IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO a a Primorski c __ — .;■ ■1 nevmk Poštnina plačana v gotovini ^ o A 1* Abb. postale I gruppo CiCUfl. OU lil* TRST, nedelja 7. februarja 1960 Leto XVI - Št. 33 (4496) D sveti kongres Komunistične partije Italije, ki se je končal v četrtek zvečer in trajal polnih šest ani, pomeni s svojimi pripravami, potekom in skle-?1,?ia?vse važen dogodek v Političnem življenju države, "er gre za usmeritev delovanja največje delavske in «ruge najmočnejše politične stranke v Italiji. Pose-®n,P°men pa ima kongres Vs?m zaradi tega, ker y konkretno nakazal določno novo politiko in tre-utne konkretne naloge, nfi po,itik-i se pravi iska-noi nove večine, konkretne aioge pa našteva sklepna resolucija takole: *t. Izvedba deželne ure- ve, krajevnih avtonomij, ežeinifi načrtov za razvoj, naj jih pripravijo dežele. 2 Vzpostavitev delavskih noboščin in pravic, ki naj SJ*1®®0 borbi delavcev za 'zboljšanje mezd ter ziv- jenjskih in delovnih pogojev. * ^rogramska interven-Ja države, ki naj omogoči Ta*°°i zaposlenosti, dvig Sa, agrarne spremembe, _ s.° Potrebne za prihod-J• kmetijskih podjetij, cn^,° zemlje s strani Polovtnarjev, zaščita majh-srednjih podjetij, net J^rtbnaltzacije ener-n ,S . virov in protimono-Pbhstična zakonodaja. šole ^ernoJcTattčna reforma podpiranja popuščanja napetosti. Kbmunisti izjavljajo, da vi pripravljeni podpirati ’ ki noj nudi ljudskim nam jamstvo, da se bo ta Progra,m izvedel, tudi če bo p njem sodelovala samo in ne KPI.> v*>t^dar Pa v bistvu de-lio v, ngres ne predstav-Dtv. ?5ti| Ker gre le za 2- .nKrepe v izvajanju določene italijanske raka^aiS0?ializem* ki J0 je Kdt , ze osmi kongres žTn* i*nec leta 1956> t- J- Zarr, bob rimi tremi leti. svoii ^e ze Togliatti v neki trebi Javi Poudaril, da ni s to vesni iJP°rablja ti preveč da er mrazov kot na pr. ski 5a Pravi zgodovin-Vset*iv0brat in podobno, ko iotf pa §re za politi-za ntf P°ti v socializem, Vaioi! anle in dosledno iz-ga u?Je teSa marksistične-ki ■oinističnega načela, len i,1*6 začelo pred tremi uijL, v tem je velika po-bnost oben kongresov. gresa Primerjamo °ba konci a ; ’ moramo ugotoviti, bost Potrebo in nuj- Cializertt iJanSke poti v so_ stavil iLl6 sPrejel in jo po-tev sPlošno usmerile Politike, deveti pa baloni1 .Prve konkretne litikl ZTT izvajanje te po-dalip' p ugotoviti moramo bilo ' ~,a pred tremi leti ni smern, POra Proti taki u- bja odrto?8,0 pa le Prece-iš-iego^ddaljenost večine dete m k i0d. v°dstva, ki mu d° konk ^a?no’ kakšni bo- Poti. kretni ukrepi na tej *ačpiopa se le ta politika Pred oiZValati dejansko že enim letom in dobila svoj izraz v tezah za deveti kongres, so pokrajinski kongresi pokazali — kot je v svojem poročilu ugotovil sam Togliatti — določen «odpor, ki sicer ni bil organiziran, ampak je prišel do izraza kot neka vrsta sile inercije*. Lahko se reče, da je tudi precejšnji del diskutantov na samem kongresu ta odpor in nerazumevanje poudarjal in skušal vse pomisleke odstraniti. To sta v prvi vrsti storila Terraccini in sam Togliatti v sklepni besedi: prvi z navajanjem tistega, kar piše o srednjih slojih že v komunističnem manifestu, drugi pa z odgovorom na vprašanje, ali je KPI reformistična ali revolucionarna. Končno je razlika med o-bema kongresoma tudi v tem, da se je na pokrajinskih kongresih letos spremenil vodilni kader za 40 odstotkov in da so bili verjetno v enakem odstotku novi tudi letošnji delegati, ter da je bilo letos v novi centralni komite izvoljenih kar 50 novih članov. Očitno gre za voljo, da se nova politika izvaja tudi z novimi ljudmi. Ne bi smelo biti dvoma, da se bo ta nova politika res izvajala. Predvsem ni namreč težko ugotoviti, da se zares ogromna večina i-talijanskih dolivcev z gornjimi šestimi točkami strinja, saj je bila največja stranka v državi na svojem nedavnem florentinskem kongresu prisiljena vključiti v svojo resolucijo takč borbo za deželne avtonomije kakor tudi borbo za omejitev oblasti monopolov in prispevek Italije k pomiritvi v svetu. Gre torej za povsem realne postavke, okrog katerih ne bi smelo biti ovir za dosego nove večine. Prav zato je bil tudi interes vsega javnega mnenja za kongres večji, realističnega gledanja niti reakcionarni krogi niso mogli zanikati in njihovo poročanje je bilo manj neobjektivno kot doslej. Objektivni pogoji v svetu in v notranjosti države so se spremenili in povzročili krizo v vladajoči stranki, tako da se v italijanski politiki u-pravičeno pričakujejo novosti, ki jih ne more biti biez druge največje stranke in tudi ne mimo nje. Razvoj bo pokazal, v kaki meri in kako se bo to zgodilo, kajti ovir bo nešteto, a od sposobnosti v četrtek izvoljenega vodstva bo odvisno, kako jih bo premagovalo in odstranjevalo. Poseben odnos ima seveda do kongresa Socialistična stranka Italije, s katero je bilo na kongresu več polemike kot se je pričakovalo. Zdi se, da je temu vzrok sedanje stališče njenega vodstva v njegovem «dialogu» s krščansko demokracijo: baje se po zaslugi tega vodstva manjšajo ovire za sodelovanje obeh strank. Od tod tudi zadnji stavek resolucije, da bo KPI podprla vlado, ki bo izvajala omenjenih šest zahtev ne glede na udeležbo PSI v vladi. Važno je tudi poudariti, da je glasilo PSI pozitivno ocenilo delo in sklepe devetega kongresa KPI s pripombami, ki niso za splošno o-ceno odločilne Seveda je pripomb lahko več — pomembnejših in manj važnih, k1, ne morejo spremeniti dejstva, da pomeni deveti kongres odločen korak naprej na poti v socializem. Ne moremo pa mimo protislovja, ki so ga vsebovale že teze in ki se zdi, da tudi na kongresu ni bilo odstranjeno, mimo protislovja, ki obstaja Predesdnik italijanske republike Giovanni Gronchi je prispel včeraj na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Na letališču Vnukovo pri Moskvi so ga sprejeli predsednik prezidija vrhovnega so- , vjeta maršal Vorošilov, ki je nalašč odpotoval dve uri prej iz Kalkute v Indiji, da je prišel pravočasno v Mos. s kvo, Hruščev iu drugi sovjetski voditelji. Na sliki Gronchi in Hruščev, ki si stiskata roko. med italijansko potjo v socializem in nejasnim odnosom do zunanje politike partij sovjetskega bloka. Izjava, da med nacionalno in intemacionalistično partijo ni protislovij, očitno ne zadostuje. Morda bo v tem pogledu kaj več povedano v dokončnem besedilu tez, ki ga bo pripravil novi centralni komite po pooblastilu kongresa. Isto velja tudi za revizionizem, za katerega je politična komisija predlagala, da pride — za razliko od dosedanje formulacije — za sektaštvom in dogmatizmom in tudi da se obravnava drugače, kot pred tremi leti,- .Posledica teh nejasnosti je bila tudi odsotnost delegacije Zveze komunistov Jugoslavije, katere programu se je deveti kongres približal bolj kot kateri koli prej. ; " ' ............................ Kr’**** ? * L4' . J m 0 'J; * i:«ww«aiipip p • A- % ■ . ■ ■■ ■■ -jr g? - -»v*. :-><% y X. * • ? * *' Wc *•>* « -'f . . , A,st*, * I ** , . vi - v C....... .v.-.v.fc. ... 1 Ij...i :.-k ■ ■ zll.vA:. \jcir'.. .......... Pf.—-i.^. •iiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiaift*viiiiiiiiiiiiiiiiiiii««iiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilil|||f|||||||||aaiirTv«fiiii«ttiiiiNiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivitiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiii«i*itiii«iiiMii>iiiaiiaii*aaisMtitiaiiiiMii«i«aiaiiiBaii«ii«iaaaa«taauaiia«aiiiiiiBiaaitBiiai>iaaiiiai«itai«amiiaiiaiaiai«aiBM Prvi dan bivanja predsednika Gronchija v Moskvi in zdravice v palači Granovitaja Vorošilov poudarja načelo miroljubne koeksistence Gronchi: Vse države so si sosede in vsi problemi so skupni Predsednik italijanske republike je še poudaril, da morata zahodni svet in Sovjetska zveza poiskati vse tisto, kar ju lahko zbližuje - Danes bo Gronchi gost N. Hrušeeva v njegovi dači blizu Moskve, zvečer pa si bo ogledal v gledališču «BoIšoj» balet «Labodje jezero» - Pella na kosilu pri Gromiku - Fernando Santi, podtajnik CGIL, pri Hruščevu MOSKVA, 6. — Prvi dan obiska predsednika republike Gronchija v Moskvi, kamor je prispel z letalom iz Kopenhagena ob 12.20 uri, se je zaključil s svečano večerjo, na kateri so bile izmenjane važne in pomembne zdravice med Vorošilovom in Gronchijem. Predsednik Vorošilov je v svoji zdravici dejal: «Go-spod predsednik, gospe, gospodje, tovariši! Drago nam je, da smo se zopet srečali, gospod predsednik, in da pozdravimo vašo soprogo in vse cenjene italijanske goste v Kremlju, v tem pri- jateljskem ozračju. Iz vsega srca želimo, da bi bilo Metamorfoza CA (®A \ oT\i J L 1 (®7V\ ? / Uri / vaše bivanje v SZ ugodno in da bi si kljub kratkemu trajanju lahko ustvarili najboljšo predstavo o življenju sovjetskega ljudstva. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR in sovjetska vlada pripisujeta veliko važnost vzpostavitvi osebnih stikov z glavnimi državniki Italije, ki igra važno vlogo v mednarodnih zadevah. Vedno smo želeli in še vedno želimo vzpostaviti zaupne in prijateljske odnose med Sovjetsko zvezo in Italijo. Z zadovoljstvom se lahko reče, da se je v najnovejšem času pokazala želja za okrepitev dobrih odnosov in za razširitev gospodarskih in kulturnih stikov med našima državama. V eni izmed vaših izjav v Italiji, gospod predsednik, ste poudarili, nujnost zboljšanja mednarodnih odnosov in potrebo vseh ukrepov, da bi se postavili trdni temelji mednarodnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Lahko se samo strinjamo s tem, zlasti danes, ko ljudstva vseh držav upajo, da bo hladna vojna premagana, da se bo mednarodno ozračje zboljšalo in da bo prišlo do mednarodnega prijateljstva.« «Upam, gospod predsednik, je nadaljeval Vorošilov, da se bomo strinjali, če rečem, da je obisfc tovariša Hru-ščeva, predsednika sovjetske vlade v ZDA povzročil občutno zboljšanje mednarodnega ozračja že sedaj. Med vašim bivanjem v Moskvi, gospod predsednik, bomo razpravljali o vprašanjih mednarodnega razvoja itali-jansko-sovjetskih odnosov in tudi o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Želim izraziti prepričanje, da se bodo naša srečanja in naši razgovori vršili v ozračju iskrenosti in popolnega razumevanja. Potrebno je zlasti poudariti, da Sovjetska zveza in Italija nimata sporov, ki bi mogli preprečiti plodni razvoj medsebojnih odnosov na široki podlagi. Kljub našim različnim socialnim in političnim sistemom so itali-jansko-sovjetski odnosi, če temeljijo na načelih miroljubne koeksistence, lahko dobri in prijateljski. Ugodne perspektive se odpirajo pred obema našima deželama glede razširitve gospodarskih odnosov. Trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in Italijo je že prekoračila obseg, ki je bil določen v dolgoročnem sporazumu decembra 1959. Mnenja smo, da bi morali naši pristojni organi že podvze-ti ukrepe, ki ni omogočili nadaljnjo razširitev italijan-sko-sovjetske trgovine«. »Lahko upamo, da se bodo tudi naši kulturni odnosi razvijali na pozitiven n*- čin. Bogata kultura italijanskega ljudstva je dobro znana in cenjena v SZ. Pod sovjetsko oblastjo je bilo v naši deželi objavljenih 400 del italijanskih pisateljev in pesnikov v 29 jezikih narodov ZSSR v okrog 14 milijonih izvodov. V sovjetskih gledališčih se prikazuje, sedaj več italijanskih klasičnih oper kot v kateri koli drugi državi. Mi se vedno veselimo, ko sprejemamo tukaj v Moskvi najboljše italijanske umetnike in smo s svoje strani pripravljeni seznaniti italijansko ljudstvo z najboljšimi deli sovjetske literature in umetnosti.« «Z zadovoljstvom ugotavljamo, je nadaljeval Vorošilov, sklenitev sporazuma o razvoju kulturnega sodelovanja med SZ in Italijo. Ta sporazum bo brez dvoma pripomogel narodom obeh držav, da se bodo medsebojno bolje spoznali in prispevali vzajemno obogatitev kultur sovjetskega in italijanskega ljudstva.« Gronchi je na to zdravico odgovoril; (Gospod predsednik, gospodje člani Prezidija in vlade, gospodje člani diplomatskega zbora, gospe in gospodje! Želim se vam predvsem zahvaliti, gospod predsednik, za vaše vljudne besede in za pozdrav, ki ste ga hoteli tako prisrčno izraziti v trenutku, ki je zame velikega pomena, ko se prvič dotikam zemlje Zveze sovjetskih socialističnih republik. Medtem ko čutim, da vam moram izraziti izraz svojega globokega obžalovanja, ker sem moral odpovedati v zadnjem trenutku svoj prihod pred enim mesecem, želim prav tako izraziti svojo živo hvaležnost za sprejem in za gostoljubje, ki ga nudi sovjetska vlada meni, moji soprogi m mojim sotrudnikom. Moj obisk Je prvi obisk v zadnjih 50 letih, ki ga poglavar italijanske države vrši v .tej deželi, ki je bila v prejšnjih časih tako daleč in ki je danes oddaljena od Rima samo nekaj ur letenja. In zame je veliko zadovoljstvo, da bom razen Moskve obiskal tudi Leningrad.« Gronchi je na zdravico Vorošilova odgovoril: (Go- spod predsednik, gospodje člani Prezidija vrhovnega sovjeta! Iskreno se vam zahvaljujem gospod predsednik, za prisrčne besede. Zahvaljujem se vam tudi za sijajni sprejem, ki ste ga nudili meni, moji soprogi in mojim sotrudnikom v zgodovinskih dvoranah, kjer je tudi kos umetnosti kakega italijanskega umetnika, ki je prišel pred menoj, da bi postavil most med Italijo in Rusijo v imenu u-metnosti, ki ne pozna meje. Sovjetska zveza in Italija nista državi, ki med seboj mejita, toda hitrost zračnih zvez je taka, kot da bi bili sosedi. Dandanes se torej v določenem oziru zemljepisne enote spreminjajo in sprememba se odraža na političnem planu, ker pomeni, da postaja svet vedno manj- ši v časovnem pogledu in z zmanjševanjem bi moral razviti prirodno težnjo, da bi postal vedno bolj skladen. Dejstvo, da ne obstajajo več velike razdalje, ne dopušča, da bi lahko ostali neobčutljivi za politična vprašanja oddaljenih dežel samo zaradi tega, ker so ta vprašanja daleč in se nas neposredno ne tičejo. Vse države so si sosede in vsi problemi so problemi vseh držav. Zdi se mi, da je to prva ugotovitev, ki tolmači moj obisk v Sovjetski zvezi. Toda obstaja še ena razlaga, ki bi jo hotel imenovati bolj določeno kot geopolitično.« (Sovjetska zveza, je nadaljeval predsednik Gronchi, pokriva skoraj dve petini vse azijske celine. Toda o-na je tudi največji evropska država. Mi, ko se imamo za Evropejce, spričo drugih držav celine, t. j. v pomenu brez političnih omejitev, čutimo, da so na Isti način Evropejci tako Skandinavci kakor Balkanci, prebivalci Španije in Portugalske kakor Rusi. Obstaja torej del Sovjetske zveze, ki je zemljepisno Evropa, toda tisti del je tudi zgodovinsko Evropa, kajti iz Vzhodne Evrope, točneje iz bizantinskega cesarstva, ki je že propadlo, je Evropa prejela svoje posebne značilnosti in iz Zahodne Evrope v preteklem stoletju kakor tudi v sedanjem, je prejela nauk, ki sedaj predstavlja njen politični režim ter tehnično usmeritve za tako velik del njene industrijske organizacije. Prav zato priznavamo mi Italijani, ki smo skozi stoletja ra-stli s pomočjo svoje zgodovine in zemljepisa v evropskem duhu, Sovjetski zvezi, ne glede tudi tako velike na vse razlike ki obstajajo v ideološkem in političnem pogledu, njeno pripadnost k Evropi, kakršno čutimo, t. j. s skupnim temeljem kulture, na katerem se lahko zgradi skupna misel. Iz teh ugotovitev sledi potreba in v določenem smislu nujnost, da zahodni svet in Sovjetska zveza izvršita vse vzajemne napore, da poiščeta vse tisto, kar predstavlja povod za zbli-žanie in enotnost ter da premagata — brez nemogočih odDovedi in brez notranjega vmešavanja — vse tisto kar vodi do ločitev in sporov.« (Ze 40 let, je dejal Gronchi, smo z ene in druge strani proučevali, razčlenjevali ~ v okviru često krat ostrih polemik — vse tisto, kar nas je ločevalo. V nobenem trenutku nismo izvršili drugačnega proučevanja. In vendar nas nekaj druži. Pa čeprav samo na človečanskem planu, ker imamo kot ljudje skupno podlago in se kot politiki ukvarjamo z istimi vprašanji.« (Gospod predsednik, moj« besede prav gotovo niso novost za nikogar, venda tudi ponovljene besede zveni- (Nadaljevanje na S. strani) Aktualni portreti GIOVANNI GRONCHI predsednik italijanske re-publike se nahaja sedaj na uradnem obisku v Moskvi. Ob prvi napovedi svojega obiska Je doživel odkrit napad določenih vatikanskih krogov, ki Jim pa ni uspelo obiska preprečiti niti v ob-čutnejši meri vplivati na politiko mednarodne pomiritve ELIZABETA II. tedanja angleška kraljica, pričakuje tretjega o-troka, hkrati pa prvega, odkar je kraljica (prva dva je namreč imela še preden je po smrti svojega očeta zasedla angleški prestol) FRED BUSCAGLIONE sloviti italijanski avtor in pevec modernih Jazzovskih popevk, ki se je rodil pred 38 leti v Turinu, se je preteklo sredo smrtno ponesrečil v Rimu, ko sta njegov avtomobil in tovornjak, ki sta vozila s precejšnjo hitrostjo, nenadno v zgodnjih jutranjih urah trčila drug v drugega na nekem križišču. Izdihnil Je na poti v bolnišnico MARLENE DIETRICH ki pri svojih letih se vedno žanje uspehe tudi v Parizu, Je sedaj na obisku v Rimu, kamor je prispela incognito. O svo. Jem prihodu Je obvestila le znanega italijanskega igralca Rala Valone-ja, ki jo je pričakal na rimskem letališču Clam- pino PIERRE JACCOUD sloviti ženevski odvetnik, ki ga dolžijo, da je ubil očeta ljubimca svoje nek. danje ljubimke, njegovo ženo pa ranil, Je bil pred ženevskim porotnim sodiščem obsojen na 7 let zapora, od katerih pa bo odesdei le tri JNič čudnega ue bi bilo, ec bi gornjo sliko naiisal on; v resnici pa gre delo nekega umoboJnega Japonca. , ALI VEŠ... — da je načrt sovjetskega inženirja Borisova o zajezitvi Beringove ožine med Sovjetsko zvezo in ameriško celino povzročil zelo ostro polemiko med strokovnjaki v Sovjetski zvezi. Borisov meni, da bi z gradnjo jezu in pretakanjem toplejših voda v Ledeno morje rešili ledene puščave iz sedanje puščobe, toda drugi sovjetski znanstveniki postavljajo vprašanje, če ne bi morda ta načrt, ko bi ga uresničuj, prinesel s seboj strahotne posledice, ki jih danes ne moremo predvidevati. Nekateri menijo, da bi na Kamčatki prišlo do še hujših zim, v Severni Evropi in Severni Ameriki pa do strahovitih suš. * # * — da nameruvajo letos jeseni sklicati v Siracusi n® Siciliji mednarodni simpo-zium v čast Arhimeda. Seveda simpozium ne bo toliko v čast Arhimeda, pač pa bo njegov pomen v praktičnem obravnavanju matematičnih, geometrijskih in fizikalnih vprašanj sodobne znanosti. Arhimedu pa se bo posvetila le čast, da se bo simpozium vršil v kraju, kjer J* Uvel in delal prvi znanstvenik teh panog »precizne znanosti*. # # # . — da so v sovjetski zvezi pri zadnjem štetju našteli 208.826.650 prebivalcev, Pn čemer so ugotovili, da je veliko več žensk kot moških, kar je posledica zadnje vojne. Hkrati pa tudi to, da Je pri njih smrtnost najnižja na svetu. * * * v, — da je z,iu,ii pisatelj Ernest Hemingway dobil pr«« kratkim največji honorar, kar so jih doslej plačan Prl kakem listu. Ameriška športna revija «Sports lllustra-ted« je Heminguiagu plačala za reportažo 2000 besed 3® tisoč dolarjev, kar pomeni, da je za vsako besedo P^a' čala 15 dolarjev ali v naši valuti 10.000 lir. * * * »p. — da nameravajo v Ameriki izdelati motor na jo«®' s čimer bodo raketam dal' brzino, ki bo šestkrat večja od brzine katerekoli sedanje rakete. Tako poročajo iz krogov ameriške uprave za 8‘ stronavtiko, kjer pravijo, da v laboratorijih za električna pogonska sredstva že preizkušajo modele tega motorja’ katerih eden je nepretrgoma deloval 50 ur. 18 ameriški« znanstvenikov že nad 1®*° dni dela na tem področju-verjetno po zamislih nemša®" ga strokovnjaka von Brauna, ki je že pred leti prvi prBe na to misel # * * — da boao v kratkem 20 čeli kar na dveh koncih snemati film «Ana Kareni««* po Tolstojevem romanu. £«« verzijo bo delal sovjetski f®* User Miha ji Kalatozov, ki ** je uveljavil s svojim filmom «Žerjavi leten, drugo verzi' tega filma pa bodo izdela1 v Parizu. V tem filmu bo * grala francoska igralka M1' chele Morgan. * * * II- — ja so v ivampali v gandi (Afrika) izločili vir«’ rin pred kratkim malo poznane bolezni «črne kostne mr^ lice«, ki je ena najbolj razširjenih bolezni v tej deie in se je razširila tudi na a0-sedno Kenijo. Samo v L8aIT di je od te bolezni bilo bo nih nad pol milijona * * * — dn je de oaullov fina« ni minister Baumgartner dneh najhujfe alžirske kriz de Gaullu predlagal, naj se v nastopu proti upom' kom v Alžiru poslužil vse gasilskih črpalk, kolikor r imajo. De Gaulle baje ni ga predloga zavrgel. Siae pa bi proti «vročim glavam alžirskih ultrasov bili n,r* curki iz gasilskih črpali: ve jetno najboljše sredstvo. — da so Sovjeti navdus£ ni nad pariško modo, Pre vsem nad Diorovimi kr«»c jami. To se da sklepati * navdušenja dveh predstav«' kov sovjetske mode, ki * , prišla v Pariz zato, da bi ogledala francosko modo ® vjetska strokovnjaka sta 0 kupila vrsto pariških mo« lov, med katerimi precej D1 rovih. * * * o- — da so Američani nav pravljivi kvartopirci. V ‘ mežiki je okoli 50 milij««^ vročih kvartopircev, ki grajo na leto nad 60 m1, jard dolarjev, kar je v n“ valuti 38.000 milijard lir. • « « 1,1' — da je znana anglešk*. gralka Sabrina, ki se je v ' j mu uveljavila bolj z«r* svojih obilnih prsi kot žBj di svoje umetnosti, zabre« v finančne težave. V Ho«^ woodu prihajajo njen pravnemu zastopniku »"j, čani računi od vsepov®«/ med katerimi tudi dokaj soki zahtevki. Vendar pa kle ni v nevarnosti, kei odličnega odvetnika, ki * še bolj odlične zveze. * * * jlti — da se bodo predstavo' vseh plešcev sveta zbrali svetovni kongres v ne a francoskem mestecu, kjeT ^ bo govorilo o «potrebnih