni c.is \ 1 . dustrijskih podjetjih Je H ur. v ostalih PodjetJ 9 in 10 ur. Za opravljene nadure t . *, se izhaja danes z neznatnim povišanjem j se ogreie z vžigalnikom, alt vžigalico in nato nreiemkov. Delavci, ki so zaposleni pri javnih I nhaiajofa bencinova para iz tanka tfe.e ,.co delih, imaio zdaj po din 4 na uro. Na poviša-j Ta toplota pronlka tudi skoz. romance m greje nje draginjskih doklad pa med drugimi tudi na ta način roke. loplota vzdrži 1) ur in ie težko čakajo mestni uslužbenci in delavci, ae. ustroj peči popolnoma varen. DOVOLJ BLAGA z lepimi vzorci se dobi poceni v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica 15 ure ^preko”teg« časa. lahko zahtevajo del«* 50 odst. povišek n*t temeljno mezdo. SE VEDNO KUPITE DOBRO IN ?° UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze. svlterje. žemperje (lastni izdelki). Volna. P'£ za strojna ročna dela. Koitiblncže. mo' srajce svilene in flor nogavice itd. < 'oori|o platno, odeje, predpasnike, rute. BlaK‘- P za ženske, moške, otroke, živilske P0,rC galanterija. -i OSET »MARA«. Koroška ccs*« (Poleg tržnice - Vodnikov Za konzorcU izdala In ureMe AdoU Jelen v Maribora. -« Tiska Lladska tiskarna d. d v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.