y krepili«, ki naj zaščitii° -«kategorijo plešcevn. Na ,1 čo ni rečeno, kakšne 2« ... ve bodo ti zastopniki P° vili. Sedem dni v svetu Orkester iz robotov Pogled na Rdeči trg v Moskvi, ki ga bomo spričo Gronchijevega obiska v Sovjetski zvezi imeli priliko večkrat videti v teh dneh tako v časopisju kot na televiziji Po zlomu zarote x ■v • III v Alžiriji Zarota ultrakolonialističnih in fašističnih elementov v Alžiriji in Franciji je dokončno zlomljena. Pri ocenjevanju dogodkov je treba upoštevati, da je upor nastal kot reagiranje desnice na načelno priznavanje pravice alžirskemu narodu do samoodločbe. Ker je glede tega načela ostalo do sedaj samo pri besedah, in ni bilo nobenih konstruktivnih korakov, da bi se začelo reševati alžirsko vprašanje, se je desnica spet opogumila in se je odločila za nastop. To ji je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker v francoski armadi in na visokih vodilnih mestih še vedno delujejo sile, ki bi hotele temeljito preokreniti politiko pete republike na desno. General de Gaulle pa je na sestanku predstavnikov vlade in vojske ponovil načelo samoodločbe; toda hkrati je zopet zavrgel možnost političnih pogajanj z alžirsko osvobodilno fronto. Sele po tem govoru je vojska odločno nastopila proti upornikom, ki so na mah kapitulirali, ko so uvideli, da ima de Gaulle za seboj ogromno večino v Franciji. To je pokazala tudi mogočna dveuma stavka v Franciji v podporo de Gaullu. Ta stavka je pokazala, da v Franciji večina odobrava načelo o samoodločbi za alžirski narod. Čeprav je bil upor strt in je de Gaulle znova potrdil načelo o samoodločbi, vendar niso vzroki nevarnosti še odstranjeni. Desničarski ultra-kolonialistični elementi imajo še velik vpliv v Franciji in Alžiriji, Zato je de Gaulle zahteval posebna pooblastila, ki sta mu jih skupščina in senat izglasovala za dobo e-nega leta. Posebna pooblastila veljajo za vse ukrepe, ki so potrebni za okrepitev vladne oblasti v Franciji in Alžiriji in za izvajanje napovedane politike za rešitev alžirskega vprašanja. Hkrati je de Gaulle izločil iz vlade znanega skrajno desničarskega ministra Soustella in ministra Corneta-Gentilla. Minister za vojsko Guillaumat pa je dobil drugo ministrsko mesto, dočim je postal novi minister za vojsko Pierre Mass-mer. Prav tako je bil zamenjan minister Za informacije. De Gaulle se vedno bolj usmerja k predsedniškemu re- žimu. To je pokazalo tudt dejstvo, da je izvršil spremembe v vladi, preden je sklical sejo ministrskega sveta. Zatem sta zadostovali dve uri seje ministrskega sveta, da so odobrili vse ukrepe, ki jih misli general v prihodnje odrediti. Sklenili so, da bodo spremenili nekatere člene kazenskega postopnika, dg se zaostrijo ukrepi v zvezi z državno varnostjo. Včeraj pa so odpotovali v Alžir minister za pravosodje, notranji minister in minister Za vojsko, da tam proučijo ukrepe, ki bodo potrebni v zvezi z novo politiko. Medtem se je general končno ■ odločil za čistko tako v vojski kakor tudi v državni uprgvi ter za ostrejše ukrepe proti skrajni desnici. V Alžiriji so odstranili več častnikov in drugih civilnih voditeljev. Prav tako so začeli čistko v Franciji. Izvršili so številne aretacije med elementi, ki so sodelovali pri zaroti. Lagaillarda so pripeljali v pariške zapore, Ortiz pa je zbežal. Odkrili so priprave za zaroto, ki je i-mela namen zrušiti de Gaul-lov režim. Minister Soustel-le je bil med tistimi, ki je prav gotovo na tihem odobraval vse te zarotniške priprave, čeprav je po svoji odstranitvi iz vlade izjavil, da ni sodeloval pri teh dogodkih. Dodal je, da je njegova odstranitev iz vlade «posledica privrženosti idealom francoske Alžirije». V svoji izjavi trdi, da bi morali zavzeti stroge ukrepe predvsem proti komunistom, ker da prav oni rušijo oblast države in moralo vojske. Centralni komite K P Francije pa je izglasoval resolucijo, s katero zahteva ostro kaznovanje vseh voditeljev u-pora in njihovih aOentov. Dalje zahteva razpustitev vseh fašističnih organizacij. Zahteva tudi razpustitev skupščine in razpis novih volitev na podlagi proporcionalnega sistema. V resoluciji je rečeno, da so komunisti glasovali proti posebnim pooblastilom, ker se jim zdijo nepotrebna. Saj je imela vlada tudi na podlagi do sedaj veljavnih zakonov možnost ostro nastopiti proti vsem prevratnim elementom, a ni tega storila. Zato gre predvsem za voljo, da se res kaj ukrene. Med debato Za posebna pooblastila v skupščini je prišlo do izraza dejstvo, da poslanci glasujejo za ta pooblastila pod silo razmer; toda v glavnem so vsi poudarjali, da glasujejo za pooblastila de Gaullu in ne vladi. To pomeni, da se je de Gaullov u-gled še bolj okrepil, in s tem so se zrušile iluzije tistih ki so mislili, da general ne uživa več podpore. S tem da so mu poslanci izglasovali posebna pooblastila, pa so glasovali tudi za njegovo politiko samoodločbe v Alžiriji. Res je sicer, da postavlja general še vse preveč pogojev, ki precej zmanjšujejo bi- stvo načela o samoodločbi, vendar pa kaže, da kljub vsemu temu ne verjame, da bo uspel obdržati Alžirijo Franciji, čeprav je zagotovil vojski, da bo ona nadzorovala «svobodno izvajanje referenduma o samoodločbi», in to šele potem, ko bo dokončala svojo »pomirjevalno akcijo». V razgovoru z voditelji par- Na nekem velikem francoskem sejmu so razstavili tudi gornji orkester iz robotov, ki je doživel ogromen uspeh. Ima obsežen repertoar in tudi izvajanje je brezhibno (Nadaljevanje na 8. strani) m, .........................mm iiiiwinmi.niinmiiiiiiiiiir mm«. Angleška 56-letna maratonka je prišla na cilj Vegetarianka dr. Barbara Moore namerava sedaj še v ZDA in SZ Brez večjega odmora je opravila 1600 km poti in vse to peš, med potjo pa se je hranila edino le z zelenjavo, medom in sokom iz korenja Do pred pol leta se za gospo Barbaro Moore ni zmenil nihSe. Poznali so jo le bližnji sosedje in nekaj njenih pacientov, kajti gospa Moore je zdravnica. Poznal jo je morda tudi kak vege-tarianec, toda to je bilo vse. Predsinočnjim pa jo je «na cilju« čakala množica ljudi in jo burno pozdravila. Kako tudi ne, saj je sama, brez ustreznega spremstva peš opravila pot 1600 kilometrov, kolikor znaša razdalja od enega konca Anglije do drugega. Sicer pa začnimo od začetka: Lani poleti so si omislili tekmo med Londonom in Parizom. Cela vrsta več ali manj znanih športnikov se je preizkušala v tem čudnem športu in v nekaj dneh je bil rekord na tej progi kar večkrat potolčen. Tekmovalec je imel na razpolago vsa sredstva, od letala, do motornega kolesa, ki s’ ga je priskrbel s tem, da je na cesti ustavil motociklista in ga prisilil, da ga je pripeljal, kamor mu je u- Pablo Picasso? kazal. Med temi tekmovalci se je pojavilo tudi nič kaj znano ime dr. Barbare Moore, ki pa je pritegnila pozornost s tem, da je pot od letališča do cilja opravila v teku, torej ne z motor jem ali avtom. Morda se je je ob tej priložnosti lotila nekakšna tekmovalna mrzlica, kajti od tedaj ima za sabo kar tri velike rekorde. Prvič se je spravila na pot na razdaljo 50 km, ki jo je prehodila v rekordnem času. Drugič je bila razdalja še večja. Slo je za 160 km, ki jih je prav tako opravila brez odmora. Le vsakih 24 ur si je privoščila pol ure jaočitka. da se je preobula. Hranila se je kar med hojo. Pri tem pa je imela še smolo, da je bilo vreme v onih dneh izredno slabo in je med svojo «veliko maratono« dvakrat padla. Prvič ji je spodrsnilo na robu ceste, drugič pa jo je v obcestni jarek vrgel veter. Toda dr. Barbara Moore je vendarle prišla do cilja, pa čeprav z dokaj ožuljenimi nogami. Kot bi ji to ne bilo dovolj, se je spravila še na tretjo pot. Tokrat je v nepretrgani hoji opravila 1600 kilometrov poti od enega konca Anglije do drugega. Med potjo ji je vreme hudo nagajalo. Veter jo je večkrat vrgel v sneg. Toda pogumna in vztrajna ženska ni odnehala. Predsinočnjim je prispela na cilj in žela vsestransko navdušenje. Postala je slavna. Pri toliko dogodkih, ki jih je vsak dan na pretek bi kaj takega ne bilo nič tako posebno pomembnega. In vendar pišejo o Barbari na veliko kot bi šlo za nekaj izrednega. Priznati je treba, da Barbara Moore zares ni vsakdanja ženska, pa čeprav je toliko let čakala, da se je uveljavila in to ne v svoji stroki, medicini, pač pa na ta svojevrstni način. Toda Barbara Moore je zares nekaj izrednega, če ne v medicini, vsaj v svoji fizični kondiciji. Stara je namreč že 56 let in pri teh letih si nobena ženska in tudi noben moški ne privošči takih naporov. Poleg tega je Barbara vegetarianec, ki že od svojega 14- ,eta ni več okusila mesa. V takih pogojih je zares težko pričakovati od organizma da bi zdržal tolikšne napore. Toda vprav v njeni vnemi za vegetarianstvo moramo iskati vzrok za to njeno svojevrstno uveljavitev. Barbara Moore je bila že dolga leta pobornik vegetarijanstva. Na Angleškem pa, kjer imajo tako radi mesne jedi, njene ideje niso mogle dobiti korenin. Vsa njena predavanja o prednosti vegetarijanske hrane niso zalegla, ali bolje povedano jih Angleži, razen kakega redkega pristaša, niso niti obiskovali. Vztrajna ženska pa ni hotela popustiti. Morda je izbrala ta način, da se je proslavila in s tem uveljavila svojo teorijo o prednosti vegetarijanske hrane. To je razvidno iz tega, kar je med vsemi tremi tekmami tako vztrajno poudarjala, poleg tega pa se na svojih maratonskih tekih demonstrativno hranila le s sokom korenja medom in zelenjavo. Zd* se. da je zares uspela. Vegeta- rijanska restavracija v Londonu, ki je imela doslej tako malo gostov, je sedaj stalno nabito polna. V trgovinah s prehrambenim blagom pa ne najdete več niti ene konserve soka iz Korenja, kot tudi med gre v zadnjih dneh zelo v promet. Od kod Barbari njena vegetarijanska vnema? Barbara Moore je po rodu Rusinja. Rodila se je pred 56 leti v bližini Saratova. Imenovala se je Ana Cerkasova. Njeni starši, kot vsi Rusi, so jedli veliko mesa. Ko ji je bilo 14 let. jo je prevzela nekakšna »kriza«. Ni hotela jesti mesa, »ker je krivično, da človek kolje živali zato, da bi jedel njih meso«. Ko pa je čez nekaj let postala študentka medicine, jo je tudi znanost prepričala, da l-ma prav. Vegetarijanstvo je postalo zanjo življenjsko poslanstvo. Temu je baje žrtvovala tudi svojo zakons.ro srečo. Barbara Moore, kot se sedaj imenuje, je namreč že tretjič poročena. Prvič se je poročila, ko ji je bilo 23 let. Njen mož inženir Aleksander Patelev pa je »nenadoma« izginil. Tedaj je postala tudi športnik — motociklist. Kot pravi, je odnesla tudi več zmag. Njen namen pri teh tekmah pa je bil, dokazati, da z vegetarijanstvom more doseči, kar hoče. Ko ji je njen prvi mož «izginil», se je leta 1933 poročila z uradnikom britanskega konzulata v Leningradu Indijcem Catopadijem. Kot žena b-itanskega državljana je dobila britanski potni list. Toda vtem ji ((izgine« tudi njen drugi mož. Sledi nato krajša zaporna kazen v Leningradu, nakar pride leta 1934 kot sovjetska dirkačica v Anglijo. Tu se ustavi in pet let pozneje spozna dr. Mooreja, ki je njen tretji mož in hkrati znan kipar. V svoji vegetarijanski vnemi je prisilila tudi moža, da se hrani s korenjem in medom, toda ne v celoti, kajti tudi pri možu ji napori niso povsem uspeli, kot ji doslej ni uspelo pri Angležih nasploh. Reporterji, ki skušajo iz nje izvleči vse njene tajnost*, pravijo, da je v njenem življenjepisu precej ((praznin«, dob. ki iih Barbara ne zna zapolniti. Prav tako ne more dokazati trditve, da je bila pred leti «že na poti na oni svet« zaradi hude ievkemiie, ki da si jo je ozdravila edinole z vegeta- rijansko hrano. Kot zdravm-ca je mnenja, da ji je način orehrane ((spremenil sestavo xrvi», ker da vegetarijanska hrana «stalno obnavlja« kri. O teh trditvah bi strokovnjak gotovo zmajal z glavo, ker je trditev zelo laična, tudi smešna, posebno če jo izreče nekdo, k( ima za seboj medicinsko fakulteto. Toda to stvari veliko ne spremeni Ce smo v začetku rekli, da je brez primernega spremstva opravila 1600 kilometrov poti od John 0’Groatsa do Lands Enda. s tem nismo rekli, da niso njene maratonske hoje dejansko spremljali, kar pomeni, da je to velikansko razdaljo zares opravila peš in to hkrati, malone brez odmora. In to je zares nekaj izrednega. Toda svojevrstna ženska ne mara še odnehati. Ko je predsinočnjim prispela na cilj, je novinarjem izjavila, da ima v načrtu še dve «ul-tramaratonia. Najprej namerava prepešačiti 5000 kilometrov poti z enega k >nca ZDA do drugega, nato pa namerava napraviti t.nak podvig po Sovjetski zvezi. Morda misli pridobiti za vegetarijanstvo samega Eisen-howerja in celo Hruščeva? Hntlif* inf&lvvezijn jledelju, 7. tebruurjn 196(1 Radio Trst A 8.00: Jutranja glasba in koledar; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski motivi, nato: Lahke melcdije; 12.15: Za vsakega nekaj; 12.40: Nevesti v jazzu; 13.00: Kronika 7 dni v Trstu; 13.30, 14.30: Glasba po željah; 15.00 : 20 minut modernega ,azza; 15.20: Slovenska zborovska glasba; 15.40: Ciganski orkester Barnabas Bakos; 16.00: Antonin Dvorak; Slovenski plesi; 16.30: Plesna čajanka; 17.00: Nora, drama v treh dejanjih; 19.15: Pestra glasba; 20.00: Šport; 20.30: Lahka glasba; 21.00: Sodobni brazilski pesniki; 21.25: Jugoslovanske in ruske pesmi; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Malipiero: Sonata a clnque za flauto, violino, čelo in harfo; 22.30: Večerne melodije; 23.00: Orkester Duke Elllngtori; 24.00: Zaključek večerne oddaje Trst 9.30: »Danes na stadionih«; 14.30: »El Campanon«. Koper Poročila v i.u,enšCint: 1S.00. Poročila v italijanščini: 7.31, 12.30, 19.13, 22.3». 8.30: Z narodno pesmijo v nedeljsko Jutro; 9.00: «Na dan slovenskega kulturnega praznika«; 9.15: Zabavni zvoki; 10.30: Odlomki iz oper: Ponchielll, Boito, Verdi, Puccini; 11 15: Nedeljski koncert; Mascagni: »Maske«; Zandonal: »Romeo in Julija«; imermezzo; Balakirev: «Islamey», orientalska fantazija; Čajkovski: »Italijanski cap-priccio«, op, 45; Brahms: »Madžarski ples« št. 3 v F-duru; 12.10: Glasba po željah; 13.10: »Sosedni kraji In ljudje«; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Spored zabavnih melodij; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbeni in-termezzo; 22.15, 22.35: Plesna g'asba. Nacionalni program 9.00: Iz skladb Mendelssohna n Poulenca; 12.10: Popevke dneva; 12.25: Glasbeni album; 14,30; Operna glasba. Cherubi-pi: »Anakreont«, simfonija; Pai-slello: »Semiramis«; Mozart: «1-demenej«; Wagner: »Tannhaeu-ser»; 15.00: Frank Charksfield in njegov orkester; 16.45: Van VVood in njegov orkester; 17.00: Raziskovalci jam; 17.30: Simfonični koncert, dirigira Fulvio Vernizzi; Beethoven: 1. «Eg- mond«, uvertura; 2. IV. koncert v G-duru, op. 58» za klavir in orkester; Ghedlni: »Partija«; Stravinski: »Simfonija v C-duru v štirih stavkih; 19.00: Srečanje Rim-London; 21.00: »Kakšni časil«; 22.45: Koncert Kvarteta saksofonov Marcela Mu le a. II. program 13.00: »Astrorachel Z. 2», 13.40: Piacevolissimo; 14.05: Norris Paramor in njen orkester; 15.35: Plošče Jolly Verve; 16.00: Tranzistor; 17.00: Glasba in šport; 18.39: Plcšite z nami. III. program 16.15: Maunce Ravel: «Cmq melodies grecques» (sopranistka Janine Micheau, pri klavirju Antonio Beltrami); 16.45: Resnični Julien Sorel; 17.45: Bela Bartok (igra 19 svojih skladb iz »VVlkrokosmosa«; 19.45: Prehrana Italijanov; 20.: Večerni koncert; 21.30: Karel Amadeus Hartmann: »Slmpli- clus Simpliclssirmis«. Slovenila 8.00: Mladinska radijska Igra — Maurice Materllnck: Sinja ptica; 8.50: C. M, VVeber: Con-certino za klarinet in orkester; 9.00: Z glasbo v novi teden; 10,30: Pihalni orkester p. v. Rudolfa Stariča; 11.00: Kateido-skop za zabavo; 13.45: Majhen koncert lahke glasbe; 15.30: Popularne operne arije (Beethoven, Gounod, Offenbach, Verdi, Bizet); 17.00: Prjatll, obrodile so trte vtnee nam sladko — zbori in samospevi na pesmi Franceta Prešerna (Zdravica, Nezakonska mati, Memento Mori, Zapuščena, Ukazi, Mornar, Luna sije, Pod oknom). Izvajajo: Božena Glavak, Friderik Lupša, Mirko Dolničar, Janez Lipušček, Marjan Vodopivec, Pavel Sivlc, Ljubljanski komorni zbor oz Komorni zbor RTV Ljubljana P. v. Milka Sko-berneta; 17.30: Radijska igra — Večer z Antonom Pavlovičem Čehovom; 18.45: P. I. Čajkovski: Štirje plesi; Valček št. 1 op. 51; Ruski ples; Mazurka v C-duru, Valček Scherzo; 20.05: Izberite melodijo tedna; 21.00: Obiski pri naših skladateljih — IV. oddaja Primož Ramovš; 22.15: Zaplešite z na-mil 23.10: V ritmu z domačimi plesnimi ansambli; 23.40: P. Stojanovič: Godalni trio St. 2 v G-duru. Ital. televizija 10.15: Oddaja za kmete; 16.20: Eurovlsion. Garmisch (evropski šampionat umetnega drsanja na ledu); 17.30: Otroška oddaja; 19.35: Pustolovščine pod morjem; 20.05: Cineselezione; 21.00: Lindsay In Crouse: »Z očetem in materjo« — za televizijsko oddajo pripravil A. M. Romagnoli (v glavn-i-h vlogah Vittorio De Sica, Paolo Stoppa in Rlna Morelli). Ponedeljek, 8. februarja 13.30: TV šola; 17.00: Otroška oddaja (Konjeniki stepe; Divje živali; Repatica; Plezajoči baron; »Dedkov rojstni dan« — telefilm); 19.05; Gianni De-sidery in njegov ansambel; 21.00: «Moj sin profesor« — film, režiser Renato Castellani (v glavni vlogi Fabrizi); 22.45: Pričevanja o sovraštvu proti Zidom. Jug. televizija 10.30: »Lassle na razstavi psov« — prva filmska zgodba o popularnem psu in dečku Jeffu; 20.30: V Angkoru se je čas ustavil — kulturno-doku-menta-rna reportaža iz Kambodže; 20.50: Zabavno-glasbena oddaja z Marjano Držajevo in ansamblom Jožeta Kambiča: 21.30: Zanimivi dogodki doma in po svetu. Ponedeljek, I. februarja 18.00: Oddaja za družino ki dom; 18.30: Človek v vsem ir ju; 21.10: «Ne umira se tako« — francoski celovečerni film. i zgornji sliki Helena )kina, že prava baletna spodnji pa Nataša cina, velika nada ruskega baleta. Jakac razstavlja v Pordenonu uliti V a z GuitA9la, v- iPo-mtu tfi'iv V slovenščini so izšla Ovidova Pisma iz pregnanstva Frane in Dživo sta bila «nočna» v mrtvašnici na Boninovu* Stražila sta ob truplu človeka, ki je 11 uinrl tistega dne nar tanko opoidne. Ravno za mizo je bil sedel, zajel prvo žlico juhe in preminil. Lačen je umrl, sta u-gotavljala. A prizadevala sta si, da la dosti ne meni- ° njem. čeprav sta biti možaka, se nista mo-ga otresti rahle notranje napetosti, a ko bi te ne bi-bi jima bilo dolgčas. Ta- 0 sta si hlastno pripove-ovala zgodbice, drugo za gledovala »5°^ P<> Ležal je v dolgi črni kr-n Pokrova na njej še ni 1 o. Truplo je bilo prekri-0 2 mrtvaško ponjavo in 0 njo so se dali približ-o razložiti obrisi. Dživo se je počasi pri-mizai m je prav malo pri-dignii ponjavo. — Lepo so ga obrili! Ka-t za svatbo... Frane je sedel z dlanmi na kolenih. Toplo mu je j. °’ ro^e so mu počivale, in bi si jih bil skopal, smehljaje je gledal mr-iteeve pete. ~~ Kot za zaroko. lačenPa je vseeno umrl « ~ Bolie lačen kakor že-J ^ Je rekel Prane. žganicah •jVaie tvoja dl * ' Je„tniaš še kaj? ga T^„po?trek za vsake-co i - vzed stekleni- ti f,epa> i° pridržal pro- ll^svetlobi in jo odčepil. Vovko kotln?am rajši Sli' Pa ti? travanco. Kaj mm J'iavarica je naša dal' “ nska žganica. Pa tu-t. “Vovka me nič ne mo- kakor -Šta obfiedela v žoi -P ’ uživala ob žaru se £ U ob tem> kako žilahrenje P°ČaS1 razliva po re^lSaiane. * “ '***** je H PaCen? Pa. sem kai „ ‘ šla k botru še po ^ Za Pod zob? ~~ Po pršut! Pa vina! Lržii ^ Drži; Greva. _ a kdo pojde? Ti? Lrrem jazi seniPPrane ie Sel. Dživo d°l?imfri!St0pal po sobi’ z dil Sf_ koraki je hitro ho- niUst„„,.in ^a, se ob ste- Čii sri" f znova zakora- di ’ Sole Pogasi obstal sre- krsto v se zagledal v Prekanije bil videti se jv,.. , ln mrk, oči so bosti * etale od utruje- Prem'o„ ? vedno je ni bil zanesen-b Gledal ie krsto z se jP P mi oCmi, potem sMehiinasmebnil s budnim hi biinJem Franeta dolgo n° nazaj. sredi s„tkaj časa Je stal 110 premil P°tem se je le‘ h°m in 2 vzdi’ Fran na sto1- kel v6 zasopel prite-je Dr*„, mrtvašnico. Nesel trebušasf-’ kvuha in vina v Lživo stek‘enki. EklonianJe sedel na stolu s dremaj ° glavo> ko da bi bukomalPa poCenja s klo-^ane glavi? — se je Vanj. osuPlo zagledal da^*0 je šel k Dživu, je klobuk £budiL Opazoval Potisnil ’klai je bil ta *Fej p,. , °boko na glavo. sl’k "R-pil'1'2' je pomi-btrličuj^ 41 ta straži pri lest. zbudi se! Pojva je Se nl zganil. Tedaj toke; str? , opazil njegove Mu je ele so iz (tako se | z obrazom na tla. Ko je padal, se je prijel za stol, na katerem je sedel Dživo. Stol se je počasi nagnil, ko da bi omahoval, in se je potem prevrnil, z njim pa tudi možak. Noge so se mu zavihtele kvišku, z glave mu je padel klobuk in pokazal se je obraz o-trplega, mrtvega človeka. Ponjava v krsti se je spet zravnala. Nekaj časa je bilo vse tiho. Frane se ni zganil. Pršut in kruh sta se mu skotalila pod krsto, steklenica z vinom mu je obležala tik pred giavo, zamašeK se je bil odmaknil in vino je klokotaje teklo iz steklenice, črno kot kri. Tedaj je ponjava padla s krste in iz nje je skočil bled človek v spodnjicam in srajci — Frane, je kriknil ta, priskočil in pokleknil poleg tega, ki je tako ležal na tleh z mokrimi lasmi od razlitega vina. Potem je od strahu odskočil, ko je videl, da je ta, ki so mu lasje dišaii po vinu, mrtev. Obstal je v samih spodnjicah in srajci in se tresel. Bil je Dživo. Ko je bil Frane odšel, se je Dživo sprehajal po sobi. čut v' je, da se ga čedalje huje loteva Branetova žganica, ker je je bil nocoj popil kar precej. Dolgčas mu je bilo in nekam žalostno pri srcu. Potem ga je razveselila posebna domislica. Zvlekel je mrliča iz krste, ga nr«* lomil, da ga je lahko posadil na stol, se slekel in odel truplo v svoje stvari in mu še klobuk potisnil na glavo, da bi Franeta potegnil, nato pa je sam legel v krsto. A zdaj je bil Frane mrtev. Poleg njega je na prevrnjenem stolu še vedno ležaj strahotni mrlič v Dži-vovem oblačilu, z nogami kvišku. Franeta je bila kap. Dživo je čedalje bolj bledel in njegov obraz je bil iz hipa v hip vse bolj podoben obrazoma mrličev, ki sta mu ležala pod nogami. Tuleč je zbežal iz mrtvašnice. ZLATKO TOMTČTČ (Prevedel Herbert Griin) ' Božidar Jakac (Razstava se je pričela včeraj) Po festivalu Marsikdo se bo ob tej knjigi spomnil na šolska leta, v katerih je pri latinščini obdeloval Ovidove verze ter se mučil z njigovimi heksametri. Zdaj prihaja knjiga med slovenske bralce v prevodu. Nič več ne bo muke nad komplicirano sintakso pesnika, nič več brskanja za neznanimi besedami. Rimski pesnik Pu-blius Ovidius Naso stopa pred slovenske bralce v o-bliki, ki je razumljiva vsakomur. Državna založba Slovenije je izdala te dni knjigo s prevodi Ovidovih del. Knjiga nosi paslov «Pisma iz | pregnanstva« ter obsega slo-' venski prevod dveh pesni-I ških zbirk: «Zalostinke» (v originalu «Tristia») in «Pont-ska pisma« («Epistulae ex Ponto«), Delo je prevedel v heksametrih Josip Jurca, ki je napisal tudi kratek uvod. Iz njega lahko posnamemo, da je pred dvema letoma poteklo dva tisoč let od rojstva Ovida, znamenitega rimskega pesnika, ki ga je cesar Avgust pregnal na o-zemlje ob Črnem morju pri izlivu Donave, kjer je 31. decembra leta 17 našega štetja umrl; star še ne polnih šestdeset let. Iz prevajalčevega uvoda spoznamo tudi obsežno pesnikovo delo, med katerim pa predstavljajo prav «Zalostinke» in «Pontska pisma« dvoje najbolj dognanih in umetniško močnih del. V tem kratkem uvodu razčlenjuje prevajalec Ovidovo delo in poudarja njegov pomen za vse kasnejše pesnike sveta. O kvaliteti prevodov bodo seveda sodili lahko strokovnjaki. Mi lahko izrečemo avtorju prevoda le vso pohvalo, da se je lotil obsež- nega dela, saj obsega njegov prevod skoraj polnih dve sto strani samih heksametrov, ki jih je prevajalec prepesnil v gladko in prikupno zvenečo slovenščino. S tem smo v pogledu prevodov del klasične literature napravili pomemben korak naprej in smo tistim delom starorimskega in starogrškega slovstva, ki smo jih predvsem po zaslugi mojstra Antona Sovreta dobili v slovenščino, priključili še delo Ovida. Čeprav ta knjiga najbrž ne bo predstavljala branja širokih krogov bralcev, pa je vendar njen izid pomembno kulturno dejanje, saj bo našim ljudem, predvsem takim, ki se latinščine niso nikoli u-čili, približala velikega rimskega pesnika, obenem pa jih seznanila s kulturo starih Rimljanov. V tem pa je velik pomen te knjige, KAKŠNE KNJIGE PRIPRAVLJA MARIBORSKA ZALOŽBA OBZORJA Letos izide zadnja «Moskva», «Stalingrad Založba Obzorja v Mariboru se je v zadnjih letih tako vsestransko razvila, da je postala povsem ravno-pravna vodilnim slovenskim založbam v Ljubljani. To pa ne samo po številu izdaj in po njih raznovrstnosti, temveč tudi po njih kvaliteti. Lahko celo rečemo, da je založba Obzorja še bolj kot druge založniške ustanove pokazala smisel za aktualnost in sodobnost, saj je prav ta založba posredovala slovenskim bralcem marsikatero najnovejšo izdajo svetovnega trga. To dokazujejo knjige zadnjih let, od katerih nekatere lahko uvrstimo med najboljša prevodna dela zadnjega časa. Tudi program založbe Obzorja za leto 1960 ni nič manj obetajoč kot zadnja leta. Založba je ustalila svoje knjižne zbirke in v o-kviru njih tudi za letos pripravila obsežen program, v katerem najdemo mnoga zanimiva in kvalitetna dela Poleg raznih prevodov - na programu je tudi Moravia - bo izšlo tudi več originalnih del domačih avtorjev Fernand Leger Artistova družina Nekako osrednjo zbirko vseh izdaj te založbe predstavlja knjižna zbirka Nova obzorja, v okviru katere smo v zadnjih letih dobili že precej prvovrstnih prevodov. Ta zbirka si je z izbranimi deli svetovne in domače pripovedne umetnosti utrla pot med najširše občinstvo. Število naročnikov te zbirke iz leta v leto narašča; vsi, ki poznajo te knjige, pa so z njimi nadvse zadovoljni. Tudi letošnja zbirka Nova obzorja bo prinesla šestero knjig, med njimi pet prevodov in eno izvirno delo Antona Ingoliča. Prav te dni je v okviru te zbirke že izšel roman «Varuj se srn«, ki ga je napisala znana nemška pisateljica, v Ameriki živeča Vicki Baum. Ta roman o ameriški ženi in a-meriškem življenju današnjega časa bo nedvomno naletel na ugoden sprejem med slovenskimi bralci, kakor je bil toplo sprejet roman iste avtorice «Hotel v Berlinu«, ki je izšel pred leti. Ze dve leti zapored sta bila romana «Moskva» in «Stalingrad», sestavna dela znamenite trilogije nemškega pisatelja Theodorja Plie-vierja, posebna atrakcija založbe Obzorja. V tem epu o drugi svetovni vojni smo spoznali posatelja, še bolj pa dobili pretresljivo, vendar umetniško oblikovano podobo zadnje vojne. Letos bo izšel zadnji roman tega dela »Berlin«, Avtorju se je posrečilo ujeti v knjigo odmev vseh strahotnih dogodkov ter neizmerno trpljenje ljudi, katerih usode predvsem prikazuje v svojem velikem delu. Prevodi iz novogrščine so na našem knjižnem trgu še vedno redkost, čeprav smo v zadnjem času spoznali tudi nekaj del grške sodobne umetnosti. Založba Obzorja nam bo posredovala roman Giannisa Sfakianakisa ((Go- spodar na Vatherni«. Ta roman iz kmečkega življenja je resnična podoba življenjske stvarnosti in bo za mnoge bralce odkritje in prijetno presenečenje. Omenimo naj še roman ((Križi ob progi«, ki ga je napisal češki pisatelj Zde-nčk Pluhšr. Roman pripoveduje o gradnji prve trans-kontinentalne železnice v Združenih državah ter je veličastna podoba velikega dela, trpljenja ljudi in ljubezni, ki usodno zbližuje ljudi in jih spet razdružuje. «Boj z morjem« je pa roman francoske pisateljice Marguerite Duras. Pripoveduje nam o borbi matere in dveh otrok za zemljo. Delo je znano tudi po filmu, zato bo roman še bolj privlačen. Končno bo v tej zbirki izšel roman domačega pisatelja Antona Ingoliča. Naslov «Nebo nad domačijo« že deloma pove, da obravnava pisatelj v tem delu problem izseljencev. Ta roman bo gotovo pritegnil številne bralce in to s svojo široko socialno in življenjsko, predvsem pa ljubezensko problematiko. Založba Obzorja posveča skrb ne samo prozi, temveč tudi pesništvu in dramatiki. Za letos sta predvideni pesniški zbirki dveh domačih pesnikov. Tako bo izšla zbirka Franceta Filipiča «Od zarje do zarje« ter že dlje napovedana nova pesniška zbirka znanega mariborskega pesnika in kulturnega delavca Branka Rudolfa. Njegova zbirka «2vegla potepuhova« bo vsebovala posmehljive in satirične pesmi, napisane v domačem, historično pobarvanem narečju. Med izvirnimi dramskimi deli pa bo založba letos izdala v knjigi najnovejše delo dramatika Bratka Krefta «Balado o poročniku in Mar-jutki«. Premiera tega dela je bila sredi preteklega me- seca v Mestnem gledališču v Ljubljani, knjižna izdaja pa bo omogočila, da bodo po tem delu segli tudi drugi odri. Poleg že prej omenjenih prevodov v okviru redne knjižne zbirke pa pripravlja založba Obzorja še nekaj drugih prevodov iz svetovnega slovstva. Tako je na programu prevod slovitega dela Hemingwaya ((Slovo od orožja«, ki sodi med Zopet ena, ki ji napovedujejo bodočnost: Maria Teresa Vianello, pri kateri se prikupna zunanjost druži z vztrajno in resno pripravo tako da so se režiserji že začeli zanimati zanjo najbolj znana dela tega velikega pripovednika. Od sodobnih italijanskih avtorjev je zastopan Moravia, ki postaja pri naših bralcih vedno bolj priljubljen. Na programu je njegov roman ((Ravnodušni«. Francosko prozo zastopa delo Jeana Laffitea ((Preživeli«, ki obravnava podtalni boj proti nemškim nacistom in življenje iv taboriščih. Naj omenimo še Jakoba Wassermanna delo ((Zadeva Maurizius« ter dvoje izvirnih del Jara Stovička ((Oranžno lupino« in Jare Ribnikar roman «Zakaj vam je iznakažen obraz«. Zlasti ta roman sodobne srbske pisateljice z napeto, razgibano zgodbo bo zanimivo odkritje za naše bralce. Da o Hemingwayevem romanu iz prve svetovne vojne, ki se dogaja deloma tudi na naših tleh in po katerem je bil napravljen tudi znani film sploh posebej ne govorimo. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli v tem kratkem poročilu novih izdaj, ki jih pripravlja mariborska založba Obzorja, našteti vsa dela. Vendar moramo vsaj o-meniti, da bo založba tudi letos izdala nekaj priročnikov. Delo švicarskega zdravnika dr. Karla Kircha, ki bo izšlo pod naslovom ((Knjiga o zdravju in bolezni«, bo življenjsko napisan dragocen vodnik. O spolnosti in spolnem življenju bo govorila knjiga Ericha Schni-dla in Antona Rota ((Naravne osnove ljubezni«. Knjiga domačih avtorjev dr. Drage Cernelčeve in dr. Rostoharja pa bo posvečena otroškemu zdravju. Med priročniki bo izšel tudi že napovedani »Pregled slovenske likovne umetnosti, ki ga je napisal dr. Fran Sijanec, znani umetnostni zgodovinar. Kot pomožni učbenik bo ponovno izšel dr. Sušnikov ((Pregled svetovne književnosti«, edina domača knji- ga te vrste o svetovni književnosti. Franta Komel pa je kot knjigo, namenjeno šolam pri pouku zgodovine, napisal skrbno sestavljen pregled bojev za svobodo na slovenskem ozemlju. Končno ne smemo pozabiti, da založba Obzorja skrbi tudi za naj mlajše bralce. Tako bo izšla slikanica O-skarja Hudalesa ter še šest knjig. Med njimi bodo tudi izvirne slovenske pravljice ter dela Oskarja Hudalesa, Josipa Ribičiča in drugih. 51. Ru. itiiMiiiiiiiiiimi iiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiimiiminimifiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiHiiiHiiHim,,,,!,!,,,,!,!,, Mu je s° *z (tako se lePem nffel0) zdaj kar na ~~ in 6 ira^kih rokavov. . v ‘krS®.je začela ponja- zpod * stl Premikati in n.ie i. ... . J- . r*vuuivou IH MthoikJe , se Je zaslišal - - 61 glas: . ^ sms: " lačlleni daF niserP ko-Franr n sem llrr>rl. Slišal tJe otrPPil; ko je ves 1 ^las’ ved' iv0Vp prestrašen gledal v° bile f , e- Tako blede p je’ i blede- Isti !li ^ ko ?ledal Proti kr-pQtljav Je videl, kako se frevZeio nPPriemika’ ga Je Več haj’ kar ni bi-strah, in padei Je LUDVIK AŠKENAZY i##ta utaja liltafrc nnleiii! Potopisov ni nikon preveč, kajti spoznavanje tujega sveta je človeku že od nekdaj v krvi. Potopisne knjige, zlasti tiste, ki so dobro napisane in ob nj:h bralec sam takorekoč potuje po tujem, so zato že od nekdaj med najbolj priljubljenimi knjigami. Naši ljudje radi potujejo. In prav tako radi prebirajo potopisno literaturo. Ker pa je te zvrsti v domačem jeziku sorazmerno malo,'je vsaka potopisna knjiga deležna še toliko, večjega zanimanja. Gotovo velja to tudi za knj-go ((Indijansko poletje« ki jo je napisal češki pisatelj in publicist Ludvik Aškenazy in ki jo je v slovenskem prevodu izdala Mladinska knjiga. Izdaja pri Mladinski založb; seveda ne pomeni, da ie to knjiga /u mladino. Cre za potopis, oziroma za potopisno knjigo vtisov o r.ajvečjem mestu sveta, o New Vnrku, kjer je češki pisatelj preži- vel tri mesece in nulo c svojih vtisih napisal knjigo. In ta knjiga je ..apisana tako, da mora biti všeč vse n, ki rodi prebirajo i.iko zvrst ii-te’ ature. Avtor Ludvik Aškerazy je na Češkem znan kot pisec kratkih zgoščenih proz, kol eden preds*avu.kev so dobne češke pripovei ie u metnosti. Je tudi avtor filmskih scenarijev. Zato «e mu pozna, da je jri svojjm pisanju rad zelo kratek in jedrnat. Toda prav zato je izredno oster opazovn'ec, ki neverjetno veliko vidi..Morda sicer njegovi vtisi niso vedno najbolj zanesljivi, kajti morda se avtor v svojih pogledih včasih moti. Toda ne glede na tj sp iz- redno pronicavi in bistri. In povrh vsega: avtor kaže izredno originalno iznajdi j,-vost in izvirnost v pogledu pripovednih prijemov. Tudi motivično je nadvse iznajdljiv. Tako je piipovedna u-metnost Aškenazyja res originalna in to ne samo v ob likovnem pog’eJu, temveč tudi, vsebinsko Pisatelj slika pred bralcem podobo »a podobo. Same kratke podobe se zvrste pred bra'cem. Vsuka zase bi bi'a laho samostojen feljton Toda vse skupaj so kot mozaik: ena poleg druge dajejo bralcu zaokroženo podobo o največjem mestu svei«. »Indijansko poletje« pomeni v Ameriki obdobje, ko je poletje že minilo, pa se pia- za jesen še ni pričeia. V tem času se je Aške.razy mudil v Ameriki. Toda njegov spis ■j New Yorku ne po:w čara jeseni, kot jo poznamo pri r.as. Spis o New Yorxu pozimi bi bil lahke prav takšen. Razen tega pa zanima u satelja predvsem človek. Zanima ga, kako današnji a meriški človek živi, kako misli in kako čustvuje. -Zani-nu ga njegov boj /a obsta r.ek, družbeni pogoji njego-\(ga življenja in jez pekti-ve ki jih ima delovni človek v tem me.-tu. /'am se pisateljeva opazovanja nanašajo predvsem na človeka. P., vsem tem pa le avtjr s (er kratek, toda pni.oaz, navidezno površen, a v re>-mci globok, marsikuaj tudi irončen in duhovit- Tako je rjegova knjiga zabavna, poučna, kritična pa tudi taka, da nam daje misliti Pisatelj o vsaki stvari pove le neaaj malega, toda dovolj, da marsikdaj dovolj spp-namo a-meriško življenje in o ejerr. razmišljamo. In ker je knjiga sestavljena iz «amih kratkih podob ameriškega življenja, kratkih posnetku življenjske stvarnosti, nul: poleg običajne obilice zanimivega branja tudi dovolj snovi za razmišljanje. ((Indijansko poletje« je res zanimiva in obenem peučna knjiga. Zato je slovenska prevodna književnost pridobila sicer drobno, a zanimivo in duhovito knjigi o naj-večjem mestu sveta. ki daleč presega pomen mnogih drugih prevodov sodobnih del. Zato zasluži največjo pozornost naše kulturne javnosti, prevajalec in z njim tudi založba pa vse priznanje. Baletna šola Bolšoj teatra Medlem ko bo predsednik italijanske republike med obiskom v Moskvi zadržan pri političnih razgovorih, bosta njegova soproga in sin opravila nekatere druge obiske. Tako bo n. pr. gospa Carla Gron-cbi obiskala tudi gledališče Boljšoj in tamkajšnjo baletno šolo. Ruska baletna akademija ima za seboj dolgoletno tradicijo. Ustanovila jo je leta 1739 nečakinja Petra Velikega, carica Ana Ivanov na po zgledu francoske baletne šole. Njene tradicije nadaljuje danes KO- RFOGRAFSKI INŠTITUT BOLJŠOJ TEATRA v Moskvi. Zavod šteje 360 gojenk in gojencev, 60 profesorjev in pedagogov — mojstrov klasičnega baleta. Najmlajši gojenci n gojenke so stari 9 let in 9 let traja učna doba. Podrejeni so strogi disciplini. Zavod vzdržuje država. Vsako leto se za sprejem v baletno šolo BOLŠOJ TEATRA prijavi 1200 o-trok, toda izberejo in sprejmejo jih Je 40, ker je selekcija zelo, zahtevna. ' Ti r'~' ■* niifpnnB, ' PninorsH dnevnik Čudodelni Vdova Lejza z Volčjega grada je imela dve hčeri: Ido in Nado. Ida je bila že tri leta poročena s sosedovim sinom. Rada bi imela otroka, a ga ni hotelo biti. Medtem je Lejza veliko molila in dala za pet svetih maš, da bi hči dobila otroka; šli sta skupaj na božjo pot na Sveto Goro, na Višarje in na Barban, a vse skupaj ni prav nič zaleglo. Ko je že obupala, da bi njena hči dobila otroka, se je pri njej oglasila Ju-hanca iz Križa, ki je prodajala sardele po kraških vaseh. Lejza, ki jo je nekoliko poznala, ji je med pogovorom zaupala tudi to, da jo skrbi, zakaj njena starejša hči še vedno nima otroka. »Oh,* je rekla Juhanca, «nikar si ne belite glave zastran tega, nunca Lejza! Nekaj kron boste dali, pa bo vaša hci imela takega otroka, da ga bo veselje gledati!* »Bežite no!* je osuplo zazijala Lejza. »Tako je! — Ali ste že kdaj slišali o ščavonih?* »Nekaj malega že,* je odvrnila Lejza. »Nu, pej veste, da so to pravoslavni duhovniki, ki imajo svojo cerkev v Trstu. In ti sveti možje dajejo ljudem, ki se obrnejo nanje, razne praške, svetinjice in druge požegnane predmete, ki imajo moč, da človeka obvarjejo pred raznimi nesrečami in da preženejo vsakovrstne bolezni. Pa tudi druge reči znajo narediti, če hočete, denimo, da bi sosedova krava ne imela več mleka ali da bi povrgla, vam oni za nekaj kron vse to naredijo. Nu, in če hočete, da bo vaša hči dobila otroka, kar k njim pojdite. Povejte, kako in kaj, in oni vam bodo že povedali, kaj je treba storiti, da bo vaša hči dobila otroka.* »Oh, ko bi ji res mogli pomagati!* je vzdihnila Lejza. »Kar se tega tiče, ste lahko brez skrbi, nunca Vejta. ščavoni zmorejo vse, kar hočejo. Poznam žensko, ki je bila šest let poročena, pa ni mogla, imeti otrok. Nekega dne je šla h ščavonom, ti so ji dali prašek, zavit v papir, na katerem so bile napisane neke čudne besede, in enajst mesecev zatem je rodila tako luštnega mulca, da ga je vsa vas občudovala. Ja, ja, kar h ščavonom pojdite, pa bo vse dobro.* »Oh, ne vem, kaj bi dala, da bi pomagali tej moji hčeri! Vi ne veste, kako nesrečno se čuti, ko je že prepričana, da ne bo nikoli imela otroka!* »E, razumem, razumem, kaj se to pravi! Ampak le pomirite jo, nunca, ščavoni še kravi pomagajo, pa ne bi ženski!* »joj, tako ste me prepričali v njihovo pomoč, botra, da že jutri pojdem k njimi* se je nepreklicno odločila Lejza. Ko je prišla v Trst, je Lejza zavila naravnost h ščavonom. Tam je enemu izmed njih zaupala vso stvar. Sčavon jo je pazljivo poslušal, nato pa je odšel in se vrnil z medaljončkom. »Tu notri,* je dejal, nje prašek, narejen iz plašča svete Pulherije. Vaša hči naj si obesi ta medaljonček okrog vratu in naj vsak večer zmoli tri očenaše. če je volja božja, bo ta prašek zanesljivo pripomogel, da bo vaša hči prej ali slej dobila otroka.* »O, bog vam daj sveta nebesa!* je vsa srečna vzkliknila Lejza in toliko da ni poljubila, roke popu-Hlastno je segla po medaljončku in vprašala: »Koliko sem vam pa dolžna, častiti gospod?* »En goldinar,* je odvrnil in si pogladil dolgo črno brado. »Če bi bil v medaljonu prašek, narejen iz plašča svetega Pantaleona, bi stal samo pol goldinarja. Teda, tisti prašek pomaga samo ženskam, ki ne želijo imeti otrok.* , Lejza je plačala in odhitela pvoti domu. Nekaj dni zatem je Nada opazila, da sestra nosi okrog vratu medaljonček. Vprašala jo je, čemu ga nosi. Nada je z zanimanjem poslušala sestro, potem pa je odšla po ojaravkih. Nada je imela rada nekega fanta iz sosedne Ga-brovice. Toda mati ni dovolila, da bi se vzela,, češ da sta se premlada in da snubač, ki ni trden kmet ne more postati njen zet. Kljub temu sta se Nada in Rudi naskrivaj sestajala in se še dalje imela rada v upanju, da bo naposled le prišel dan, ko se bo mati Lejza omehčala. Nekega večera je Nada pripovedovala Rudiju zgodbo o sestrinem skrivnostnem medaljončku. Nekaj mesecev pozneje je Nada stopila pred mater in s solzami v očeh izjecljala: »Mati... meni... meni se zdi,,, da, da bom imela... otroka...* Mati je zazijala vanjo kakor v prikazen. Ko je prišla do sape, je vsa iz sebe začela spraševati: »Otrooooka?!... Ja, kakšnega otroka pa?... Ježeš, saj se ti res že malo pozna!... O, bog mi odpusti, kaj sem bila slepa, da nisem do zdaj opazila tega!... S kom boš imela otioka, s kom? Povej, preden me kap zadene! Anti ne z onim falotom iz Gabrovice? A?» »Oh, ne, mati, ne z njim!* »Ja, s kom pa?* »Z nikomer.* » # # # ... Pred nedavnim so časopisi zagnali krik in se razpisali, da so odkrili v Južnem Atlantiku, 800 km zapadno od Rta Dobre na-de, velik podmorski otok. Ta otok ima obliko presekanega stožca. Njegov rob je okrogla planota. Dviga se iz globine 500 m. Vrh otoka — planota — pa je 200 metrov pod morsko gladino. Grozno odkritje — to je ognjeniški otok, ki je zrastel iz dna morja. Drugo še bolj grozno odkritje — to je bil nekoč otok, pravijo, da še pred 8000 ali 10.000 leti, in se je nato pogreznil ali pa se še pogreza. .. .Na svetu je nešteto ognjeniških otokov, ki so zrastli iz dna morja. Marca meseca 1946 so gledali ljudje v Pacifiku 100 milj južno od Tokia, kako je lezel iz morja nov otok in nov ognjenik. Leta 1831 je lezel iz morja južno od Sicilije otok Fernandeo. Valovi so ga kaj kmalu razrušili. Leta 1796 je nastal v Beringovem prelivu Sveti Ivan Boooslav. * m # ... Danes poznamo pravzaprav tri večje izvire reke Timave. Nekdaj jih je bilo sedem, kot pišejo potopisi davnih potnikov. Bere se, da se da par metrov pod morjem zaslediti še nekdanji barkovljanski portič. Ali se je morje dvignilo ali pa se je morje pogreznilo. Prekrasni dalmatinski otoki so, kot trde, le vrhovi nekdanjih gora: ravnine in doline delov kuhinjske soli, pol dela glicerina in 1 del želatine; dobro premešamo; namažemo s tem karkoli in pustimo, da se posuši. Tako vam bo pravilo o vlagi in zraku, da je veselje! Kdor ne veruje, naj poskuša. ...Ljudje se omamljajo z vsemi mogočimi strupi, da si pripravijo par prijetnih ur ali minut. Alkohol je najboljši znanec in prijatelj. So pa ljudje, zelo redki sicer, ki zelo radi vohajo bencin. Kakor spravi alkohol človeka v veselo razpoloženje, tako tudi bencinski hlapovi. Taki posebneži — ljubitelji bencina — nosijo s seboj stekleničko bencina, jo od-maše in se opajajo, ali pa poškrope robček z bencinom in se predajajo svojevrstnemu užitku. Po vsakem veselju sledi maček; po mnogih mačkih pa duševne motnje in smrt P.ko Rojeni od 21.1. do 19.2. Rojeni v znaku Vodnarja živijo nekolike oct maknjeni od vsakdanje stvarnosti. Lahko bi o njih rekli, da prisostvujejo življenju, namesto da b’ ak tivno sodelovali, čeprav radi pomagajo drugim. Nji; hova glavna značilnost je prav v tem, da se radi otresajo vsakdanjih malenkosti, da hrepenijo P° popolnosti in pomagajo drugim. Med njimi ni ego'-stov in hladnih računarjev. Preprosti, iskreni, inteligentni, imajo globok čut tovarištva in prijateljstva. Tudi v največji stiski, v najbolj črnih trenutkih so zvesto ob strani prijatelju m mu vsestransko ter nesebično pomagajo. Imajo bujno fantazijo m ustvarjalno silo, ki jih vzpodbujata in jim omogočata, da dajo duška svoji iznajdljivosti; zlasti v tehniki in znanosti, pa tudi v literaturi in umetnosti. Naprednega duha in mišljenja, so vedno v prvih vrstah, avantgarda napredka. «Vodnarji» preveč zaupajo drugim. V rem so včasih prav naivni, lahkoverni. Nimajo praktičnega duha in so večkrat zamaknjeni v neuresničljiv® sanje. Zgodi se tudi, da včasih postanejo čudaki zaradi njihove želje, da bi bili originalni. V ljubezni idealizirajo osebo, ki jo imajo radi-Zato jim večkrat preti nevarnost razočaranja če se poročijo po ljubezenskem razočaranju, iščejo v zakonu prijateljstvo in družbo. O rojenih v tem znaku lahko še rečemo, da večkrat upirajo sedanjim razmeram in načinu življenja, da gledajo vedno naprej, da imajo oči ih misli urpte v lepšo bodočnost, v nov svet. ženske, rojene v tem znaku, so emancipirane in neodvisne, a vedno ženske. Imajo rade preprosto eleganco, z nijansami svoje fantazije. Moški ne P0-lagajo velike važnosti obleki, ker so prepričani, da zunanji videz ne velja dosti. Rojeni v znaku Vodnarja se dobro razumejo a rojenimi v znakih Rib, Tehtnice in Strelca- ne T& zumejo se pa z rojenimi v znakih Bika, Leva ih škorpijona. V znaku Vodnarja so se rodili: Mozart, Schubert, Mendelssohn, Chopin, Volta, Galileo Galil®j> Amnere, Darwin, Edison, Franklin, Montgolfier, PJ’ card, Stendhal, Verne, James Dean, B. Brecht, ”• Nenni, Totč, Fanfani, Segni. « Noč v MontecarIu» v Piranu Čeprav manjka še nekaj tednov do pusta, so se te dni po Piranu pojavile pustne maske; snemali so namreč film «Noč v Mon-tecarlu*. Piranska dekleta in fantje so nastopali kot statisti na pustnem plesu v Montecarlu in na veselici pomorščakov na vojni ladji. Podjetje Filmservis iz Ljubljane, ki ima svoj a-telje v Piranu, je nudilo svoje usluge nemškemu podjetju «Acrafilm* iz Berlina, ki je te dni dokončalo snemanje omenjenega filma v francosko-nemški koprodukciji. V glavnih vlogah so nastopali Edie Constantine, ki je že na potovanju v Hol-lywood za snemanje novega filma, nemška igralka Marion Michael ter francoski igralki Barbara Laa-ge in Dominique Wilms. Razne prizore so snemali v več državah, zdaj pa so posneli nekaj zunanjih in notranjih prizorov v parku hotela Vesna v Por- torožu, na ladji pred Piranom in v piranskem ateljeju. Ladjo so preuredili iz starega vlačilca «Urh» v piranski ladjedelnici pod vodstvom inž. Nika Matu- la, kateremu je režiser Georg Jacobi izrekel pohvalo za mojstrsko delo. I Skupina piranskih deklet, ki so nastopala v filmu. di se!» je rekla na moč prijazno in ga posadila za mizo. Ko je še sama sedla, ni vedela, kako bi začela. »Najprej moram priznati,* je slednjič tekla, »da " 'm ti bila krivična, ker sem ti do zdaj branila Nado. Pa ne zameri: nisem vedela, da se imata tako rada., tui jo imaš še zmerom rad?* *Zakaj pa ne?* »Seveda, ti praviš ,Zakaj pa ne?’, ker ne veš, kaj se je zgodilo z njo, odkar sem ji prepovedala, da bi se sestajala s tabo...* »Kaj se je zgodilo z njo?* je napeto vprašal. «Najprej mi povej tole: Ali bi jo imel rad tudi če bi dobila otroka — kako bi rekla — no, na kak nenavaden način?* «Kako to mislite: na nenavaden način?* »No, takole... recimo... tako da bi... na primer — Ježeš, saj niti ne vem, kako bi to povedala! čisto z česana sem že!* *Kar naravnost povejte, pa bo!* »No, poslušaj, kaj se je zgodilo z njol* In pove- dala mu je zgodbo o čudežnem prašku. »Tako torej!* je na koncu malce jedko rekei Rudi. »In zdaj bi radi, da bi jo vzel jaz! Zdaj ja, poprej pa ne, a?* »Ježeš,, saj ti je ne vsiljujem! Bogvan kaj takega!* »No, naj bo tako ali tako: vzel jo bom tudi laksuo, kakršna je. To pa samo zato, da vas, mati, poiegnem iz kaše. ki ste jo pravzaprav skuhali vi sami'* Tisti hip je vstopila Nada. Rudi se je obrnil k njej tn rekel: «Mati mi je povedala, kaj se ti je pripetilo, h. er sem te zmerom imel rad, ti kljub vsemu tu pred materjo obljubljam, da v nekaj tednih bosta za zneiom moja ti in tisti tvoj umetno narejeni otrok* Nada je vsa iz sebe objela Rudija in ga vreče poljubila vpričo matere Lejze, ki ju je gledala skozi sn!;.e. Ta prizor jo je ganil in pomirjal. Pomirjalo pa jo je tudi prepričanje, da bo zdaj že preizkušeni oiasek *a nesljivo pomagal tudi starejši hčerki. ALOJZ RAVBAR VELJAVEN OD 8. DO 14. FEBRUARJA Oven (od 21. 3. do 20. 4-) Premagali boste nekatere ovire v ljubezenskih zadevah im imeli lepo priložnost za zabavo ter nove ljubezenske dogodivščine. Možnost prepira z delovnimi tovariši. Ne zaupajte osebam, ki se vtikajo v vaše zadeve. Bik (od 21. 4 do 20. 5.) Sentimen-talno življenje se ho razvijalo pod f 'v*y ugodnimi vplivi. V poslovnem delu nekaj ovir, U-poTabiti boste morali vso svojo spretnost. Nepričakovano povabilo. Čaka vas kup dela. Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) Dnevi polni prijetnih presenečenj, ki vam bodo o-stali v trajnem spominu. Delo vam bo šlo gladko od rok in boste lahko dosegli lepe uspehe. Po vodi bo šel načrt za zabavo, toda v kratkem boste lahko prišli na svoj račun. Rak (od 23. 6. do 22. 7.) V srčnih zadevah vam zve-i zde niso še naklonjene. Verjet, no se boste sprli z drago osebo. Izogibajte se neprijetnih in nepotrebnih diskusij. V poklicnem delu nove in u-godne ponudbe, ki jih morate dobro proučiti. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše sen-, _ . timentalne zade- SrtB, ] ve se za zdaj ne ^ ' j bodo še razvijale kot si želite. Bodite potrpežljivi, pa se bo vse lepo uredilo. Uspešna dejavnost v poklicnem delu. Rešili boste nekatere zadeve. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Na vidiku so ugodne spremembe. Razna zadoščenja in prijetna presenečenja. Ščitite svoje interese, ker vam nasprotniki hočejo škodovati. Dobili boste prijetno novico, ki bo pripomogla, da boste spet navezali stike z osebo, ki vam bo lahko koristila. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10.) Zanimiva sentimentalna srečanja. Od vas je odvisno, če se bodo ponovila. Odstranili boste nekatere težave. V poslovnem delu bodite vztrajni in upoštevajte nove ideje, med katerimi bo tudi taka, ki vam bo zelo koristila. Škorpijon (od 24- 10. do 22 H ) Zelo verjetno bo prišlo do nepredvidenih dogodkov. zaradi katerih boste morali spremeniti svoj načrt. V ljubezenskih zadevah bodi. te previdni. Dobro morate organizirati svoje poslovno delo 'n ne sinete verjeti laskavim obljubam. Strelec (od |3 11. do 20. 12 ) Za; stoj v sentime" talnih zadevah. v poslovnem ” lu pa boste n8 predevali, ®ePra polagoma. Možnost pestra skega zaslužka. Obisk 1 pismo, ki vas bo zelo ra veiselilo. Ugodna prilika prijeten izlet. Kozorog (od 12. do 20. i) Ve; f v\ sele novice -. ( k- \ priložnosti, ki 1! { A.J ne smete zanenj8 V* 7 riti. Lep zakD«; ^ ček tedna. V P.e slovnem delu ne bo šlo v-kot si želite, toda zvezde vam naklonjene in bos spoznali osebe, ki vam do zelo koristile. Vodnar (od 21. *' ®tio 19. 2 ) V seb timentalnih ra govorih bod-t® bolj jasni in P gumni, sicer 8 boste dosegi' speha. Poslovno delo va. ne bo slo gladko od ro in se boste morali prcC v potruditi. Spremembe ^ krogu vaših znancev vam bodo zelo koristile- Ribi (od 20 2- 6° 20. 3.) Lahko Pf' čakujete pr’)e' (f J novice in ne sm8 \ te biti zaskrbi) - n' zaradi na*Pr tovanj, ki bi . pojavila v srčnih zadevaj Ugoden napredek v Pos j0 nem delu. Izginile bo° skrbi zaradi gmotnih 2 dev. in k f URE NA debelo ZLATNINI MAGNASHI Ul. S. Lszzaio 8 * 1RSI - Jel. 35733 36308 tekoči račun 51 OMiKRCN lECHNOSi ' * $ ,,..* Zgori iški in repen ta borski župan pri vladnem generalnem komisarju Za prenos zemljiških knjig iz Sežane ter pravično ureditev davčnih bremen Dr. Palamara je zagotovil, da bo prej rešeno, glede davkov pa se vprašanje zemljiških knjig čim-je opiral na veljavne zakone Pretekli četrtek je vlad-j*1 generalni komisar dr. palamara sprejel zgcniške-Ba župana Alojza Pirca in apentaborskega župana Joni^v BlzJaka- Predstavnika ? en občin sta vladnemu komisarju obrazložila neka-ere probleme ter ga prosi-a. da posreduje v njih u-godno rešitev. Predvsem sta župana na- čela vprašanje zemljiških u .. * e ZcL “jig, ki jih hranijo na kand v* v Sezani- čeprav je o konca vojne oziroma no-, Omejitve poteklo že 15 _ ’ bilo še nič storjenega. da bi dobili iz Sežane rnrt^ISe zemlJiških knjig, za-di cesar so vse operacije, ff^.za^evajo sklepanje po-rrfu ’ razlastitev, izplačila odškodnine itd. nekje v zra- Tako je treba recimo v primeru nakupa ali prodaje kosa zemljišča pogodbo deponirati na sodišču, novi lastnik pa se na novo posest ne more vknjižiti. V vseh primerih, ko je treba raznim drugim dokumentom priložiti tudi posestni list oziroma izvleček iz zemljiške knjige, prihaja do težav, ni prinašajo včasih tudi materialno škodo. Tako na primer ni moč izplačati odškodnine za razlaščena ezmljišča. Ali pa drugi primer: kmet je na svojem zemljišču posadil nekaj sto novih trt, za kar bi imel pravico do majhne nagrade kmetijskega nadzorništva. Toda nagrade ne more dobiti, ker ne more dokazati, da je trte posadil na svojem zemljišču. ZLATA POROKA 5 februarja 1910. leta sta v Bazovici poročila Antoni in Josip Grgič iz Padrič. J* fekrat si naša slavljenca j 1a°jtUi 50 let delita vse te-jenejJn dobrote skupnega živ- niMV?rii Josip se fe že 0(1 itvr, let ukvarlaI s pleskar- °m in ne samo vaščani, mveč tudi v okoliških vata 50 Sa poznali kot dobre-„ ,n Pridnega pleskarja, če-. *v D,eskarstvo ni bil nje-5!; .Poklic. Bil je kmet, ki še noanes kljub svoji starosti fenu*?”0 neumorno obdeluje J* življenje je tov. Grgič ^ezivei v rojstni vasi. razen ko ^Sa PrVe svetovne vojne. Pur moral služiti cesarja v ni r ?-a .Stajerskem in v dalj-- a,iciji. Slavljenec je član svetnego društva uSlovana let ?feg,:ive ustanovitve. Več feušt k*1 fejnik Prosvetnega rejn a’ Zavarovalnice za go-ep . l'vin° in Gozdne zadru- 6e v Padričah. Njegova soproga Antonija sv "am ni dosti povedala o Uih ,... življenju, ze v mla-snov ko fe dokončala o-VSa).no iol°. jo začela delati. i>rih c*an je čez Razklani rrst pesačila z mlekom v "o dei^idl po poroki fe ved' nja i kot Pridna gospodi lez’ Je doprinesla svoj de-TU(1j vzdrževanju družine, član: °na je ka'cor njen mož ga d a domačega prosvetne-Oba rcftva °d vsega začetka. Pevca bila Pridna in dobra čiana’^ sta bila dolgo let ra, 0 dcnatega pevskega zbo-druoi ; 01 sopran, on pa kot Sl tenor. žena z odtočnimi kanali. Pričakujemo, da bo nova cesta prispevala k razvoju turizma v naši vasi in občini sploh. Zvedeli smo tudi, da bodo v tem letu asfaltirali poti po vasi, seveda v zadovoljstvo vseh vaščanov. ZGONIK Kot oni zavedna Slovenca sta £nj a svoje otroke v Iju-do materinega jež ka, rbe t narodnoosvobodilne >čeh Polagala po svojih m doprinesla svoj delež šlav|fe° Pra';‘ce' i n ' ca sta zvesta čitate- ititk ega dnevnika ter se ,v am njunih otrok, vnu-sorodnikov, prijateljev a vfseh vaščanov pridružu-»o nUd' uprava >n urcdni-asega dnevnika z željo, upnih Prež'vela še mnogo Pn,h ln srečnih let! M. M. Kot je znano, je naša občinska uprava predlagala v gospodarskem načrtu za leto 1959-60 številna javna dela v vrednosti 47 milijonov lir. Pred dnevi pa je bil gospodarski načrt odobren, vendar izredno močno okrnjen, kajti namesto 47 milijonov lii je pistojna oblast odobrila le 6 milijonov lir za popravilo in asfaltiranje cest, S tem denarjem se seveda ne bo dalo mnogo kaj napraviti. Računajo, da bo večina tega denarja šla za dokončanje asfaltiranja ceste Zgonik-Mali repen. BR1SCIKI Mmotorica ha Bo. nev» je bila dokonča-tako d °a br'b Sv. Lenarta, stop n.'1 Je. sedaj omogočen do-'hobili-. nje®ov vrh tudi avto-jena °m- Pot je dobro ure-\ovanaalilekater»b mestih tla-tu pa tam prepre- Ceprav se iz naše vasi že dolgo časa nismo oglasili, pa tudi tokrat ne moremo reči, da je pri nas kaj posebno novega. V zadovoljstvo vseh vaščanov imamo od letos novo šolo, ki ima tri razrede in ki jo posečajo vsi domači otroci. Starši so zadovoljni, zlasti sedaj v zimskih mesecih, ker otrokom ni treba pešačiti do Opčin. Tudi ceste so urejene, tako da imamo vse pogoje za razvoj tujskega prometa Omenili bi le, da bi bilo prav, ko bi asfaltirali tudi pot — kakih 150 metrov — do jame in ob koncu poti uredili prostor za parkiranje avtomobilov. Nekoč smo že pisali, da naš vaški trg ni zadostno razsvetljen in bi bilo treba pred občinsko hišo postaviti vsaj eno žarnico, kar bi bilo v korist devetim družinam, da ne govorimo o razsvetljavi trga sploh. Pod lipo pa bi bilo treba postaviti majhno avtobusno čakalnico ali pa vsaj kakšno klop. V tej zvezi naj tudi izrazimo željo, da bi občina intervenirala pri pristojnem podjetju za uvedbo nedeljskih in prazničnih avtobusnih zvez. Medtem ko prihaja avtobus ob delavnikih v vas, ga ob ne. deljah in praznikih, ko ie največ turistov, ni. Končno naj še omenimo, da tako rekoč že eno leto ni bilo v vasi nobene smrti, nobenega rojstva in nobene poroke. Tako se je od leta 1945 nabralo že na stotine pogodb in drugih aktov, ki ne morejo biti registrirani oziroma polnoveljavni, ker pač manjkajo izvlečki in potrdila iz sežanskega katastra. Zato sta oba župana prosila vladnega generalnega komisarja, da se za stvar za-vzame in skuša doseči, da bi bila čimprej rešena. Dr. Palamara je zagotovil, da se bo za ugodno rešitev tega vprašanja, ki zadeva prebivalstvo zgoniške in repentaborske občine, zavzel. Zgoniški župan Pirc je nato vladnemu generalnemu komisarju prikazal nepravičnost novega sistema pri plačevanju družinskega davka, ki ne velja samo za zgoniško, temveč za vse manjše občine. Medtem ko znaša v Trstu neobdavčljiva vsota za družinskega poglavarja 300.000 lir, je za zgoniško občino znižana na 180.000 lir, kar pomeni, da štiričlanska družina, ki ima v Trstu 700.000 lir dohodka, ne plača družinskega davka, medtem ko ga enaka zgoniška družina plača. To ni pravično, kajti živila so na primer v okoliških občinah zaradi prevoznih stroškov vsaj za 10 lir na kg dražja, poleg tega pa imajo delavci, ki se vozijo na delo v Trst, letno kakih 50.000 lir stroškov za prevoz z avtobusi. Repentaborski župan Bizjak pa je načel vprašanje dodatnih davkov na zemljiško posest in kmetijske dohodke, ki so za naše razmere previsoki in sploh odveč. Naša kraška zemlja se v nobenem pogledu ne more primerjati z rodovitno zemljo v bližnji Furlaniji in zato iz leta v leto občutimo hujše poledice: kmetje opuščajo obdelovanje zemlje, mladina beži v mesto itd. Pridelovalni stroški so tudi mnogo višji kot drugje, kajti mehanizacija v kmetijstvu se pri nas lahko uporabi le do gotove mera medtem ko je največ dela še vedno odvisneea od delovne moči kmečke družine. Zaradi tega bi bilo treba kmetijstvu dati posebno Obvestilo Pokrajinski svetovalec Marij Grbec je interveniral tudi pri ravnateljstvu tehničnega urada oziroma urada za javna dela in ceste (Ge-nio Civile in ANAS). Zahteval je, da se po toliko letih končno izplačajo zemljišča, ki so bila kmetom odvzeta za gradnjo novih in širjenje starih cest. Vsi prizadeti kmetovalci, ki še niso dobili izplačane odškodnine za razlaščena zemljišča, naj se čimprej javijo v uradu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, Ulica Gcppa št. 9, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in navodila za ugodno rešitev prošenj. podporo, ne pa nalagati kmteom nova davčna bremena. Glede teh dveh vprašanj je vladni generalni komisar dejal, da ne more storiti ničesar, kajti zakon je zakon in velja za vse enako. Mi bi z naše strani pripomnili, da je to res, toda obstajajo tudi drugi zakoni, ki bi jih lahko aplicirali za naše podeželske občine. Recimo zakon o hribovitih krajih. Ali pa: namesto da se kmetom nudijo malenkostni prispevki za razvoj kmetijstva oziroma nekaj več za razvoj živinoreje, naj se ti prispevki občutno povišajo. To bi bilo samo v korist skupnosti in zlasti kmečkega gospodarstva. .J* -S.'v? t*. ■ s v -V"v w - -v • yl t' >-• * : * u v & —* ’ \ ■ :: f i - . - » -rW 4.5* 'vV 1 *V*r Koliko časa bo še treba čakati, da bodo popravili Lonjer-sko cesto? Lonjerci so upravičeno siti obljub! V fcPrimorskem dnevniku« smo sproti brali, da se je naš občinski svetovalec dr. Jože Dekleva večkrat zavzel bodisi na seji občinskega sveta bodisi pri pristojnem odborniku za javna dela Geppiju za naš «klanc», ki je že skoraj štiri mesece zaprt. Pred tremi tedni mu je gospod Geppi zagotovil, da bo popravilo ceste končano naslednji teden. Sedaj pa smo že v februarju in zato je razumljivo, da smo vaščani zelo razburjeni, ker je še vse tako, kot je bilo prej. Na prošnjo nekaterih vaščanov je dr. Jože Dekleva spet interveniral na seji občinskega svera in odbornik za javna dela mu je še enkrat zagotovil, da bo cesta poprav-ljena najkasneje do 20. t.m. Četudi je zagotovilo g. Gep-pija točno, bo naša glavna pot. ki vodi v mesto, še vedno zaprta tri tedne. Toda če pogledamo, kaj so naredili v teh štirih mesecih, moramo reči, da je sramota, kako se popravljajo ceste, kajti le z nekaj več resnosti bi moralo biti popravilo našega »klanca« že zdavnaj končano. Vsi, ki se količkaj razumejo na taka dela, pravijo, da bi to delo lahko opravili najkasneje v štirih tednih. Mi vemo, da to ni krivda delavcev, zato pa je toliko bolj odgovorno vodstvo. Se pred nekaj tedni mi je pravila vaščanka, ki nosi vsak dan mleko v mesto in gre tudi po »klancu«, kjer ga oddaja svojim odjemalcem, da celo po deset dni ni videla na cesti nobenega delavca ali pa samo enega. Ce bodo delali z enim de-lavcem tudi sedaj, potem prav gotovo ne bo »klane« odprt do 20. februarja! Sramota pa j® tudi to, da imajo gospodje, ki sedijo v toplih uradih, in ki se vozijo z avtomobili, tako malo čuta odgovornosti in se sploh ne zmenijo za naše potrebe. Za nas pomeni ta cesta glavno pot in najkrajšo povezavo z mestom in sedaj ko je zaprta, porabimo mnogo več časa, da pridemo v Trst. Zato odločno zahtevamo, da se cesta čimprej odpre, kajti prosjačenja je bilo že več kot dovolj! SEMPOLAJ Slika nam preantavlja nun-ca Turka, ko je imel 92 let. Steli smo mu leta in ga v mislih pehali proti okroglemu številu 100, še preden je dosegel še vedno zelo častitljivo starost 95 let (to bi bilo 26. t.m.). Toda v nedeljo zjutraj, 24. januarja, je za vedno zaspal, brez vsakršnega telesnega upora in duševnih muk. Tako ugaša življenje korenin najtršega kova. Menda ima vsaka hiša iz soseščine kakšen njegov spomin: škaf, sod, kad, orno, meh in še kaj... Ima ga in ga bo še imela, kajti kar so izdelale njegove mizarske in sodarske roke, je trdno akot zvon» in trajne vrednosti. «Mi smo napravili izdelek za petdeset, danes se napravi kvečjemu za deset let. Poštenega dela je vedno manj Neka dela (mislil je poklice) pa zginjajo. Ko ne bo mene, ne bo znal nihče sodariti,» je rekel večkrat. Vse življenje — nad tri četrt stoletja — je vztrajno in vestno delal, večh „t za zelo pičel ali okrnjen zaslužek Temeljito je z družino vred — z ženo in četvorico otrok — okusil življenja tegobe in spoznal socialne krivice. A to ga ni uklonilo s svojo izredno močno voljo, rekli bi življenjsko trmo in vedrino je v svoji delavnosti, skrbnosti in skromnosti vztrajal ter se dokopal do svojega krova in nekaj zemljišča. Njegov delovni dan je segal do najvišje starosti. Sele pred nekaj leti je espregels, a ne duševno. Zanimal se je za dom in dogodke v svetu. Ker je slabo slišal, se je toliko bolj zanašal na oko in je čital. Kot vedno, se je tudi kot starček zanimal za borbo naprednih delavskih množic, se veselil njihovih uspehov in verjel v zmago. Nune Turkov — Jože Turk, doma s Krtinovce pri Štjaku, je bil najstarejši občan naše občine in to mesto zavzema menda tudi v zemlji večnega miru, ki smo ji predzadnji ponedeljek izročili njegove zemske ostanke. S pesmijo na. šega okteta se je dolga procesija pogrebcev — takšne so pri nas zelo redke — ločila od njega in obilno cvetje je s številnimi venci pokrilo gomilo tega redkega popotnika, ki si je z močno življenjsko silo vztrajno utiral svojo življenjsko pot in je šele v visoki starosti ter ob skrbni negi svojih otrok mogel reči — in to je rad večkrat poudaril — da mu je dobro kot še nikoli. Lapka mu zemlja! Svojcem izrekamo naše sožalje! NABREŽINA Prizor z občnega zbora Pogrebnega podpornega društva v Bazovici: predsednik podaja svoje poročilo, iz katerega je bila razvidna pomembna dejavnost društva, ki šteje preko 260 članov. To, o čemer se govori pri r.as in po vaseh naše‘občine, smo slišali tudi na občinski seji, ko je bil na dnevnem redu proračun za leto 1960. Vedno bolj čuti občina, s- pravi vsi občani, posledice, ki so nam jih naprtile stare pogodbe med občino — tedaj še samo nabrežinsko — kot lastnico zemljišča, kjer se nahajajo kamnolomi, in takratnimi podjetniki. Po teh pogodbah imajo podjetniki v rokah »škarje in platno« in imajo do občine kot lastnika osnovnega kapitala (zemljišča) v primeru z dohodki od izrutega kamna naravnost ničevo obveznost. Dva in pol milijona odštejejo letno! Kje večje protislovje, večja ironija! Ljudstvo to o-gorčeno kritizira in imenuje gospodarsko izkoriščanje. Predobro se vsakdo, ki zna le malo računati, zaveda, koliko sredstev bi občina od kamnolomov lahko dobila, če bi ne bilo teh vozlov (pogodb). Možje, ki se razumejo na kamno-lomske zadeve in se spoznajo na količino izkopanega kamna, navajajo kubične metre, ki gredo letno v tisoče. Po njihovem računu doseže letni izkupiček pri povprečni ceni 70.000 lir za kub. meter več sto milijonov. Tako so prizadeti posamezniki ali delavstvo (zaradi nizkih mezd) in skupnost tzaradi nizke odškodnine občini za najeta zemljišča). Ce bi občina dobila od kub. metra 10 odst., bi lahko v precejšnji meri krila svoj proračunski primanjkljaj in bi ne bila odvisna od državnega prispevka, ki ji krati svobodo pri uporabi sredstev. To bi pomenilo korak v resnično demokracijo. KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. mesto v Mezopotamiji ob Tigrisu; 5. gora v Zasavju; 9. etnografski pojem; 14. okroglo oblikovana stena; 15. skrivenčen, nepravi lok; 16. mesto v Istri; 17. krajevni prislov; 18. mesto v Črni gori; 20. nekdanji vojak konjenik; 22. vremenski pojav; 24. talec, jamčevalec; 25. delo, opravilo; 26. reka v Srbiji; 27. oblika pomožnega glagola; 28. očiščen, osnažen; 30. tekočinska merska enota; 32. sila, jakost; 34. znak za aluminij; 35. mesto v Istri; 36. doraščajoči moški; 37. razmejitvena črta; 38. podjetje turistične industrije; 40. top; 42. žival iz rodu kopitarjev, ki živi v Ameriki in na Sumatri; 44. snovni delec; 45. suh, mršav, ki ga ni veliko; 46. jetniški paznik: 47. veznik; 48. razum; 50. majhna vodna žival; 52. vremenski pojav; 54. prostorno oddaljen; 55. zadrga na vrvici; 56. samostanski pripadnik; 57. star predlog, ki pomeni tobko kakor s, z; 58. odprti obcestni edvodnik; 60. pristaniška naprava; 62. izmikavt; 64. rimsko število; 65. slovenski partizanski pesnik; 66. francoski skladatelj; 67. teža ambalaže; 68. visok po postavi; 70. časovna označba; 72. pristanišče v Grčiji; 74. ostrivec, 75. usta- nova; 76. prehlad; 77. samo; 78. potepuh, počasnfc, mečkač; 79. azijsko gorsko višavje; 80. zdravilo proti malariji. NAVPIČNO: 1. svojilni zai- mek; 2. reka v Sibiriji; 3. planinska ptica; 4. huda ustna kazen; 5. gostinsko podjetje; 6. pivo starih Slovanov; 7. hrupen smeh; 8. pravijo, da se o njem ne razpravlja — v oblačenju ga imenujemo modo; 9. neumen; 10. ploščinska merska enota; 11. področje, območje; 12. nepravi oče; 13. črn; 15. pogreb; 16. jezero pri Subotici; 17. časovni prislov; 19. listnato drevo; 21. neke barve; 23. starogrški pesnik; 24. letalec; 25. mesto v Istri; 26. lah-koatlet; 27. domišljavo se hvaleč; 29. oglašanje koz; 31. tetin mož; 33. večji kraj med Kočevjem in Reko; 35. turški državnik; 36. argument, pričevanje; 37. kraj pri Gorici; 39. drag kamen; 41. priprava va civilno sodno obravnavo; 43. moško ime; 45. pol, kurz; 46. srenov; 47. kmečka gospodinjska potrebščina; 49. sosed; 51. obmetavam s snegom; 53. siliciju podobna kemična prvina; 54. dohodek države; 55. plahutajoč, upogibajoč se; 56. moa-bitski bog; 57. tekmec; 59. podzemeljski delavec; 61. obrtnik; 63. skriven, znan le prizadetim; 65. spleteni prameni; 66. zemeljsko bogastvo; 67. še, e- nako, takisto; 69. svetloba, sve. tilka; 71. strelno orožje; 73. del kroga; 75. predlog; 76. stavčna nikalnica; 77. vprašal-nica. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. odmeček, 7. humanitaren, 17. bo, 18. rezač, ?<). dur, 21. zorane, 22. Ist, 24. zadek, 27. pokop, 28. stud, 30. vedra, 32. Bug. 34. neto, 35. krožar, 37 razbrskan, 39. ves, 40. pavec, 42, dno, 45. kolek, 45. rt, 47 no- vec, 50 Volos, 52. en, 54. selen, 56. pel, 58. perice, 60. Sas, 62. rinocerus, 64. pniež, 65. Epir, 67. mir, 68. kuram, 70. Bori, 71. naper, 74. ne dam, 76. saj, 77. idejen, 79. vek, 81. kihav, 83. ri, 84. naveličan, 86. molek, 88. as, SO. Nin, 91. nalog, 93. mešan, 95. nej, 9o. rokovnjaščina. NAVPIČNO: 1. obisk, 2. dostop, 3. Er, 4. čez 5 Ezav, 6. kader, 8. ud, 9. muf. Ju. ar, 11 iz, 12. top, 13. Aron, 14. rakev, 15. eno ter, 16 nepo-strežljiv, 19 Čedad 23. tlačen, 25. krzno, 26. bnuov, 29. Davos, 31. Abo, 32. BSK, 33. galop, 36. rever, 38. nelep, 41. celim, 44. silos, 46. Jeseničan, 48. cenim, 49. teran, 51. Ko-rab, 53. napad, 55 nor. 66. pek, 57. Turek, 59. Cerar, 61. sipen, 63. sadim, 66. Rojan, 69. mahoma, 72. revir, 73. nečak, 75. Maleš, 78. N en 79. vino, 80. kalo, 82. vešč, 85. nov, 87. kai, 89 so, 92. gn, 94. N N. KAJ POGUM I BAD BI VIDEL. DA BI BIL Tl 'NA MOJEM MESTU■ T DVEMA LUKNJA-. ______I IN NA. MAJAVEM VOZU 1 V ISTEM TRENUTKU KAD MILD OD TABOI Črnega Risajhudica ^3 SE N, moCKpooum, LUKENJ 7 (SE BITI BlL V MOj/OACZAM Ž.AJU, Bi BO L 3 PA2IL ' I---TKMALU Bc MILD OD TABOniSCA INDIJANSKEGA IL_ BACKAM OD IZOGNITI DEM POLO š POL URE POTEM.\B( SE LAHKO VEDELO , KAJ SE Tl JE ZGODILO ? ODKAR 60 STRA-NAJAVILE TVOJ PRIHOD, 6lj----------------------- ko so ca p/te nesli v Soro n Ce-yeC4 RISA, JE RAČKAM POVEDAL, KAJ SE JE ZGODILO V PtNE SL V f EU iNNAKcmu... TOR, JIM 1 ajUDICA i T RNI cmb (LIN rr je feiLo _________t/TUDI I 'N POV2 . UDI 6 TABO jSCirEL JI V6EH KAJ NAROBE vTEZAV ŠOBILI L— v ISTI ,—' POTEM JEJ/M VEMONPOVE- Dal, kaj se je ZGODILO V DOLINIC/, KJER SE JE MORAL UMAKNITI PRED ZNANO TROJICO. VRAGA > NI DVOMA, DA Sl IMEL POSLA S TEKOM /N NJEGOVIMA r1 prijateljima i r~~ --------- račkam 1 Slabo st APRAVlC.DA Sl PRISL SEM • TE* P02NA TO ZATOtlSCE IN CE HOČE UNIČITI BANDO Bo pri Sel narav-/' NOST SEM 1 KAJ SEM MORDA VEDEL J NE DEDA JE ŽE BIL TUkAf-f^LAJSl SICER PA ON NIT/ RAC- ,,, r —■ res y_rn nt ISML. NE SLUTI, DA JE JE MED NAiflMA BAN-lIf*^^REBRI-DAMA TAKOTESN^jfANkOTTOOP POVEZAVA ,V-^ovEbELkI?A^ ■"TT-"1/STVAR! STO- * / I JIJO f/-"-t. UGU 1 BRAT VERNOM JE GOVORIL PA - METNO * maaatjevanje sled»ž Temperatura včeraj; Najvišja temperatura 2 stopinji nad ničlo ob 14. uri, najnižja 4,2 stopinje pod ničlo ob 7. uri. Vlage 40 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. februarja Ksenija Sonce vzide od 7.21 in zatone ob 17.18. Dolžina dneva 9.57. Luna vzide ob 12.57 in zatone ob 3.10. Jutri, PONEDELJEK, *. februarja Janez Kriza mizarskih obrtnikov v Krminu Pomanjkanje ustreznih prostorov povzroča kminskim mizarjem velike proizvodne težave Na tem področju je 35 mizarskih delavnic - Vzajemna pomoč med posamezniki ne zadostuje za premostitev krize - Ustanoviti bi morali skupno gospodarsko teh, ki bi ščitilo njihove koristi Mizarstvb je obrt, ki je, pri nas najbolj razširjena v ' Krminu in okolici, saj je na tem področju 35 mizarskih delavnic, ki izdelujejo pohištvo v glavnem namenjeno domačemu trgu, predvsem pa tržaškemu mestu, kjer so krmin-ski izdelki zelo čislani. Vendar pa je v zadnjih letih ta obrtniški sektor ki je tudi najmočnejši in v katerega sili še vedno večina mlade delovne sile v kritičnem gospodarskem položaju v katerem so se znašli tudi pridni krmin-ski obrtniki. Znano je namreč, da je izdelovanje pohištva na Krmin-skem predvsem stvar vsakega podjetja posebej ki je ena sama zaokrožena produktivna enota. Verjetno od tod izhajajo velike težave, ki jim posamezniki niso kos. Vsekakor pa tudi ne moremo mimo nezainteresiranosti državnih organov do tistega sektorja dela, ki bi lahko imel še važnejšo vlogo v krminskem gospodarstvu. Ob potrebni pomoči bi Krminčani lahko prodrli tud na večja tržišča in si tako i mogli ter se rešili krize v katero so zašli. Kot smo že omenili se kr-minski mizarji v glavnem pečajo z izdelovanjem pohištva; spalnic, jedilnic itd., ki jih po naročila odjemalcev (v glavnem trgovcev) pošiljajo nato v Trst, Gorico in druga manjša mesta v okolico ter le v malem število v no-trajnost države. Te spalnice in jedilnice ter kuhinje so v glavnem izdelane po želji in trgovca, ki podjetja, ki izdelujejo stanovanjsko o-premo po želji posameznega kupca, potem še podjetja, ki so se specializirala za opremo barov in za nekatere izredno zahtevne kose pohištva, toda slednjih je malo. Lahko bi rekli, da se 50 odst. mizarskih podjetij in obrtnikov na Krminskem ukvarja z izdelo-vo pohištva na zahtevo trgovcev in le 30 odst. podjetij in obrniških delavnic izdeluje pohištvo po lastnem okusu. Serijska proizvodnja z uporabo najnaprednejše tehnike je slabo zastopana in to je pomanjkljivost, ki bi jo morali krminski mirarji bolj občutiti. Resda vlada med njimi duh vzajemnega sodelovanja in da je bilo kupljenih v skupnosti že mnogo strojev, ki jih medsebojno izkoriščajo. Toda mizarska obrt je še vedno preveč razdrobljena in postavljena v stare okvire obrtništva, da bi mogla napredovati s časom in zahtevami današnjega modernega trga. Ze sama podjetja so v Krminu in bližnji okolici tako razstresena (kar je največkrat krivda na mestnem regulacijskem načrtu) in je celo mnogo podjetij, ki nimajo vseh delavnic na enem mestu, se mora proizvodni proces večkrat prekiniti, kar povzroča ne samo zastoj pri delu, marveč zahteva večje stroške in škodi tudi kakovosti pohištva. Čestokrat so mizarske delavnice nastanjene v starih hišah, v prostorih, kjer so bila prej stanovanja, kar je ne- ttiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Ugotavljanje prometa na križiščih stražniki Mestni kodo urejevali promet Slej ali prej bo morala občinska uprava namestiti semafore Uslužbenci mestne policije zaradi mestnih stražnikov, ki so včeraj ves dan ugotavljali število prometnih sredstev, ki kiožijo po najvažnejših križiščih na Korzu, in sicer pred Garibaldijevo kavarno, Verdijevim gledališčem ter pred g’avno pošto. Uslužbenci so ugotavljali jakost prometa v p< -.možnih urah, da bo poveljstvo mes.n’h stražnikov vedelo, ob katerih urah bodo morali mes.ni stražniki stati na podstavku na križiščih, da bodo urejevali promet. Verjetno bomo imeli to v kakšnem tednu. Kakor se zdi se občinski u-pravi takšen način urejanja prometa na križiščih trenutno bolj izplača kot namestitev bodo lahko upravljali semafo- re, ne da bi se izpostavljali vremenskim nevšečnostim. V podjetju IPL bodo volili notranjo komisijo Na referendumu v lesnem industrijskem kombinatu IPL novost že ' so imeli prejšnji teden referendum, na katerem se je okoli 70 odstotkov delavcev izreklo za ponovne volitve notranje komisije, dasiravno mandat sedanje komisije še ni prikladno na primer za poliranje, barvanje itd. novega pohištva. Tudi stroji, ki so si jih krminski mizarji nakupili v precejšnjem števila in jih izkoriščajo ha osnovi zadružništva, se v takšnih neprimernih prostorih kvarijo. Nakup lesa je prepuščen vsakemu posamezniku, ki si ga nabavi pri grosistu po potrebi. Le redka so podietja, ki se okoriščajo z večjimi nakupi pri katerih prištedijo precejšnje vsote. Eno najbolj perečih vprašanj je publiciteta domačih izdelkov, ki so zares kvalitetni, pa na žalost prodrejo v glavnem do Trsta. Krminski obrtnik se je doslej posluževal starega načina prodaje s tem, da je čakal na kupca in ga ni iskal, kot se to dogaja drugod. Serijska proizvodnja ki je precej prodrla v notranjost države, ima že svoja stalna tržišča in trgovce prav tako je s pohištvom, ki se prodaja v Trstu in manjših krajih. Trgovec s pohištvom obišče krminskega obrtnika in naroči potrebno število spalnic in jedilnic in četudi se pripeti, da se zasebnik sam odpravi do Krmina, bo največkrat našel premalo razstavljenih modelov, da bi si izbral zaželenega. Sledijo tako naročila po osebnih načrtih. Ti se prepletajo z naročili trgovcev, za reklamo in raz-stavljalno galerijo, ki bi jo moral imeti vsak obrtnik in vsako mizarsko podjetje, pa ne ostane ničesar. Vsekakor je ta zelo važen sektor, preveč zanemarjem in je zategadelj tudi do neke mere razumljivo nezanimanje ostalega dela italijanskega tržišča za krmin-ske obrtniške izdelke, ki so doma pokazali svojo visoko kvaliteto. 35 podjetij, od katerih je skoraj polovica (43 odst.) sestavljena je družinskih članov ima nedosežne visoke izdatke za opremo in nabavo novih strojev, večjih prostorov, ter povečanju reklame in razumljivo je, da večina tema ni kos. Zato sta člana Centra za produktivnost dela iz Rima, ki sta pred kratkim obiskala 20 mizarskih podjetij in obrtnikov na Krminskem, napravila posebno študijo o krizi, ki je zajela krminske mizarje in težavah, s katerimi se bo potreba spoprijeti, da se pridni Krminčani le izmotajo iz nje. Ob zakliučka svoje študije, inž. Gianotti in inž. Selan predlagata, da bi se krminski obrtniki čimprej sestali in ustvarili posebno skupino, ki bi še podrobneje proučila celotno stanje v obrtniških delavnicah. Za večje in uspešnejše posredovanje državnih ustanov ter njihovo pomoč in tudi za večjo uveljavitev krminskega obrtništva državi, pa bi po mnenju cem. Tako bo lahko tudi v bodoče mizavske obrt hranila mnoge sinove, da jim ne bo treba v tujino, kakor se sedaj na žalost dogaja premnogim prav iz te obrti, ter napravila nove korake v proizvodnji pohištva, ki se vedno bolj modernizira ter zahteva novih oblik in novih strojev. Doslej so si krminski obrtniki in podjetniki medsebojno pomagali s kolektivno uporabo številnih strojev in prav gotovo so uvideli korist takšnega sodelovanja. Zato jim vsekakor ne so težko ustvariti skupno gospodarsko telo, ki bo lahko bolje ščitilo njihove interese, in bo deležno večjega zanimanja in pozornosti kot ga ie bil doslej vsak izmed 35 podjetnikov. Spremembe voznega reda v Sovodnje Obnovitev stare proge Gorica- Standrež - Sovodn j e Z jutrišnjim dnem bodo u- Obvestilo kmetijskega konzorcija Pokrajinski kmetijski konzorcij iz Gorice sporoča svojim odjemalcem, da so zasebni trgovci goriške pokrajine pričeli prodajati umetna gnojila, ki jih proglašajo za «PKN Rumianca#. Konzorcij opozarja kmetovalce, da je gnojilo «PKN», sestavljeno iz že znanih sestavin, v go-riški pokrajini naprodaj samo pri kmetijskem konzorciju. kinili vožnje mestnega avtobusa ATA na progi Gorica -letališče - Rupa - Gabrije -Sovodnje in nazaj; namesto te proge so obnovili vožnje na prejšnji progi Gorica-Stan-drež-Sovodnje. Po novem bodo avtobusi A TA vozili po naslednji progi: pevmski most, Ul. Don Bo-sco, Orzoni, Trg Medaglie di Oro, Ul. Carducci, Travnik, Ul. Oberdan, Verdijev korzo, Korzo Italija, Ul. Aquilea, Ul. sv. Mihaela, Standrež, Sovodnje, Rubije. OB DELAVNIKIH: Odhod s pevmskega mosta: 7.15, 8.15, 11.10, 13.10 in 19.10. Odhod iz Rubij: 7.45, 8.50, 11.35, 13.35, 19.45. OB PRAZNIKIH, Odhod s pevmskega mosta: 13.10, 14.10, 16.30, 18, 19, in 21. uri. Odhod iz Rubij: 13.45, 14.40, 17, 18.30, 19.50 in 21.30. Zaradi tčh sprememb bodo na progi št. 5 Travnik - letališče uvedli naslednji urnik: OB DELAVNIKIH: Odhod iz Travnika: 7.20, 9.20, 13.30, 14, 15. Odhod iz letališča: 8, 10.10, 13.50, 14.40 in 16.10. «»------- Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 31. januarja do 6. februarja rodilo 20 otrok, umrlo je 25 oseb, oklicev je bilo 7, porok pa pet. RODILI SO SE: Daniel Ga- brijelčič, Viviana Stanič, E- ban; geometer Ugo Treccani manuela Montina, Sandra Zu-liani, Alfredo Masiero, Manuela Badin, Miriam Kosič, Alberto Grusovin, Maria Santo-ro (rojena mrtva). Irene Lavrenčič, Gigliola Culot, Flavio Marangon, Gianni Marangon, Flavio Frandolič, Berenice Fe-dele, Ivo Rojec, Eroilio Baioc-chi, Domenico Pizzolato, Mar-co Tofanelli, Aleš Doktorič. UMRLI SO; 67-letni odvetnik Massimiliano de Clarici-ni Dorntacher, 82-letni Giuseppe Bognolo, 58-letni kovač Giuseppe Humar, 49-letna gospodinja Marija Murovec vd. Gregoretti, 58-letni pleskar Luigi Orzan, 67-letna upokojenka Marija Lemensich vdova Mosca, 66-letna Cesira Ros-sito vd. Picotti, 76-letna upokojenka Angela Pedretti vd. Zambonardi, 84-letna Geno-veffa Bressan, 54-letni mlinar Giovannj Pecoraro, 87-letni u-pokojenec Ilar Uršič, 77-letni upokojenec Ottavio Bresca, 2 leti star Giancarlo Zanier, 76. letna Eugenla Lenardon vd. Cecnet, 89-letni Vittore Filini, 67-letna Rosa Montiron, 58-let-na Dolores Magnarin por Ba-razzetti, 68-letna Licia Donda por. Bezzi, 34-letni pek Alberto Giudici 70-letni upokojenec Giuseppe Percon, 57-letna trgovka Maria Chiabai, por. Menotti, 83-letni upokojenec Giobatta Fior, 62-letni upokojenec Antonio Bartoluzzi, 77-letna Angela Bratuš, 79-letni upokojenec Giovanni Tuzet. OKLICI: zidar Benito Fu-miato in tkalka Mirella Le- nin imunim .............................................................................. uiuiiuu Volitve notranje komisije v SAF0C Sindikalne organizacije livarne Safog se pripravljajo na izvolitev nove notranje komisije. FIOM - CGIL je že predložila svojo kandidatno listo, ki je na drugem mestu in ki jo sestavljajo sledeči kandidati: Giordano Tonet, Livio Cec-chini, Rihard Kristjančič, Er-nesto Fornasari, Carlo Grusovin, Karlo Sošol, Mario Simeon, Virgilio Viola, Giulio Vodoz. Letošnje volitve notranje komisije v Safog bodo v popolnoma novih proizvodnih razmerah, ki vlivajo v delavce več optimizma za bodočnost Obnovitev struktur je predvsem sad pogumne in dolge borbe delavcev, ki so se uprli odpovednim odpustom ter zahtevali popolno modernizacijo naprav in zamenjavo vodilnih kadrov. FIOM je dala članov produktivnega centra morda bilo najpametneje, če bi se vsa mizarska .podjetja .potekel. semaforov, ker je meanizem, . . Vi nfh in užiea žarnice v se-1 De,avska zbornica je že maforu precej ~dra» in bi na- Predložila svojo kandidatno li- in obrtniške delavnice zdru- sto, medtem ko se pričakuje predložitev vsaj ene, če ne še dveh kandidatnih list. Volitve bodo verjetno čez kakšnih 10 dni. kup teh naprav precej obremenil občinske finance. Nika-kega dvoma ni o tem, da ta rešitev ne bo kočno veljavna in da bo morala občinska u-prava prej ali slej namestiti na najvažnejših križiščih se-i mafore, kot so to storili skoraj v vseh mestih v državi. Tega ne bo storila zaradi motoriziranih oseb, ampak tudi žile v konzorcij, ki bi se le tako lahko uspešnejše boril za gospodarski razvoj te obrti, ki je dala poseben pečat Krmina in njegovim prebival- • mm n iimmiiiiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiimiitiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiHiiiiiiMiiiiitiMi ZLATA POROKA ----------- PltlKOKSKI UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-803 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peliico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančnJ-upravni 120, osmrtnire 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. lemo 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ti ka Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te- koči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Jutri bosta praznovala v krogu svojih domačih 50-let-nico poroke znana goriška Slovenca Emil in Helena Komel, poročena Cej s Placute. «Vzela sta se» ravno na pustni torek. Pogumno sta stopila na pot življenja, ki ni bila vedno gladka. Skupaj sta preživljala burne čase dveh vojn; med prvo vojno je bil slavljenec v avstrijski vojski, slavljenka pa s hčerkama v begunstvu. Ko so se vrnili v Gorico, so našli stanovanje v Ul. Favetti oplenjeno, hišo na Placuti pa do tal porušeno. Polagoma so si zgradili streho nad glavo, g. Komel pa se je z vsemi silami posvetil glasbenemu delu. Nekaj časa je bil ravnatelj, vseskozi pa pevovod ja Pevskega in glasbenega društva. Polna življenjskega optimizma sta prebrodila vse težave, ki so bile posebno bridke med drugo svetovno vojno, ko so nacisti odpeljali v nemška taborišča obe hčerki. Vsi prijatelji in znanci jima ob tako važnem življenjskem jubileju iz vsega srca čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Velik piispevek Delavske zbornice za modernizacijo naprav v podjetju Ilu listi Delavske zbornice sta tudi dva Slovenca svoj prispevek tej nadvse plemeniti borbi delavcev. Zagotovila ministra Ferraria Aggradija, da se ne bo znižalo število zaposlenih v Safog, medtem ko se bo še celo povečala proizvodnja, utemeljujejo svoječasne zahteve FIOM, naj se preneha s prostovoljnimi izrednimi odpusti, ki jih je odredilo ravnateljstvo, naj se na mesta prostovoljno odpuščenih oseb, ki so dopolnile starostno dobo postavi ustrezno število vajencev in brezpo-seljnih delavcev, naj se čimprej uvede 44-urni tedenski delovni čas itd. FIOM je mnenja, da je treba v sedanjih spremenjenih razmerah proučiti skupno z ostalimi sindikalnimi organizacijami vprašanje plačevanja delavcev na podlagi obstoječih tovarniških sporazumov. S tem v zvezi je organizacija že zahtevala sklenitev sporazuma o proizvodni nagradi, in revizijo sporazuma iz leta 1956, ki se nanaša na delavce, ki delajo na akord ali za odstotke. Poleg tega so še nekatera vprašanja, ki se morajo po mnenju FIOM rešiti v doglednem času To so: izboljšanje menze, ureditev notranjih poti, da se odpravijo luže in blato ter točnejše tolmačenje disciplinske pogodbe, predvsem pa plačevanje nepravičnih glob. Nedvomno so še druga vprašanja, ki jih bo morala notranja komisija rešiti v prid delavec. To bo mogoče doseči, če jo bodo sestavljali res taki člani, ki čutijo ta vprašanja, med katerimi bodo nedvomno, kot že doslej predstavniki’ FIOM med najodloč-nejšimi borci. Dočakali tmo toliko pričakovano «Uro X> NADVSE USPEL PLES ASE v Prosvetni dvorani « in uradnica Grazia Dramani Velleda; mizar Mario Vecchiet in tkalka Angiolina Grassetti, orožnik Antonio Gori in bolničarka Anna Casan, delavec Alfcnso Gatta in Adelina Ba-sile, delavec Carlo Peteani in tkalka Marialuisa Padovan, o-rožnik Luciano Mossenta in Gouseppina Vittorio. tiiiiiimiimiiiniiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Času primerno okrašena dvorana s Saturnusom in medplanetarno raketo bivale* Sinoči je bil pod okriljem samo Goričani in preb okoliških vasi, bilo je ton ASK Simon Gregorčič v Prosvetni dvorani v Gorici ples z naslovom «Noč v vsemirju». Velika udeležba je bila najboljši dokaz, da je prireditev uspela. Na zabavo niso prišli Sestanek kmetijskih strokovnjakov Na kmetijskem nadzorništvu poučujejo sodobno kmetijstvo Prihodnje predavanje bo v Ronkah V četrtek so imeli na sede-1 so ogenj pogasili. Škode ni žu kmetijskega nadzorništva I bilo. v Gorici prvo lekcijo, na kateri so tehnike in kmetovalce proučili o nekaterih stvareh iz sodobnega kmetijstva. Prof. Marsano je okoli 100 tehnikom in kmetovalcem, med katerimi so bili tudi nekateri iz videmske pokrajine, prikazal glavne smernice pouka. Potem je predal besedo dr. Giussani - Cosolo, ki je zelo obsežno govorila o obrambi trte pred raznimi škodljivci in o raskuževanju zemljišč. Prisotni, ki so njeno podajanje spremljali z velikim zanimanjem, so poročevalko ob zaključku govora nagradili s toplim ploskanjem. K diskusiji so se prijavili številni govorniki. Prof. Marsano je povzel glavne misli iz govorov prisotnih, se zahvalil dr. Giussani - Cosolo ter pozval vse prisotne na prihodnjo lekcijo, ki bo v četrtek ob 15.30 na sedežu kmetijskega konzorcija v Ronkah Tokrta bo prof. Dino Rui govogril o vprašanju virusnih bolezni in o obrambi sadnih dreves. «»------- Delovišča v goriški pokrajini Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je odobrilo za našo pokrajino več delovišč, za katere bo ministrstvo potrošilo 10.7 milijonov lir. V Ronkah bo 20 delavcev pogozdovalo goličave 102 dneva. Pogozdovalno središče bodo imeli tudi v San Pieru. V Ronkah, Škocjanu, Starancanu in Turjaku bo 35 delavcev v 51 dneh popravilo namakalne kanale. 20 delavcev pa bo v Za-graju v 76 dneh uredilo občinske poti. «»-------- Trije požari Včeraj ob 10.30 so gasilce poklicali na Placuto št. 18, v stanovanje Elise Sansa ker so se vnele saje. Tekom pol ure Km»lu nato so jih po telefonu poklicali na Tržaško cesto št. 45. Saje so se vnele v stanovanju gospe Josipine Trampuž. Tudi tukaj ni bilo škode. Popoldne pa so se vnele saje v stavbi Antona Gru-sovina v Ul. Petrarca. Stanovalec Leopold Makovec je takoj poklical gasilce, ki so v eni uri ogenj pogasili, vendar je nastalo 5.000 lir škode. «»-------- Menični protesti Po podatkih trgovinske zbornice v Gorici so v naši pokrajini v prvi polovici meseca januarja zabeležili naslednje menične proteste. Gorica 384, Tržič 269, Ka-priva 3, Krmin 21, Doberdob 5, Dolenje 2, Foljan 7, Gra-dež 38, Marian 5, Medea 1, Gradiška 50, Moraro 1, Moša 9, Romans 3, Ronke 38, Za-graj 13, Škocjan 25, Steverjan 2, St. Lovrenc 3, S. Pier di Isonzo 2, Sovodnje 1, Staran-can 20, Turjak 6, Villesse 1. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 __________ vasi, precej Slovencev s Tržaškega Dvorana je bila za to Pn liko okrašena s Saturnusom ‘n z veliko medplanetarno ra**]1 to, ki sta skupno z nekateri® ozvezdji zastirala dobršen stropa. Med polnočnim odm° rom se je pojavil tudi izrean0 dovršen robot. Kronika o tem dogodku n bi bila popolna, če ne bi o®6" nili zares okusnih oblek daIB' prizadevnosti moških, da bi 5® plesalke ne dolgočasile in P nadvse ritmičnega aosmarove ga orkestra, ki je zares 0 činstvo zabaval do zgodnj* jutranjih ur. Nekaj pred 22. uro so z silnim avtomobilom ZK ot*Pp’ Ijali v bolnišnico v Ul. V* rio Veneto 2G-letnega Mahi Kocijančiča iz Ul. Brigata C neo v Podgori. Kocijane^ se je nekaj prej prevrnil kolesom v Ul. Gelsi, ker ga oslepeli žarometi nekt® avtomobila. V bolnišnici ^ mu ugotovili poškodbe po 0 razu, glavi in po telesu. Kino v Gori«1 CORSO. 15.00: (nta,'ii*» I _ j---1! _ _:----1: lj_ 1_ (—: ponovnega protesta zaradi ne urejenega položaja zemljiških knjig, ki so v Sežani. Občinski svet je nato odobril nekaj sklepov občinskega u- so dobili le akontacije. I skušajo doseči s sindikalnimi Jutri se bodo delavci se- predstavniki FILCEA - CGIL stali pred začetkom delovnega urnika in pogovorili o nadaljnji akciji za zaščito svojih pravic. podlago za skupno nadaljnjo akcijo in enoten nastop pri vodstvu DZ. Kako so torej predstavniki Delavske zborni- Jutri sestanek zaradi spora v Javnih skladiščih Jutri ob 9. uri se bodo sestali sindikalni predstavniki z vodstvom Javnih skladišč, ki bodo razpravljali o vseh nerešenih problemih, zaradi katerih je prišlo do zaostritve položaja in krepke sindikalne akcije delavcev, ki so zaposleni pri Javnih skladiščih. Kakor smo že poročali te dni, je stavkovno gibanje zajelo vse sektorje dela in je precej oviralo promet v stanišču. Vztrajna in d° -ev • n(l' je prisilila vodstvo, da J® r stalo na pogajanja. Upatl’ u-da bo vodstvo upošteval0■ pravičene zahteve delavce da bo rešen spor. LOTERIJA 50 39 3® ji BARI 75 84 41 CAGLIARI 8 14 29 1* FLORENCA 46 47 8 9 34 57 GENOVA 8 76 59 53 MILAN 75 77 4 1* NEAPELJ 43 76 24 8 28 68 34 65 58 PALERMO 73 35 21 1» RIM 43 27 19 8* TURIN 58 87 20 1« BENETKE 54 61 35 «»- ENALOTTO X X 1 2 1 XI 2 X 2 X A ~ pi Dvanajstice so bile tri i'0jc J« vsaka po 5.619.000 lir, enaJS‘,50® Ki Irt RA ir> AriiKi ncnlzo Dfl • j bilo 64 in dobi vsaka P°. joS* , lir, desetic je bilo 802 >n J vsaka po 15 700 lir. (__ MALI OGLAS* *o. v» OTHOSKE VOZIČKE, Zlčke ilMIMlt’** rvr 1 o 1 riSJ I ne * (JO" z;čke, žimnice originalne t,- tlex m vsako vrstno polnit* bite pri MADALOSSO v Ulica TorreDianca vogal Ottobre BHUS1N1 cahlo Trst, tisti 20, prodaja *o»1 električne predmete — * fLotr**! ^ —__________ _l.. iti W na drva, premog, plin, **! D — trajno goreče peči «AB,T|ajJ»L, h na plin in elektriko. “ pri plačilu, postrežba P1 dom — Tel 2».o«i .ejjf H RESNO GRADBENO ^ E iSČe družabnico s KapKa101 * $( lefonirati na St. 35-904. v v PRODAM motor «GuzZi» ' brem stanju. Cok S., 9 St. 492, fit V ŠVICARSKA DRUŽINA I dekleti za gospodinjstvo. iejtvip g tnacije dajejo v trgovini “ji i-avletič v Standrežu. r\cft t DOBRO VPELJANO SLA®^ * NO prooamo v Trstu. Na*1 * C upravi lista. pjjJ' § PODJETJE »OBRTNIK«, hLeJ. na, Masarykova 34, K S službo večje število kroja* jjftjJr i. močnikov. Menza je v P“^ po* Javite se na sekretariat11 e jetja. d HIŠNO POMOČNICO **'' f».3V ra M-rovi lista V U b Citut Sku kil, I | v GARAŽI «JOLLY», Trst • avour 7, so na ogled i nemški avtomobili B. Kž. 700 Svetovno znani motor «ooxer» omogoča hitrost “3 km/h in porabi le 0 1 bencina na 100 km. Odlična izdelava. Cena i - tranzitu: Coupč t, ,?'ariev, štirisedež-Berlina 1.170 dolarjev. —avtophkvoz _______ Rihard Cunja ^rst. Strada del Fnuli št 289 Tel. 35-379 TOVORN, PREVOZ) ZA Tl! k,.™ INOZEMSTVO _ KONKURENČNE cene AVTO MOTOR IMPORT — EXPORT S°škilstni dfli italijanskih, riškiti .angleskih in ame-mL* aytomobilov. DIESEL TriM«.r)ei ln faktorjev. , : T,rst- Via Udine 15 tel. 30-197, 30198 KNEZ VALTER Nabrežina tel. 20123 Ur'MH!,HSINGEH" °d 59.000 Udi k, hladilnike sn3 «phiupsh TV, go DJ kni Predmete, motor, rednih in bicikle po iz- Mnih cenah za tu in izvoz. TRST Uvoz IMTD UL. F. SEVEHO 3 TEL. 34089 ŽIVINE IN KONJ J Nadaljuje se | *aJ^PR0DAJA P° izrednih cenah vse konfeki a/e Pn PlTflSSl TRst • Korzo Italija ®alerija Rossoni ^ zahvala Ob I* o{eta 1 osšega nepozabne- **» KORŠIČA t?iateljemJallValjujemo vsem in J^Premiv 2nsncera, ki so £*.ki »o nT,h, n? zadnji poti aj^t^vovai: kakršen koli način lz8ubi. 2 nami ob tej brid- °ruži na KORSIC n’ 1- februarja. ' UfcE»AtI$ČA~) Slovensko gledališče v Ir slu Danes 7. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Danilo Gorinšek SILNI Mladinska igra v treh dejanjih Dvorana ogrevana Predstava Levstika - Griina «Kaotelka», ki je 5. t. m. odpadla v Borštu, bo v petek 12. t. m. ob 20.30. * * * Predstava Danila Gorinška «Silni b!č», ki je včeraj odpadla na Opčinah bo v sredo iv. t. m. ob 18. uri. VERDI Danes ob 16 zadnja predstava «Travia e». Nadaljuje se prodaja vstopnic. V sredo ob 20.30 prva predstava glasbene farse «11 cappello di paglia di Firenze# Novost za 1 .st. Jutri zjutraj 'začetek prodaje vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 17 «La cagnotte« za red DD. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Danes ob 21. uri za C.U.C. premiera filma Giuseppa De Saritisa «Leto dni dolga cesta«. Svetovno prvenstvo v štirisedežnih bobih Posadka nemškega pilota Roescha v vodstvu 00 dveh spustih Zardini drugi, Monti tretji ■ Svetovni prvak Benbam šele na 7. mestu (± J11 DNK A PRtlNVETA Prosv. društvo Skedenj vljudno vabi na predavanje prof. Toneta Penka o »Cveticah v barvah«, ki bo v sredo 10. t. m. ob 20.30 na sedežu društva v Skedenjski ulici 124. GLASBENA MATICA - TRST V sredo 10. t.m. ob 20. uri bo GLASBENA SOLA priredila v mali dvorani v Ul. Ruggero Manna 29 nastop gojencev Vljudno vabljeni, vstop prost OOOOOOOOOOOOOOOOOOCj o o o SLOVENSKA PRO- 9 K SVETNA ZVEZA V TR- S K STU PRIREDI DANES g O 7. FEBRUARJA OB 16. O O URI V AVDITORIJU O § Prešernovo proslavoQ 2 NA KATERI BO SODE-O LOVALO VEC PRO-O SVETNIH DRUŠTEV S O PESTRIMI TOČKAMI. 8 _ Prodaja vstopnic v Ulici g Roma 15-11, od 14. do 16. 8 ure 8 fOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Frizerji Obiščite nas v Trstu. Ul. Carducci 24 (pasaža), našli boste popolno opremo za frizerske salone (čelade, stroje, pohištvo) in vse proizvode (barvila vseh znamk, tekočine za trajne itd.). Parfume na drobno tudi za zasebnike po najboljših cenah. COSULICH IN DINELLI ZAHVALA gUbiV*etri. ki so z nami sočustvovali ob nenadni iz-seSa dragega JADRANA REPINCA iskr nt Vsej?n9^2aIiv3ljujemo. Posebno zahvalo smo dolž-i«rov8,J so Jadrana spremili na zadnji poti, vsem 11 boč„e?\. cvet)a in onim, ki so na kakršenkoli na. stili njegov spomin. Žalujoča DRUŽINA ne> 7. februarja 1960. CORTINA D’AMPEZZO, 6. — V idealnih vremenskih pogojih in na odlično urejeni progi se je danes začelo svetovno prvenstvo v štirisedežnih bobih, ki je moralo biti zaradi dežja in odjuge preloženo za en teden. Po prvih dveh vožnjah od štirih predvidenih je v vodstvu nemški bob pilota Roescha pred italijanskima boboma pilotov Zardinija jn Montija. Nemški bob s posadko -------------------------- Roesch - Hemmer - Bauer - haller se je že na poskusnih vožnjah uveljavil kot eden največjih favoritov za prvo mesto. V prvem spustu je z neverjetno drzne vožnjo dosegel za okrog pol sekunde boljši čas od Zardinijevega boba, pred katerega se je uvrstila tudi švicarska posadka pilota Angsta. Zdelo se je že, da je končna zmaga Roescha in njegovih sovoza-čev neizbežna, toda že v dru-1 gem spustu sta oba italijanska 1 • predstavnika pokazala, da je treba z njima še resno računati in da so njune možnosti za končno zmago prav talikšne kot Roescheve. V drugem spustu je namreč Monti z odlično vožnjo, toda s slabšim časom kot v prvim spustu, dosegel prvo mesto. Zardini pa drugo, medtem ko je bil Rnesch šele peti, vendar pa le z minimalnim zaostankom. Pred Roesehem sta se plasirala še Nemec Schel-le in Švicar Angst. Po prvih dveh spustih so razlike med najbolj kvotira-nimi posadkami minimalne. V razliki nekaj več kot 30 stotink sekunde je namreč kar pet posadk, tako da bo borba v jutrišnjih dveh spustih še bolj zanimiva in dramatična. Povprečne rezultate so dosegli ameriški predstavniki, ki so lani osvojili svetovni naslov. saj je bob pilota Ben-hama po prvih dveh spustih šele na 7. mestu Današnjemu tekmovanju je prisostvovalo mnogo gledalcev in številni italijanski ter inozemski strokovnjaki. Tehnični rezultati so bili naslednji: VRSTNI RED V PRVEM SPUSTU: 1’15”86/100 1’16’TO 1-16-30 1’16”40 1T6”43 1’16”97 VRSTNI RED V DRUGEM SPUSTU: 1. Monti (It.) 1’16”61/100 2. Zardini (It.) 1T6’64 3. Schelle (Nem.) I’t6”85 4. Angst (Sv.) 1’16”95 5. Roesch (Nem.) 1T6’97 6. Benham (ZDA) 1T7”30 7. Sartorius (Sp.) 1’17”5S 8. Taylor (VB) 1’I7”87 9. Aste (Avst.) 1’17”97 10. ZolDr (Sv.) 1’18”02 VRSTNI RED PO OBEH 1. Roesch (Nem.) 2. Angst (Sv.) 3. Zardini (It.) 4. Monti (It.) 5. Aste (Avst.) 6. Zoller (Sv.) 7. Taylor (VB) 8. Schelle (Nem.) I’17”04 9. Benham (ZDA) 1’17”09 10. Sartorius (Sp.) 1’17”21 1. Roesch (Nem.) 2’32”83/IOO 2. Zardini (It.) 2’32”94 3. Monti (It.) 2’33”01 4. Angst (Sv.) 2’33”05 5. Schelle (Nem.) 2’33”89 6. Aste (Avst.) 2’34”40 7. Benham (ZDA) 2’34”59 8. Sartorius (Sp.) 2’34”79 9. Tay!or (VB) 2’34”85 10. Zoller (Sv.) 2’34”99 11 Suffolk (VB) 2’36”40 12. Thaler (Avst.) 2’36"44 13. O’ Toole (ZDA) 2’36”58 14. Ciapala (Polj.) 2’36”95 15. Emery (Kan.) 2’37”72 «»-------- PO DVEH DISCIPLINAH Rus Stenin vodi v hitrostnem drsanju (Niz.) 8T8”1, 14. De Riva (It.) 8’22”6. 25. Gios (It.) 8’29”0. Vrstni red po prvih dveh disciplinah: 1. Stenin (SZ) 91,440 točk. 2. Grišin (SZ) 92,400, 3. Kou-prianofl (Fr.) 92,540, 4. Van der Grift (Niz.) 93,170, 5. Jo-hannesen (Norv.) 93,380, 6. Kotov (SZ) 93,410, 7. Kosiškin (SZ) 93510, 8. Kuhnert (Vzh. Nem.) 93,520, 9. Brogen (Sved ) 93.780, 10. Kickey (Avstral.) 93.780, 26. De Riva (It.) 95,960, 29. Gios (It.) 96,00. * * * GARMISCH - PARTENKIR- CHEN, 6. — Angleška dvojica Denny in Courtney Jones je ohranila naslov evropskega pr. vaka v plesu na ledu. Zbrala je 81.6 točke. V umetnem drsanju za ženske vodi po prvih dveh obveznih likih Nizozemka Sjoukje Dikjstra z 255,6 očke, mmifiiiiiiiiiiiHtiiiiiiMiiuiiiiniiiiiiitiiMiimiiniiimiiiitmiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiimii# Svetovna prvakinja v umetnem drsanju Nizozemka Dikjstra Italijansko košarkarsko prvenstvo Med Stockom in borba za rešilno Giro bilko Ženska vrsta Stock s skromnimi upanji v Turinu proti Fiatu DAVOS, 6. — V Davosu se je danes začelo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. V prvi točki programa na MO metrov je zmagal Grišin (SZ) s časom 40”5 pred rojakom Ste. ninom z 41 ”7. Tretji je bil Avstralec Hickey z 42”, Italijanski prvak Mario Gios se je uvrstil na 28. mesto z enakim časom kot Anglež Malin (45”1). Drugi Italijan Renato De Riva je delil 36. mesto z Madžarom Ivankajem in Angležem Monaghanom (45”7), Vrstni red v drugi točki na 5000 m je bil naslednji: 1. Kotov (SZ) 8’06'T, 2. Jo-hanesen (Norv.) 8’09”8, 3. Kosiškin (SZ) 8T1”1, 4. Koupria-noff (Ft.) 8T2”4 (nov francoski rekord), 5. Seiersten (Norv.) 8’13”5, 6. Nilsson (Šved.) 8’14”6, 7. Pesmann (Niz.) 8’16”5, 8. Stenin (SZ) 8’17”4, 9. Brogren (Šved.) 8’ in 17”4, 10. Van den Berg | ških igralcev polastila trema Italijansko košarkarsko prvenstvo Prve serije vstopa v zaključno fazo. Do njegovega zaključka manjka samo še 5 kol, toda vprašanje prvega mesta kakor tudi zadnjih dveh je še povsem odprto. Toda že današnje-kolo bo moralo v veliki meri razčistiti položaj vsaj na; dnu, kjer se bosta v direktnem srečanju za rešitev pomerila dva izmed štirih kandidatov za izpad, in sicer tržaški Stock in bolonjska «Gira«. Zmagovalec tega srečanja, ki ------------------ bo danes proti večeru v Športni palači na Montebellu, bo lahko nedvomno precej bolj sproščeno zadihal in z ugodnejšimi perspektivami gledal v prihodnjost, česar pa nikakor ni mogoče trditi za premaganca. Tržaško moštvo se tega dobro zaveda in zato je razumljivo, da bo napelo vse svoje sile za zmago, ki mu prav gotovo ne bi smela uiti, če bodo zaigrali tako, kot je zaigralo proti Oransodi Virtusu. Zelo nevarno pa bo, če se bo trža- spričo odgovornosti, kajti upoštevati je treba, da je Gira moštvo z veliko rutino, pa čeprav trenutno ne ravno v najboljši formi. Trener Orlando razpolaga z vsemi svojimi možmi, razen tega pa je najavil še povratek Mejaka namesto Dazzare, ki pa tudi v Cantuju ni nastopil. Postava vrste Stock bo zaradi tega naslednja: Ru- precht, Perizza, Cavazzon. Na zaigrati precej boljše kot v zadnjih dveh tekmah. «#------- Nemški udeleženci tekmovanja «3-Tre» TRIDENT, 6. — Nemška smučarska zveza je uradno Pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu Prve zmage in porazi Borovih predstavnikov Patrizio in Stanissa že izločena med posamezniki V dvorani društva ARAC v Javnem vrtu se je včeraj začelo pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu, katerega se udeležujejo tudi igralci športnega združenja Bor. številčna udeležba naših predstavnikov je tokrat bolj skromna, kar pa je pripisati predvsem pomanjkljivi organizaciji oz. dejstvu, da so organizatorji določili datum za turnir šele v zadnjem trenutku in s tem onemogočili nastop mnogim igralcem. Tako se je od članov Bora utegnilo prijaviti le 6 igralcev za konkurenco posameznikov in tri dvojice za konkurenco dvojic. Glede na dober uspeh naših predstavnikov na priprav- ljalnem turnirju, so organizatorji postavili Grbca za enega izmed nosilcev skupine, dvojici Grbec-Kovačič pa so celo poverili vlogo nosilca skupine št. 2, s čimer so dali našim mladim igralcem najlepše priznanje. Žal pa žreb «Borov- Crechiciju. Proti njemu je Patrizio igral lepo' samo v prvem nizu, ko je večkrat izenačil in imel tudi set-žogo. V drugem in v tretjem nizu je bil manj uspešen in je izgubil z veliko razliko. Ostali Borovi igralci niso nastopili v prvem dnevu. Danes cem» tudi tokrat ni bil poseb-1 se turnir nadaljuje in upsti no naklonjen, in njegova prva žrtev je bil Stanissa. Ugodneje je izpadel žreb za dvojice. Vse tri so v eni skupini in če bodo zaigrale na svojem običajnem nivoju, bi se morala vsaj ena uvrstiti v finale. Največ upanj na to ima dvojica Grbec-Kovačič, kateri je delo olajšano, ker je preskočila prvi turnus. Velike možnosti, da se prebijeta do polfinala sta imela tudi Sosič in Germani, vendar pa sta včeraj zelo slabo zaigrala in izgubila proti Floramu in Larosi. Tretja dvojica Merlak-Patrizio ni nastopila, vendar pa ima danes težko nalogo najprej proti Olivu in De Nardu in nato, če seveda zmaga, proti Grbcu in Kovačiču. Med posamezniki sta v prvem turnusu igrala Merlak in Stanissa. Svetoivančan je začel odlično in z odločno napadalno igro presenetil nasprotnika in si že skoraj zagotovil prvi niz. Toda Merlak določila za mednarodno smu-jm popustil. Polagoma se je carsko tekmovanje «3-Tra», kijp°Pravil, nadoknadil zamuie-bo od 12. do 14. febr. v Ma-1 no in končno strl odpor Sta-donna di Campiglio, naslednje nisse ter odločil niz v svojo alpske smučarje : Wolfanga j korist z izidom 26:24 Mnogo Bartela, Benna Franka, Aloi-; lepši je bil drugi niz. Oba sa Glauerja, Guntherja Leisa,' igralca sta v njem pokazala Hermanna Rauscha, Willijalvse svoje zmožnosti. Igra je l :i _ _ — J 1 rn-iulnnna Rehma, Matisa Wangerja. Smučarje bo vodil Sidi Ach-tlher. Organizatorji so medtem prejeli prijave še nekaterih drugih smučarjev med kate- tali, Magrini, Mejak, Žaciaria, i Fi1™ Fincev ,EJiPa Kalpala^ in Steffe Gianco in Gavagnin. Kalevija Hakkinena. Svicar-t-v _ , ... . _ ska zveza je potrdila udelez- Druga kandidata za izpad , svojih tekmovalcev ictn tmnla m n t- H n o« ♦ 41 ~ ■ Plenum osrednje zveze športnih društev SZ 20 milijonov aktivnih športnikov je bilo 1.1959 v Sovjetski zvezi Športniki SZ branijo več kot polovico vseh svetovnih rekordov MOSKVA, 6. — Te dni je bil v Moskvi plenum o-srednje zveze športnih društev in organizacij Sovjetske zveze, ki je pregledal uspehe v 1. 1959 in izdelal športni koledar za 1. 1960. Na častno mesto je plenum postavil število 20 milijonov aktivnih športnikov. Naravno je, da iz take množice ni težko dobiti vrsto odličnih posameznikov in zagotoviti zelo visoko kvalitetno povprečje. L 1959 je bilo v SZ postav- —-----------------— ljenih nekaj na 30.000 novih ” državnih, republiških, oblastnih, pokrajinskih in mestnih rekordov, sovjetski atleti pa so imeli v svojih rokah več kot polovico vseh svetovnih rekordov na svetu. L. 1960 bo tud', za sovjetske športnike v glavnem olimpijsko leto. Po Squaw Valleyu, kjer bodo športniki SZ branili 16 kolajn, ki so jih osvojili v Cortini d’Ampezzo, jih čaka olimpiada v Rimu. Razen tega bodo sodelovali še na 19 svetovnih prvenstvih. Drsalci so prav sedaj angažirani na svetovnih prvenstvih v Švici in na Švedskem, umet- ni drsalci pa v Kanadi. Tudi kolesarji bodo letos sodelovali na svetovnem prvenstvu, košarkarji pa bodo pred koncem leta branili svoj renome v Braziliji. Marca bo v Moskvi tudi edinstveno svetovno prvjnstvo in sicer za naslov šahovskega prvaka med Botvinikom in Taljem itd. V celem letu bodo sovjetski športniki imeli več kot 300 mednarodnih nastopov doma in prav toliko v inozemstvu. Telovadci bodo potovali v Ameriko, ping-pongarji na Japonsko, košarkarji v Francijo. Nogometaši bodo sprejeli v goste reprezentance Avstrije, Španije, Poljske, Vzh. Nemčije in Kanade. Razen tega bodo sovjetska moštva imela 130 prijateljskih mednarodnih srečanj doma *.n 120 v inozemstvu z nomogetaši 27 držav. Nedvomno so nogometaši poleg vaterpolistov najbolj kritizirani športniki leta. Športna javnost nikakor ne more pre- prta in v njej možen vsak re bosta imela morda še težje delo kot Stock. Beneški Reyer bo sicer igral na svojem' terenu, toda proti Oransodi Virtusu, ki si nikakor ne sme privoščiti poraza, če hoče še računati na možnost prvega mesta oz. na delitev prvega mesta s Simmenthalom. S. Ago-stino bo sprejel v goste pado-vansko Petrarco, ki mu tudi ne dopušča velikih upov. Kot že rečeno tudi prvo mesto še ni oddano, čeprav Sim-menthal dokaj zanesljivo zmaguje neglede na to, da je trenutno res v precejšnji krizi. Danes ga čaka v Rimu nevaren nasprotnik Stella Azzurra, ki bi ga s primerno dozo sreče lahko tudi premagal. V tem primeru in ob istočasni zmagi Oransode v Benetkah, bi prvenstvo seveda precej pridobilo na privlačnosti. Tretje mesto je že čvrsto v rokah Ignis, ki bo danes skoraj gotovo- zlahka odpravilo Livorno, Fonte Levissima pa bo gostovala v Pesaru proti Lancu, kjer bo borba zelo od- bila zanimiva in privlačna. Zmagal je Merlak z 21:16. V tretjem setu igra ni bila več tako lepa in Merlak si ga je priboril z enakim izidom kot drugega. Patrizio se je prebil skozi prvo kolo z zmago nad Cero-vacem, vendar pa je moral kloniti že v naslednjem proti IHMIIIlIlllllllllllJIlHIIHIIIIHIItllllllllllHIllIHHIlMIIIIIIIIIIIllllHHIIIIIIIHMIlllllllllllltllllllllllll Avtomobilske dirke v Buenos Airesu Anglež Stirling Moss trikrat izboljšal rekord lta>iian Scarlatti z Maserati med zadnjimi na poskusnih vožnjah boleti dejstva, da si nogomet na reprezentanca SZ še ni zagotovila sodelovanja na olim-piadi in da si ga po vsej verjetnosti tudi ne bo, ker je to dejansko odvisno samo od srečanja Bolgarija — Romunija Samo če se bo ta tekma končala neodločeno, se bodo sovjetski nogometaši še pojavili v Rimu, sicer pa ne Toda nogometaši kljub temu ne mirujejo. Ce jim bo že spodletela olimpiada, pa se bodo s toliko večje zagrizenostjo borili v tekmale za pokal evropskih držav. zultat. V ženskem prvenstvu A serije bo najzanimivejše srečanje v Turinu med domačim Fiatom in tržaškim Stockom, ki bo praktično odločalo o drugem mestu, v kolikor je prvo že dokončno v rokah Videm-cank. Tržaška vrsta bo mbra la tudi danes nastopiti brez Toninijeve in Nunzijeve, namesto katerih sta bili vključeni Brombara in Holicky. Tržaške košarkarice so že včeraj odpotovale v Turin in če bodo hotele prinesti domov dve dragoceni točki, bodo morale BUENOS AIRES, 6. — Anglež Stirling Moss je včeraj med poskusnimi vožnjami za jutrišnjo dirko za avtomobilsko nagrado republike Argentine formule 1, ki velja tudi za svetovno prvenstvo pilotov 1969, trikrat izboljšal rekord proge občinskega avtomobilskega dirkališča v Buenos Airesu. Z avtom CooperClimax francoskega pilota Mauriceja Trintignania je Moss prevo zil 3912 m dolgo progo najprej v času 1’3S”2 in nato v času 1’38”1, potem pa se z lastnim Cooper-Climaxom v času 1’36"4 s povprečno hitrostjo 146 km na uro. Kot znano je Sved Joaquim Bonnier v četrtek izboljšal dotedanji Fangiov rekord proge s časom 1 ’č>9”6 s povprečno hitrostjo 141,127 km. Casi ostalih pilotov med vče- rajšnjimi poskusnimi vož-nj ami; Von Trips (Nem.) - Ferrari r39”6, Iveland (V. B.) - Lotus l’39’’b, Phill Hill (ZDA) -Ferrari r40”6 Harry Schell (ZD/ I - Coope’--Climax 1'42”2, Gonzalez (Arg : - Ferrari 1’42”2, Scarlatti (It.) - Maserati 1’49”7. O Jugoslovanski klubi so včeraj na gostovanju v inozemstvu dosegli naslednje rezultate: v Carigradu: Crvena zvezda - Bešiktaša 3:1 (1:1), v Tel Avivu: Partizan-Hapoel 1:0, v Atenah: Hajduk . Apolo 1:1. «»------------------ O SYDNEY, 6. — Avstralka Betty Cuthbert je danes v Sydneyu izenačila svetovni rekord v teku na 100 yardov s časom 10"3. Rezultat Cuth-bertove pa ne bo priznan, ker je med tekom pihal močan veter. smemo da bodo želi vsaj take uspehe kot na pripravljalnem turnirju, čeprav je to zaradi njihovega manjšega števila nekoliko težje. REZULTATI: Posamezniki: Patrizio (Bor)-Cerovac 3:0; Merlak (Bor) -Stanissa (Bor) 3:0 (26:24, 21 16. 21; 16); Crechici - Patrizio (Bor) 3:0 (22:20, 21:8, 21:15). Dvojice: Floramo - Larosa— Germani - Sosič (Bor) 2:0 (21:15 21:4). P—zio. PLAVANJE V AVSTRALIJI Nov svetovni rekord avstralske štafete SYDNEY, 6. — Avstralska moška štafeta v sestavi John Konrads - John Devitt - Geoff Shipton . Werren Webster je danes v 55-yardskem bazenu v Canterburjju pri Sydenyu postavila nov svetovni rekord v Canterburyju pri Sydneyu s časom 3'46"8. Dosedanji rekord je imela druga avstralska štafeta v sestavi Chap-man - John Konrads - Shipton-Devitt, ki ga je dosegla 9. febr. 1958 s časom 3’47”3. «»------ Švicar Schmid zmagal v smuku BOČEN, 6. — Švicar Werner Schmid je zmagal v smuku v okviru dvodnevnega smučarskega tekmovanja «Gardene-se», katerega se udeležujejo najboljši predstavniki alpskih držav, ZDA in Kanade, ki niso bili vključeni v moštva za Squaw Valley. V idealnih vremenskih pogojih in na odlično pripravljeni prcei št, 3 «Ciampinoi» je nastopilo 38 smučarjev. Proga je bila dolga 2800 m, imela je 690 m višinske razlike in nekaj usmerjevalnih vratc. Med Italijani je bil najboljši Helmut Gartner, ki se je uvrstil na tretje mesto. VRSTNI RED: 1. AVerner Schmid (Sv.) r55'\ 2 Arpin Michel (Fr.) 1’55"4, 3. Helmut Gartner (It.) 1’5S"8, 4 Pierre Stamos (F.) t'56”5, 5 Aldo Zu-lian (It) l'57”6, 6 Edoardo Agreiter (It.) 1’57"7, 7. Ivo Malchnekt (It.) 1'58”, Danes v Trstu NOGOMET CRDA - Cormonese, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.30; Ponziana - Trivlgnano, diletanti. Igrišče Ponziane ob 14,30; Edera - Itala, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 14,30; Muggesana - Mariano, diletanti. Igrišče v Miljah ob 14,30. KOŠARKA Pallacanestro Stock-Glra Bo-logna, Prva serija, športna palača na Montebellu ob 18. V predtekmi dve nižjerazredni moštvi. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. Glavna dirka »Preirio della Grappa«, 350.000 lir, 2075 m. Tudi dirka za To-tip. P, SIACOMO DEBENEDETTI Offon v get u i (*" (16. oktober 1943) ^ ^ jf« smo govorili o zloglasnih seznamih. Tudi ti so »• hitN111 hekot 0 sv°jevoljnega: ne di se pojasniti, zakaj so bila »bolham,- a imena navedena, druga pa izpuščena. Kako so Mrov* h^&sis^Jneznega oddelka. A ta združenja so doživela napade € Vučkih L50 25- juliju. Razen tega kažejo vrzeli in dodat k. * Sli« tilkn-« na*nih, da niso potekali iz tistega vira. Isto velja «• it«?® iti kat jftvne varnosti, ki so tudi imeli tovrstne pre-‘ j (klWeT® so za časa fašizma uporabljali za manjše sitnar-V®' Č« ®anJe k zaslišanju, plenjenje radijskih aparatov, kon-» Sta^Se M prl družini uslužbenci arijske rase itd.). Morebiti i thJOJo iv, emci obrnili za obvestila do ravnateljstva za demo- ■ juliju, pa"Vsaj po 1 septembru, kakor so storili z ^hiarni v drugih ministrstvih?. Nemarnost, zagrešena v juliju, postane v septembru odgovornost za zločin. V dneh pred pogonom so Nemci hodili v prehranjevalni urad, kjer so se dolgo zadržali, brskali po kartotekah in si iz njih izpisovali, češ da bodo prišle v kratkem nove živilske nakaznice. 60 torej od tod dobili svoje imenike. Toda na živilskih nakaznicah živa duša še ni videla navedb o plemenu Torej bi bili morali Nemci primerjati svoje splošne sezname judovskih imen, kar pa bi bilo težavno in zamudno. Pisec tega poročila je prebil dopoldan 16. oktobra na domu pri neki sosedi. Tej je ušlo iz ust, da je bilo pogon pričakovati. Neki njen znanec, uradnik pri anagrafskem uradu ji je namreč zaupal pred dnevi, da so v uradu garali zaradi nekih seznamov, ki Jih je bilo treba pripraviti za Nemce. Po vrnitvi v Rim julija naslednjega leta sem poskusal navezati razgovor na to zadevo, Tni pa ni šlo. Soseda je gledala, kot bi padla z neba ni se več spominjala, da je sploh kdaj kaj vedela o tem, kaj šele, da bi bila sama o tem govorila. * * * Vse jutro je bilo oblačno in mokrotno vreme, šele okoli enajstih se je sprevrglo. Slabotno sonce je posijalo na tlak pred stebriščem Ottavia, kjer so že nekaj ur hodile tiste uboge noge, tiste ploske in tako zasmehovane noge, že zdaj trudne in že boleče, še preden so nastopile dolgo pot. Ob sobotah, že tako nekam oddaljenih v preteklost, je tisti sončni žarek posijal skozi steklena okna sinagoge, obžaril orgelske cevi, da se je vse svetilo kakor v zlatu. Tisti žarek je potem odbijal svetlobo na vernike, ki so ubrano peli hvalnice in vse je blestelo v sveti radosti. Otroci so prepevali: «Svet, svet, svet je Bog vojnih trum, zemlja je polna njegova slave«. Zdaj pa iz tiste jame. kjer čakajo, da jih odpeljejo, tisti otroci dvigajo samo jok jok, ki se ne glasi v zboru, ki se ne vzdiguje v nebo kakor daritveno kadilo. Nebo se nenadoma zopet pooblači, kakor bi hotelo odbiti njihov jok in ga jim naložiti na pleča. Koliko let bo še moralo preteči, da bo tisti jok postal slavospev otrok v ognjeni peči? Koliko bo še preteklo, preden jih usliši Bog vojnih trum in bodo vsi prevzeti v poveličevanju Njegove slave? Pogon se je zavlekel vse do ene ure. Ko je bilo konec, ni bilo videti v getu žive duše, povsod je vladalo razdejanje Jere- mijevega Jeruzalema: quomodo sedet sola civitas... (V kakšni žalosti je osamljeno mesto...) Ves Rim je osupnil. Po drugih mestnih četrtih je pogon potekal po istem postopku kakor v getu, a seveda malo hitreje. Vse mesto je bilo razdeljeno v več sektorjev, za vsakega je bil določen po en kamion, ki se je premikal od vrat do vrat hiš s stanovanji v zloglasnem imeniku. Če so prav zgodaj zjutraj Nemci našli hišna vrata še zaklenjena, so si jih dali odpreti po italijanskih policajih. Navadno je ostal kaplar za stražo pri kamionu, dva vojaka sta hodila pa po hišah, če je stanovanje kazalo meščanski, imenitnejši videz, sta vojaka najprej vprašala, kje je telefon, in sta nato potrgala žice. Pripovedovali so, da je v Pratiju neki delavec opazil trenutno raztresenost čuvarja kamiona, skočil na vozilo in odpeljal z vso brzino vse. ki so bili naloženi; tako so se nepričakovano rešili. (Osebno sicer nismo mogli videti niti enega takih čudežev.) Esesovci, ki so šli v pogon, so pripadali specializiranemu oddelku, in ta je prišel šele prejšnji večer od nekod s severa, ne da bi za njegov prihod vedelo nemško vojaštvo, nastanjeno v Rimu. Po mestu se niso znašli in tudi časa ni bilo, da bi si bili prej ogledali točke, kjer bi morali nastopati. Tako se je en oddelek, določen za geto, ustavil na Ulici del Mare in čakal mimoidoče, ki so bili pa zelo redki ob tako zgodnji uri, in ti naj bi jim pokazali, kje je Ulica »Raganella«. (Reči so hoteli Reginella.) Nekateri tistih mladeničev kar verjeti niso mogli, da jim je na voljo prevozno sredstvo, s katerim lahko napravijo kratek izlet po mestu, čeprav je vozilo polno nalovljenih Judov, Nesrečneži, ki so bili v kamionu, so se morali vdati v kaj zamotano romanje, preden so prišli na zbirališče, in zato se jim je zdela njihova usoda zmeraj bolj negotova in na vsakem ovinku, na vsaki novi ulici so jih obhajale najrazličnejše vznemirljive domneve. Seveda je bil najpriljubljenejši cilj tistih turistov Trg sv. Petra, kjer se je za dalj časa ustavilo nekaj kamionov. Medtem ko so Nemci ponavljali svoj «wunderbar», s katerim so nameravali kdaj ozaljšati v domovini pripovedovanje o tem kakšni Lili Marlen, so se iz vozil dvigali kriki in prošnje papežu, naj se zavzame zanje in naj jim pomaga. Po-lem so kamioni odpeljali in še tisto zadnje upanje je splahnelo. Jude so nagnetli v vojaški kolegij. Kamioni so vozili v stavbo in so se ustavljali pred stebriščem v notranjosti. Opravek z razkladanjem je potekal z isto surovostjo in brezobzirnostjo, kakor je bilo z nakladanjem. Ljudi vsake nove skupine so razdelili po tri, nekoliko vsaksebi od drugih, ki so že stali tako razporejeni pod stražo številnih, do zob oboroženih vojakov. Med posameznimi skupinami so krožili republikanski fašisti in se zmrdovali kot nekakšni inšpektorji, obrazi pa so jim praznično sijali. čez nekaj ur so Nemci Jude uredili po oddelkih, ločili moške od žensk in jih odpeljali v zavodske sobane. Tu je bilo temno kakor pred peklom, ker so bile naoknice hermetično zaprte. Z dvorišča, kjer je ves dan vladala največja zmešnjava, se je slišalo obupno vpitje in vmes posamezni žalostni vzkliki in vsi ti glasovi so se mešali v dvoranah. Tu pa tam je vzpostavil trenutno in skoraj še bolj tesnobno tišino preteč ukaz, ki ga je fašist zarjul v italijanščini. 2e čez nekaj ur je bilo v prenapolnjenih prostorih tako zatohlo, kakor je v vseh zaporih in zbirališčih deportirancev. Straže in čuvarji skoraj nikogar niso puščali na stranišče. Brž je bil kot na dlani jasen namen, ponižati, potlačiti te ljudi in narediti iz njih človeške krpe, ki bi bile brez volje in tudi brez spoštovanja do samih sebe. Nemara Nemci niso pričakovali tako popolnega uspeha. Obilica zaplenjenega blaga je presegla vsa predvidevanja, sodeč vsaj po kraju, kjer naj bi se nabiralo in ki je postal kmalu premajhen. In tudi več ljudi je bilo treba pustiti pod stebriščem, ker jih v sobe ni bilo mogoče spraviti. Moške, ki so bili videti kaj pri moči, tiste, od katerih so se bali kakšnega podviga, so obrnili z obrazom v zid, to je v tisti klasični položaj, tako ponižujoč in ustrahovalen, ki so ga iznašli nacisti že pri začetnih preganjanjih Judov, če se je kakšen otrok poskušal igrati, so straže ukazale materi, naj otrok preneha, in ji zagrozile z ustrelitvijo. Nastlali so malo slame in jim ukazali, naj ležejo. (Nadaljevanje sledi) Poštnina plačana v gotovini Z1 n Ort |;_ Abb postale 1 gruppo “ Vidici OU lir Velika pozornost pariških opazovalcev za preiskavo treh ministrov v Alžiru Pričakuje se obširna čistka v vojski in v upravnem aparatu - Preiskava v uradih agencije «France Presse» in nekaterih časopisov v Alžiru - Molle-tove izjave - Poročilo alžirske vlade Arabski ligi o položaju v Alžiriji PARIZ, 6. — Trije francoski ministri so danes prispeli v Alžir. To so novi minister za obrambo Messmer, notranji minister Chatenet in pravosodni minister Mi-chelet V Alžiru bodo proučili razne ukrepe, ki jih bodo pozneje sprejeli na vojaškem, upravnem in sodnem sektorju v Alžiru. Politični opazovalci v Pa rizu posvečajo veliko pozornost potovanju treh ministrov. General jim je poveril težavno nalogo, da izvedejo čistko v vojski in v upravnem aparatu in da reorganizirajo ves upravni aparat, ki skrbi za povezavo med Alžirijo in Francijo. Davi so se trije ministri udeležili delovne seje z generalom de Gaullo n. Navzoč je bil tudi predsednik vlade Debre Ra. čunajo, da se bodo vrnili v Pariz v sredo, tako da bodo lahko navzoči na prihodnji seji vlade. Naloge treh ministrov se na splošno takole označujejo: minister za vojsko Messmer mora temeljito proučiti, kakšno je razpoloženje vojske v zvezi z Massujevim intervjujem, zaradi katerega je bil ta razrešen svojih funkcij. V zvezi s tem se pričakuje cela vrsta sankcij proti častnikom, ki so bili naklonjeni uporu. Minister Michelet bi moral rešiti dve vprašanji: zaostritev akcij proti Alžircem in eliminacija tistih desničarskih organizacij, ki so pripravljale zaroto proti državi. Notranji minister Chatenet pa mora skrbeti za reorganizacijo civilne uprave, pri čemer mu bo pomagal generalni ravnatelj za državno varnost Verdier. V Alžiru so nocoj v zvezi s prihodom treh ministrov kroži, le govorice, da bo vrhovni poveljnik francoskih sil v Alžiriji general Challe kmalu zapustil svoje mesto, in da bo generalni delegat Delouvrier premeščen v Pariz. Vendar pa je težko ugotoviti, ali imajo te govorice kakšno podlago, in potrebno bo počakati zaključka preiskave, ki jo bodo izvedli trije ministri. Vsekakor jg. izključeno, da bodo trije ministri takoj sporočili rezultat svoje preiskave. Zadevne odločitve bodo sprejeli ob njihovem povratku v Pariz, t. j., ko bodo predložili de Gaullu obširno poročilo o vsem, kar so ugotovili. Zelo verjetno je, da bo preiskava treh ministrov povzročila spravi preobrat v vojaškem poveljstvu in v višji upravi*. Nezaupanje in strah, s katerim so v alžirskih vojaških krogih sprejeli prihod ministra za vojsko Messmerja, sta pomembna za razpoloženje med krivimi častniki. Vprašanje je, kakšna bo reakcija francoskih skrajnežev v Alžiriji na sankcije, ki jih bo minister za oborožene sile odredil. Precejšnja zaskrbljenost vlada, ker je Soustelle po odstranitvi iz vlade prešel v opozicijo in je s tem morda vlil novega upanja «ultrasom». Vse bo odvisno, po mnenju opazovalcev, od odloč. nosti, s katero bo de Gaulle udaril po krivcih. V 6redo bodo na sestanku centralnega komiteja golistične zveze za novo republiko razpravljali o odstranitvi Soustella iz vlade in verjetno ga bodo izključili tudi iz stranke. Kakor javljajo iz Alžira, so francoske oblasti odredile danes zaplembo vseh izvodov pariškega dnevnika levega centra «Paris Jour», revije «Express», «France Observateur* in «Te-moignage Chretienne*, ki so vse levičarske, ter desničarskih publikacij «Rivarol» in #Carre. four». Iz Bruslja pa javljajo, da tam vztrajno krožijo govorice, da je eden od voditeljev upornikov v Alžiriji Joseph Ortiz pribežal v Belgijo. V policijskih krogih pravijo, da o tem nič ne vedo. Pripominjajo, da, tudi če bi bil v Belgiji, ga sodne oblasti ne bi mogle aretirati, ker niso do sedaj dobile še nobene zahteve francoske vlade za njegovo izročitev. Glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet je danes govoril na sedežu socialistične federacije za Seino v predmestju Pariza. Izjavil je, da so »nameni predsednika republike, kar se tiče Alžirije, v skladu z glavnimi obrisi namenov socialistične stranke*. Dodal je: »Glede tega vprašanja je potrebno, da levica podpre akcijo predsednika de Gaulla, kajti največja napaka bi bila, če bi mislili, da je odpor proti liberalnemu razvoju v Alžiriji v celoti razbit, in da je vprašanje rešeno. Zaradi tega je socialistična stranka odobrila posebna pooblastila predsedniku republike in njemu samemu.)) V Parizu je devet poslancev zapustilo skupino alžirskih »in. tegracionistov.* V tej skupini je sedaj samo polovica od 70 alžirskih poslancev. Nocoj je policija v Alžiru preiskala urad agencije »France Presse* in urade številnih krajevnih časopisov, med katerimi sta tudi «Echo d'Alger» in «La Depeche Quotidienne». Uradni predstavnik je izjavil, da je preiskavo odredil neki sodnik, ni pa povedal vzroka. Alžirska začasna vlada je sporočila glavnemu tajniku Arabske lige, da namerava odslej aktivno sodelovati pri vseh njenih delih. Bivši minister za kulturne zadeve Ahmed El Madani je bil imenovan za stalenga delegata. Bival bo v Kairu in bo imel stopnjo veleposlanika alžirske začasne vlade. V alžirski delegaciji bo tudi en svetovalec. El Madani je izjavil, da bo svet Arabske lige proučil v ponedeljek poročilo alžirske vlade o položaju v Alžiriji. E! Madani je dalje izjavil: »V al- žirski zadevi je nedavno prišlo do vaznega razvoja in nujno potrebno je, da je Arabska liga o tem obveščena, zato da bodo vse arabske države zavzele skupno politiko.* «»------- Program bivanja Hruščeva v Indiji NOVI DELHI, 6. — Objavili so program bivanja Hruščeva v Indiji. V Novi Delhi bo Hruščev prišel 11. februarja naslednjega dne zjutraj. Na splošno bo imel Hruščev tri vrste razgovorov z Nehrujem. 11. februarja bo Hruščev gost na banketu, ki ga bo priredil predsednik indijske republike Prasad, naslednjega dne pa bo Nehrujev gost. Ni določena nobena uradna večerja. kar daje možnost novih razgovorov z Nehrujem. V soboto 13. februarja si bo Hruščev ogledal moderno kmetijsko podjetje v Suratgarhu, naslednjega dne pa se bo udeležil lova na race. Zatem si bo ogledal jeklarno v Bhilai Prvi dan bivanja Gronchija v Moskvi (Nadaljevanje s 1. strani) io včasih kot nove, ko so izrečene s pravim namenom in kadar so sprejete z ne-sovražnim razpoložanjem. Jaz sem poglavar po eni strani stare države in nove po drugi ter tolmačim to modrost združeno s poletom, da bi spravil mednarodna vprašanja na višjo raven in da bi jih predložil za naše prihodnje razgovore v okviru medsebojnega razumevanja. Čeprav izhajam iz koncepcij, ki so tako globoko različne od stanja ter življenja predsednika in družbe ter od mednarodnih stališč, katerim hočemo z obeh st-ani ostati zvesti, lahko govorimo, mislim, odkrito o težavnih vprašanjih, ki tarejo vse državnike, skupaj z nami in ki nas posameznika in družbe ter od nost za izvrš-vanje višje naloge, ki nas skrbi v tem trenutku: premagati skušnjave po nasilju in odstraniti na ta način nevarnost nepopravljivih sporov, ki prinašajo vojno.* Podobne zdravice so bile izrečene tudi na letališču ob Groncnijevem prihodu. Voro-šilov je v svojem pozdravu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Od odločitve KD je na Siciliji odvisno kako bo sestavljena nova večina in vlada Ako se je KD že v Rimu odločila za desnico, naj to pove, piše v današnjem «Avanti!» De Martino zjutraj in kmalu zatem bo za-iin bo nato odšel v Kalkuto, čel razgovore z Nehrujem, od koder bo 16. februarja od-Razgovori se bodo nadaljevali I potoval v Rangun. ............................ I ■ I I . I, I M< I> Izjave Kreiskega o potovanju v Jugoslavijo in druge države Zunanja politika Avstrije se ne bo menjala zaradi sprememb v vodstvu ljudske stranke DUNAJ, 6. — Avstrijski zunanji minister Kreisky je izjavil danes na tiskovni konferenci, da bo njegov obisk v Veliki Britaniji, Franciji, Poljski, Zahodni Nemčiji in Jugoslaviji prispeval k izboljšanju odnosov med Avstrijo in omenjenimi državami in hkrati tudi k izboljšanju mednarodnih odnosov sploh. Kreisky je med drugim izjavil, da se bo med razgovori v Londonu, Parizu in Bonnu dotaknil tudi vprašanja Južnega Tiroia. Po obisku v Varšavi bo Kreisky odpotoval v Jugoslavijo. V zvezi z obiskom v Jugoslaviji je Kreisky izjavil, da Avstrija želi dobre odnose z Jugoslavijo. «Zelimo imeti mirne meje na Jugu,* je izjavil Krei-sky. «Cilj mojega potovanja je ohranitev in izboljšanje sedanjega stanja. Razgovarjali se bomo o raznih vprašanjih.* Na vprašanje nekega časnikarja o možnosti njegovega potovanja v Rim za pogajanja o Južni Tirolski, je Kreisky odgovoril: »Da, šel bi rad v Rim, toda za zaključno fazo pogajanj o vprašanju avtonomije za bocensko pokrajino.* M:mster je dalje izjavil, da Avstrija sprejema vsako rešitev, s katero bi bili zadovoljni južni Tirolci. Kreisky odpotuje v London jutri in bo ostgl tam do 10. t. m. Takoj zatem bo odšel v Pariz. Marca pojde v Varšavo, v Bonn (ustavil se bo tudi v Bruslju) in v Beograd. Na potovanjih ga bo spremljal podtajnik Gschnitzer, da se poudari — tako je izjavil Krei-sky — da avstrijsko zunanjo politiko določata sporazumno obe stranki vladne koalicije. «Tudi če bodo prišli na vodstvo ljudske stranke drugi ljudje (Gorbach kot predsednik in Withalm kot glavni tajnik), je izjavil minister, ni pričakovati pomembnih sprememb v zunanji politiki vlade, ki je lahko samo skupna politika obeh koalicijskih strank.* V Londonu bo Kreisky govoril z angleškimi politiki predvsem o vprašanjih, ki so povezana s sporazumom EF TA. Izvajanje tega sporazuma ne more imeti političnih ali vojaških posledic, pač pa bo vplivalo na druga področja Med londonskimi razgovori bodo upoštevali tudi delo raznih mednarodnih komisij: reforma OEEC, pomoč nezadostno razvitim deželam, posebno pa most med skupnim tržiščem in EFTA. O teh vpraša- njih se bo razgovarjal tudi v Parizu. Kreisky je izjavil, da ne bo posredoval med Londonom in Parizom (EFTA in skupno tržišče), ker imata obe državi tako neposredne stike, da ne potrebujeta posredovalcev. Toda obrazložitev avstrijskega stališča lahko prispeva k razjasnitvi idej in k izboljšanju mednarodnih pogajanj zlasti med skupnim tržiščem in EFTA. nje pokrajinskega odbora KD, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva spričo bližine upravnih volitev jasno politično smer stranke, tako da se volitve ne bodo pričele v sedanjem političnem ozračju, ki je vedno bolj zmedeno in nerazumljivo in v katerem desnica na nedopusten način polemizira z Morom, obtožujoč ga, da brani, kar je demokratičnega, ljudskega, antifašističnega v KD, po drugi strani pa ima stranka slabo in nesigurno stališče nasproti KPI. Organ PSDI »La Giustizia* izide jutri popolnoma prenovljen tako po zunanji obliki kot notranji ureditvi. Uvodnik je za to številko napisal Saragat. V Milanu je imel minister za zunanjo trgovino Del Bo v Trgovinski zbornici predavanje z naslovom »Evropa in gospodarski razvoj afriškega kontinenta«. V predavanju je poudaril veliko važnost novega trž:'šča za italijansko zunanjo trgovino, ki se odpira v Afriki. A. P. Vsedržavni odbor Zveze italijanskih partizanov BENETKE, 6. — Na sedežu Zveze italijanskih partizanov so se sestali številni regionalni predstavniki odpora in partizanskih formacij raznih področij Italije, da imenujejo vsedržavni odbor te zveze, ki je bila ustanovljena .9. novembra v Benetkah. Predsednik odbora je bil izvoljen nosilec zlate kolajne za osvobodilno vojno Aido Cucchi. —«»------ Mila obsodba skruniteljev sinagoge KOELN, 6. — Koelnsko sodišče je obsodilo danes Arnolda Strunka na 14 mesecev zapora, Jcsef Schoenena pa na deset mecesev zapora. Poleg tega so jima odvzete državljanske pravice za dve leti. Mladeniča sta bila obsojena, ker sta naslikala kljukaste kri- revansistične sile v Zahodni RIM, 6 — V jutrišnjem «A-vantil* bo članek o Siciliji izpod peresa De Martina, namestnika glavnega tajnika PSI. Članek potrjuje že znano stališče PSI v sedanji krizi sicilske vlade. Ce bi na Siciliji prišlo do sestave večine in vlade z neposredno udeležbo des. nice, bi to pomenilo samo, da se bo nadaljevala in utrdila večina desnega centra v Rimu ter bi se obenem povečala bojazen pred nevarnostmi, ki grozijo italijanskim demokratskim inštitucijam. De Martino piše nadalje, da zadnji dogodki na Siciliji neizpodbitno potrjujejo veljavnost pridržkov PSI do formule, ki se je tamkaj ustvarila ter izkazujejo pravico tistim, ki so odklanjali sprejeti izumetničeno teoretsko opravičilo za pojav priložnostne in začasne pridružitve avtonomistični večini dobro znanih predstavnikov konservativnih agrarnih interesov, ki v ostalem niso nikoli prikrivali, da se nahajajo v tej koaliciji samo zato, da bi zavirali napredni zagon. Kriza Milazzove vlade obenem spet in še bolj jasno osvetljuje vzroke, zaradi katerih je PSI že v decembru predlagala — sicer brez sreče — sestavo nove večine z avtonomističnim in protimonopoli-stičnim programom. V nadaljevanju članka se De Martino ukvarja z Morovim stališčem ter pravi, da so Mo-rovi dokazi o težavnosti ali celo sploh nemočnosti sporazuma s PSI, le pretveze. Zlasti velja to za obtožbo proti socialistom, da hočejo doseči razcep v KD, kar naj bi bilo plačilo za notranjo enotnost v PSI. KD se ne bo mogla odtegnit; odgovornosti v državnem merilu. Sicilija je preveč važna, da bi jo ]»hko imeli za kaj postranskega. Kljuo vsemu se PSI ne namerava odtegniti lastni odgovornosti za pozitivno rešitev krize. Pričeti pa je treba znova in zavreči veljavnost sporazuma z desnico za sestavo večine; pričeti je treba spet stike v zbornici, razpravljati o pozitivnem in konkretnem avtonomističnem ter antimono-polističnem programu in potem se bo videlo, da socialisti nimajo drugih zadržkov kot programskih. Ce pa je izbira pad. la na desnico že v Rimu, potem naj se to pove, zaključuje svoj članek De Martino. Sicilska demokrščanska a-gencija se pa predvsem zaletava v Milazza, ki mu očita politično zakrknjenost in nezmožnost, da bi upošteval dejansko stanje. S tem, da pravi, da se mu ne mudi, bo pač samo za nekaj dni preprečil formalno krizo. Levica liberalne stranke je še enkrat izrazila svojo opozicijo proti sodelovanju z MSI na Siciliji. Člana sicilske vlade Signorino in Marullo sta zanikala vesti, da sta dala ostavko na svoji mesti v Mi-lazzovi vladi. Jutri bodo predstavniki vseh strank po raznih krajih Sicilije govorili o sedanjem položaju. Za socialiste bo govoril Corallo. V Palermo pa je prispel tudi Pieraccini iz vodstva PSI, da od blizu sledi razvoju dogodkov na Siciliji. Za komuniste bo govoril Macalu-so, za demokristjane pa Lanza in D’Angelo. V drugih krajih pa bodo za KD govorili še Carollo, Alessi, sen. Di Rocco, Aldisio i. dr. V Messini bo imel zborovanje deželni predsednik Milazzo. Med raznimi govorniki MSI je tudi Filippo Anfuso. V Rimu se je zvečer zvedelo, da je poslanec Sullo poslal tajniku KD Moru pismo, s katerim zahteva sklicanje vodstva KD zaradi izjav predstavnikov MSI v preteklih dneh. V Milanu pa je bilo zaseda- že na koelnski sinagogi in na spomeniku žrtvam nacizma. Obsodba je izredno mila in še milejša, kakor jo je zahteval državni pravdnik «»------------------ Avstrijski časopis podpira zahteve koroških Slovencev DUNAJ, 6. — Avstrijski časopis «Die Oesterreicheische Na-tion* je objavil članek, v katerem daje podporo zahtevam Koroških Slovencev. Časopis poudarja, da vsak, ki iskreno spremlja dogodke na Koroškem, mora biti presenečen z ravnanjem nad pripadniki slovenske manjšine. »Kritično presojanje, poudarja časopis, mora pripeljati do sklepa, da je takšno ravnanje v bistvu protiavstrijsko in da izhaja iz velikonemške ideologije*. Časopis nadalje piše, da je položaj na Južnem Koroškem jasen, da so pri sprejemanju manjšinskih zakonov strankarski politiki prevladali nad državniki, ki ne bi smeli z nasilnim sklepom parlamenta odvreči želje koroških Slovencev, da se ohrani stanje iz leta 1945. Medtem ko je opozoril na pomen dvojezičnih šol, poudarja časopis, da je tako imenovana pravica staršev postala v koroških pogojih enostavno sredstvo za izvajanje uradnega in neuradnega pritiska na slovenske družine da svoje otroke ne priganjajo za pouk v materinem jeziku. Zato u-gotavlja časopis, da ima danes dve tretjini otrok, ki doma govorijo slovensko, pauk v nemščini. «»------- (Nadaljevanje z 2. strani) lamentarnih skupin je general baje izjavil, da bo po njegovem na vsak način prišlo do alžirske države. Zato naj bo glavna skrb, da ostane ta država tesno povezana » Francijo. Pri tem baje misli tudi na federativno ureditev Alžirije na etnični podlagi. Na podlagi tega misli de Gaulle, da bi dosegel priključitev k Franciji tistega dela Alžirije, kjer živijo francoski koloni, ki bi se pri referendumu izrekli v tem smislu. Ce ima general res take načrte, zgublja vso veljavo njegovo načelo o samoodloča-nju, kajti Alžirci so že večkrat poudarili, da je Alžirija nedeljiva enota, in da odločno odklanjajo vsako njeno u-metno delitev. Zato bo alžirsko vprašanje mogoče mirno rešiti šele tedaj, ko se bo de Gaulle končno odločil, da dosledno izvede svoje napovedano načelo. Morda se bo zato odločil, ko mu bo uspelo (če resno misli) dokončno o-nemogočiti vse tiste sile, ki delujejo proti temu načelu. Izjava držav varšavskega pakta V petek je v Moskvi zasedal politični posvetovalni odbor varšavskega pakta. Po zasedanju so objavili izjavo, ki poudarja, da se prvič po dolgih letih hladne vojne na svetu začenjajo oblikovati od- nosi, ki so v mirnem obdobju normalni med državami. Izjava poudarja, da se je na svetu zmanjšala napetost, in da so s tem odprte poti za krepitev mednarodnega zaupanja. Nastalim spremembam je treba pripisati, pravi izjava, da se odnosi sil na svetu čedalje bolj spreminjajo v korist tistih, ki se zavzemajo za opustitev tekmovanja v atomskem in drugem oboroževanju, za odpravo »hladne vojne* in za mimo sožitje med državami. Izjava nadalje poudarja, da vojna nikakor ne more biti več način za urejanje mednarodnih problemov, in da je e-dina praktično možna pot v navezavi novih odnosov med državami na podlagi mirnega sožitja. Udeleženci konference izražajo zato veliko zadovoljstvo zaradi dosedanjih sestankov in pogajanj vodilnih državnih funkcionarjev Vzhoda m Zahoda. Toda politični posvetovalni odbor varšavske zveze poudarja, da imajo atlantske države še nadalje velike vojske in da celo povečujejo število oboroženih sil, pri čemer po- svečajo posebno pozornost za-hodnonemški vojski, ki ji poveljujejo bivši hitlerjanski generali in oficirji. Vzporedno s krepitvijo zahodnonem-šk ega militarizma oživljajo militaristične sile na Japonskem, v deželi, ki jo nadalje pritegujejo v vojaške priprave, o čemer priča nedavna sklenitev nove vojaške pogodbe med Japonsko in ZDA. Izjava poudarja, da je razorožitev poglavitno'vprašanje v sedanjem mednarodnem življenju, od katerega ureditve je odvisno, ali bo popolnoma izključena možnost nove uničevalne vojne. Izjava v celoti podpira sovjetski pjredlog o splošni razorožitvi ter sovjetska gledišča o postopni razširitvi sistema nadzorstva. Izjava poudarja pozitivno dejstvo, da že dalj časa ni bilo nobene eksplozije atomske bombe, ter izraža upanje, da si bodo vsi udeleženci ženevskih razgovorov prizadevali doseči prepoved vseh vrst atomskih poskusov. Članice varšavske zveze ne morejo trpeti, da bi se ureditev nemškega vprašanja vlekla v nedogled, ker to lahko samo okrepi militaristične m Nemčiji. Ce bodo pri urejanju tega vprašanja zadeli na ovire, bodo dežele, zastopane na moskovski konferenci, skupaj z drugimi državami sklenile mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in na tej podlagi u-redile tudi vprašanje zahodnega Berlina. Izjava opozarja na predlog, da bi sklenili nenapadalno pogodbo med varšavsko in atlantsko zvezo, ter priporoča, naj bi sklenili tudi dvostranske nenapadalne pogodbe med državami raznih vojaških skupin kot tudi ustanovili v Evropi področje brez atomskega in raketnega orožja. Udeleženci moskovske konference pozdravljajo sporazum med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo o tem, da bo maja letos v Parizu predsedniška konferenca med Vzhodom in Zahodom. Na tej konferenci naj bi proučili važne in dozorele probleme, kot so splošna in popolna razorožitev, mirovna pogodba z Nemčijo, vštevši tudi ustanovitev svobodnega zahodnega Berlina, prepoved atomskih poskusov in vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. V zvezi s to izjavo pa je ameriški državni departma objavil izjavo, s katero zavrača predlog o sklenitvi nenapadalne pogodbe med obema blokoma in dodaja, da so ZDA že dovolj vezane na nenapadalno politiko, s tem da i so podpisale listino OZN. zaželel dobrodošlico svojim gostom in dejal, da gre za prvi obisk poglavarja italijanske države v Sovjetski zvezi. «Popolnoma se zavedamo pomena tega obiska in ga smatramo za važen korak v razvoju tradicionalnih odnosov med našim državama. Upamo, da bo vaš obisku izmenjava stališč z voditelji sovjetske države o vprašanjih vzajemnega interesa, privedli do nadaljnje utrditve medsebojnih odnosov in do prijateljstva med narodi ZSSR .n Italije, Brez pret.ruvanja se lahko reče, da zmanjšanje mednarodne napetosti odgovarja željam vsega človeštvu in postavlja pred nas dolžnost, da izvršimo še večje napore v korist utrditve svetovnega miru. Zelo zadovoljni ugotavljamo, da SZ in Italija lahko nudita svoj skupni prispevek k tej plemeniti stvari. Med svojim bivanjem v naši državi boste, gospod predsednik, lahko ugotovili soglasni napor sovjetskega ljudstva, da bi se ohranil trajni mir in da bi se razvili prijateljski odnosi med vsemi deželami, ne glede na njihove socialne in politične sisteme*, je dejal med drugim Voroši-lov »ter končal svoj govor z besedami: »Bodite dobrodošli, naš cenjeni obiskovalec.* «Gospod predsednik, gospodje člani Prezidija in vlade, gospodje člani diplomatskega zbora, gospe in gospodje! Lelina se vam predvsem zahvaliti, gospod predsednik, za vaše vljudne besede in za pozdrav, ki ste hoteli tako prisrčno izraziti v trenutku, ki je zame velikega pomena, ko se prvič dotikam zemlje Zveze sovjetskih socialističnih republik. Medtem ko čutim, da vam moram izraziti izraz svojega globokega obžalovanja, ker sem moral odpovedati v zadnjem trenutku svoj prihod pred enim mesecem, želim prav tako izraziti svojo živo hvaležnost za sprejem in za gostoljubje, ki ga nudi sovjetska vlada meni, moji soprogi in mojim sotrudnikom. Moj obisk je prvi obisk v zadnjih 50 letih, ki ga poglavar italijanske države vrši v tej deželi, ki je bila v prejšnjih časih tako daleč in ki je danes oddaljena od Rima samo nekaj ur letenja. In zame je veliko zadovoljstvo, da bom razen Moskve obiskati tudi Leningrad.* »Obžalujem le, da me sili kratko določen čas omejiti mo. je bivanje, toda predvsem se veselim, da je prišlo do mojega obiska v tem trenutku mednarodnega življenja, ker sem prepričan, da lahko predstavlja s skupnim naporom razči-ščenje stališč o obstoječih vprašanjih v svetu, realni pri. spevek k stvari miru. Zdi se mi danes odveč ponoviti, kako Italija ceni zeljo sovjetske vlade za mir. Hočem le podčrtati, da je v Italiji duh miru prirojen njegovemu ljudstvu že stoletja tako, da najde pri nas vsak iskreni napor za pripravo bolj gotovih in bolj stalnih obljub v mednarodnih odnosih, voljo za prispevek k tako visokemu namenu, ki se tako strinja z naso vero in z našimi tradicijami.* »V tem duhu bi hotel bolje spoznati sovjetske državnike z mojo državo, z njenimi hotenji in možnostmi tako kot s svoje strani želim, da bi mogel bolje oceniti obstoječa vprašanja v vaši državi in rešitve, ki se proučujejo in predlagajo za boljše sporazumevanje med našima dvema narodoma, ker ta sporazum odpira pot k širšemu prijateljskemu sporazumu med vsemi narodi.* Gronchijev govor so navzoči sprejeli s ploskanjem. Govor so prevajalci prevajali sproti v ruščino. Gronchija so sprejeli na leta. lišČu Vnukovo razen Vorošilo-va, ki je samo pol ure pred tem prispel iz Nepala in Indije, še Nikita Hruščev in Ari-stov, ki sta se pripeljala s helikopterjem, ter številni člani vlade, prezidija in KP SZ, ita. lijanaki veleposlanik s funkcionarji veleposlaništva in druge ugledne osebnosti. Po pregledu častne čete in po drugih formalnostih je, povorka prispela do Kremlja, in »icer do vrat Borovickije. Na zadnjih desetih kilometrih je velika množica pozdravila povorko. Predsednik Gronchi se je s svojim spremstvom vselil žaj na meji med Indijo in Tibetom NOVI DELHI, 6. — «Times of India* poroča, da so se kitajske čete na 1200 km dolgi meji med Indijo in Tibetom umaknile na zaledne položaje. List dodaja, da ob tej meji niso videli kitajskih vojakov že več kakor en mesec in da so indijske čete še vedno na pred. deset meuecev zapora. Poleg To področje je približno 4500 metrov nad morsko gladino in neki indijski funkcionar je i& javil, da so se kitajski vojaki verjetno umaknili v tibetsko dolino, da tam preživijo zelo hudo zimo. Posvetovalni odbor za ameriško politiko prihodnjih desetih let v stanovanje, ki mu ga je izročil polkovnik Simon Simeunovič Salonov. Minister Pella pa je ob 15.30 odšel v zunanje ministrstvo na protokolarni obisk h Gromiku. Nato sta oba zunanja ministra odšla v Kremelj ter spremila Gronchija na protokolarni obisk k Voro-šilovu. Takoj nato je Gronchi odšel na obisk k predsedniku vlade Hruščevu. Svečano kosilo, ki ga je priredil Vorošilov, je bilo ob 19. uri. Pri večerji so bili navzoči razen Gronchija tudi njegova soproga Carla, njegov sin Mario, zunanji minister Pella in člani uradnega spremstva ter veleposlanik Pietromarchi. S sovjetske strani pa: Hruščev s soprogo, nekateri člani prezidija, med katerimi Furceva, Ignjatov, Gergadze, Gromiko, Patoličev, Mihajlov in drugi ugledni gostje. Danes bo Gronchi odšel k maši v katoliško cerkev sv. Alojzija Francozov, ki jo bo opravil duhovnik Dion in ki bo pridigal o priliki o dobrem sejalcu. Na pragu cerkve ga bo sprejel župnik Bronicki, ki mu bo zaželel dobrodošlico v latinščini. Maša bo trajala od 9.30 do 10. nakar bo Gronchi izročil poseben dar duhovniku: mašno knjigo. Od 10 do 12 bo Gronchi odšel na obisk k Hruščevu v njegovo dačo 30 kilometrov daleč od Moskve. Pello pa je povabil Gromiko k sebi na kosilo. Zvečer bodo italijanski gostje prisostvovali v gledališču Bolšoj baletu «La. bodje jezero*. Gronchijeva soproga pa bo ob;skala baletno šolo tega gledališča ter nekatere veleblagovnice za otroke. Danes je Hruščev sprejel Fer-nanda Santija, gen. podtajnika CGIL, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. Santi je gost sovjetskih sindikatov. Obiskal je že Taškent, ‘glavno mesto Uzbekistana. sporazumi Jugoslavije s tujino KARAČI, 6. — Po uspešno končanih razgovorih za gospodarsko sodelovanje so danes podpisali v Karačiju sporazum o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Pakistanom. V Beogradu so danes podpisali sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. Sporazum daje možnost Jugoslovanskemu aerotransportu in podjetjem Vzhodne Nemčije, da u-vedejo reden letalski promet med obema državama. Javljajo nadalje, da se bodo v kratkem začeli v Beogradu razgovori med Jugoslavijo in Kitajsko o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma za leto 1960, in da bo te dni odpotovala v Kambodžo jugoslovanska delegacija, da bi proučila možnosti trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Kambodžo. V Varšavi je bil po t*r vorih, ki so potekali v P. L teljskem ozračju. P Lg poljsko - jugoslovanski j zum o pravnem prometu kazenskih vprašanjih. Jugoslovanske gospodari nike, ki so pred dnevi pnR li v Grčijo, da bi Pr0L možnosti poglobitve gospa skega sodelovanja, je sp : danes grški minister za i strijo Martis. «»------ Razstava v Ljubljani ob Prešernove dnevu LJUBLJANA, b. — v s proslavo Prešernovega 2 ki se proslavlja v Sla ^ vsako leto na dan srn 'j večjega slovenskega Pe j dr. Francetu Prešerna, »g nes v prostorih narodu univerzitetne knjižnice o ■, razstavo knjig in rok°V' „ Razstavljene so knjiga ^. kopisi Tomaža Linharta, ka Pohlina, Valentina v ^ ka, Zige Zoisa in drugi? ^ venskih pisateljev, kateri la imajo izrazito knjizev )( zgodovinski pomen. Raz: p ga so na razstavi raznLji rami spisi, ki so poinem« to dobo. «»----------- j Sibirski mraz na Poljskem - Šib’1’! VARŠAVA, 6. t mraz na Poljskem P?v, k ogromno škodo. V blizm .j wy Targ v Južni PoM* s;r{ na ..jih iitt' Kra‘(l 25 ne PS, termometer padel — ,f( pinj pod ničlo. Že e0.Tttjš vlada na Poljskem mraz. Na področju je 34 stopinj pod Vzhodni Poljski pa rfc, ničlo. Metereološka vanja niso nič kai °P -rt-' na. ker se v kratkem ne j' videva dvig temperature- ^ dela lačnih volkov sejejo med prebivalstvom >n jo domačo živino. V je posejano veliko » s zbrznjenih ptičev, medi ^ g se jate jerebic zatekajo’ t žolce Mnogo sadnega je mraz uničil. , )t Zaradi mraza so na $ jih počile železniške in železniški promet je d ganiziran. Vlaki imajo | zamude. ji ’ Reke so blokirane z,ar du in rečni promet J* ,|jt! njen. V Varšavi razsx jsv) vojaštvo bloke ledu, ki r j Poznajo, j”* mesta brez vodg- 5 S? m jo po del cevi popokale. Zaliva * činu in Gdanskem Gdanskem sta P , s plastjo ledu, ki je de centimetrov. Vse rib1®* ,jsj je so morale ostati v “ nišču in tudi razklada t. govskih ladij je v zasl PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA G O R I ZI Afl> GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45 - G°Bl WASHINGT0N, 6. — Predsednik Eisenhower je imenoval danes vsedržavni odbor enajstih ljudi, katerega naloga bo »identificirati velike probleme naše generacije* in priporočati politiko, ki bi jo morale ZDA voditi v prihodnjih desetih letih ali v še daljši dobi. Načrt o imenovanju posvetovalnega odbora je predsednik omenil v svoji poslanici o stanju v državi. Načelnik odbora bo dr. Hen-ry Wrlston, podpredsednik Frank Pace. Člani komisije bodo med drugimi še James Kil-lian, Alfred Gruenther in predsednik sindikatov George Meany. V državnem departmaju je bil danes sestanek, ki je trajal eno uro in petnajst minut. Zdi se, da je bil namen sestanka pripraviti ameriški načrt o razorožitvi v zvezi z bližnjimi razgovori petih zahodnih držav, ki so članice odbora desetorice za razorožitev, ter določiti stališče ameriške delegacije na pogajanjih o prekinitvi jedrskih poizkusov v Ženevi. Govori se, da sta Eisenho-wer in Herter pred petnajstimi dnevi sklenila, da bosta uradno predlagala Sovjetski zvezi omejen sporazum, ki naj bi izključil prepoved podzemeljskih šibkih jedrskih poizkusov. Znano pa je, da sovjetska delegacija v Ženevi vztraja, da je treba v prepoved vključiti tudi te poizkuse. PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA —■- Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. LaZZ»f tel. 24-245 in mehanična v Ul. S. Franc«*" j: kjer dobite vse "'41 mestne dele ** rtvi|f skuterje in P°Pr tekom dneva. izvaža: KOLESA, ® j/) in ženska, znamKe tjgi) RENZ1 2 vsemi Pr‘ nami 18.000 „cPg LAMBRETE. VEfiSlO MOTORJE in AV*^ BILE in pelje te* v Sežano. m TVRDKA JOŽEF SlM l uvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurj ter jamskega lesa. , TRST - Riua Grumula št. B-I - Telefon „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu k*P^ V resnici plača oglase konkurent, ki s& ^ oglaša." Herbert