UDK 808.63-5 (091)
Majda Merše
ZRC SAZU, Ljubljana
BESEDOTVORNI POMENI IZSAMOSTALNIŠKIH GLAGOLOV V DALMATINOVI BIBLIJI*
Skoraj pri sedmini od pribl. 3300 glagolov v Dalmatinovi Bibliji je s precejšnjo gotovostjo določljiva samostalniška podstava, kar dokazuje visoko produktivnost tvorbenega modela. Ugotovljeni besedotvorni pomeni kažejo pestrost, ki ne zaostaja za današnjim stanjem. Odsotnost redkih še pričakovanih odtenkov besedotvornih pomenov je prej znamenje neaktualnosti potreb kot pa tvorbene nemoči. Osnovni besedotvorni tipi so ohranili produktivnost do danes. V naslednjih stoletjih se ie močneje spremenil le sestav izsamostalniških glagolov, saj so iz rabe izginjali predvsem tisti s prevzetim samostalnikom v podstavi.
With a high degree of certainty, almost one seventh of the approximately 3300 verbs in the Dalmatin Bible are analyzable as derivatives from a substantive; de-substantival derivation, then, must have been highly productive. The diversity of the word-formational meanings found in the Dalmatin Bible is no smaller than today; some shades of word-formational meanings that one might expect to find are. indeed, lacking, but their absence signifies that at the time they were not needed, it is not a sign of derivational deficiency. The basic word-formative types have remained productive even today. What has changed considerably is only the system of de-substantival verbs: many of the verbs with a borrowed substantive at their base have fallen into disuse.
0 V glagolskem besedju Dalmatinove Biblije1 je približno pri sedmini glagolov ugotovljiva samostalniška podstava.2 Tak delež dokazuje visoko produktivnost tvorbenega vzorca, številne nove tvorjenke pa kažejo, da ta tudi v drugi polovici 16. stoletja še ni začela pojenjevati. Ker je Dalmatinova Biblija najpomembnejši prevodni dosežek slovenske protestantske književnosti 16. stoletja; ker je v njej zaradi vsebinske zahtevnosti in razgibanosti pričakovano razgrnjen velik del aktivno rabljenega besednega zaklada tega časa; ker predstavlja zgledno jezikovno normo ne le za 16. ampak tudi za naslednji dve stoletji: je ugotovitve o besedotvornih pomenih in skladenjskih lastnostih izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji mogoče predstavljati kot označevalne za knjižnojezikovno prakso slovenskih protestantov.3
* Osnovo pričujočega (razširjenega) prispevka predstavlja eno od poglavij avtoričine magistrske naloge: Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina, 1984 (1985).
1	J. Dalmatin, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Teftamenta, Slovenfki, tolmazhena, fkusi 1VR1A DALMATINA. Gedruckt in der Churfürftlichen Sächfifchen Stadt Wittemberg / durch Hans Kraffts Erben. 1584. Faksimile, Ljubljana, 1968.
2	Samostalniška podstava je ugotovljiva pri pribl. 240 nesestavljenih in pribl. 220 sestavljenih glagolih v Dalmatinovi Bibliji. S pomočjo kartoteke, ki jo predstavlja popolni izpis Dalmatinove Biblije, je bilo ugotovljeno tudi skupno število glagolov: pribl. 3300. Kartoteko je izdelala Komisija za historične slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
:l Ugotovitve, ki jih je v izčrpni, sistemsko celoviti predstavitvi tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi nanizala A. Vidovič-Muha, takšno sklepanje potrjujejo. A. Vidovič-Muha, Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Slavistična revija (dalje SR) 32 (1984), 245—256, in Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6, Ljubljana, 1986, 349—374.
Ilustrativne bi lahko bile tudi pri osvetljevanju jezikovnih značilnosti zvrstno določenega besedila biblijskega prevoda, kav pa je spet osrednja zvrst 16. stoletja.
O.t Zaradi štiristoletne časovne odmaknjenosti je ugotavljanje sestava in s tem v zvezi končnega števila izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji zapletena naloga. Otežuje jo veliko število glagolov s prevzetim samostalnikom v podstavi. Pri večini od teh se je besedotvorni proces dogajal v tujem jeziku. Pogosto jo ovira različna in težko razpoznavna stopnja za-strtosti besedotvornega pomena, sem ter tja pa še nejasna smer tvorbe oz. možnost dvojnega pojmovanja podstave (npr. š um — šumeti). V dvomnih primerih so kot vodilo uooštevani izsledki etimologije.4
0.2 Ugotavljanje besedotvornih pomenov je potekalo s pomočjo skladenjske pretvorbe. Pri tem so bili upoštevani teoretični in metodološki dosežki sodobnega slovenskega besedotvorja.5 Da pa bi sinhrono določanje i. i. govorne oz. skladenjske podstave in z njeno pomočjo ugotavljanje besedotvornega pomena izsamostalniških glagolov ne odvedlo predaleč od dejanskega stanja, je vzporedno teklo sobesedilno preverjanje dobljenih besedotvorno-pomenskih vrednosti. Pri ugotavljanju pravilnosti skladenjske pretvorbe so bile v veliki meri upoštevane tudi sopomenske opisne možnosti iz Dalmatinove Biblije. Analiza je bila usmerjena predvsem na prvostopenjske izpeljanke.®
0.3 Pri razvrstitvi besedotvornih pomenov so upoštevani delovalniki be-sednozvezne skladenjske podstave. njihova sklonska izraženost,7 različnost jedrnih glagolov ter skladenjsko razmerje med jedrnim glagolom in razvijajočim členom.
1 Sami + Glag
1.1 To, kar izraža podstavni samostalnik (PoSam). je. gre. se pojavlja, pada...': dež-i <C.'(\ež gre. je': tako še rosit i in bliskati bliskati .se.8 Pod-
4	F. B e z 1 a j, Etimološki slovar slovenskega jezika, Ljubljana. 1976—; F. Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 17. Auflage. Berlin, 1975; F. Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien, 1886: P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb. 1971 — ; H. Striedter - Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden, 1963.
5	Pomensko nespremenjeno je prevzeto tudi strokovno izrazje. Prim. J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, 1976. 109—174; Besedotvorna teorija, SR 24 (1976), 163—177; Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave v knjižni slovenščini. Sil 21 (1973), 103—177; Teorija besedotvornega algoritma, SR 28 (1980), 141—151 ; A. V i d o v i č - M u h a , Tipološke lastnosti besedotvorne składnie. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (dalje SSJLK), 20 (1984), Ljubljana, 305—319; Primeri tvorbnih vzorcev glagola, SSJLK 21 (1985) Ljubljana; prim, še razpravi, cit. v opombi 3.
0 Po tem merilu je glagol odgovoriti sestavljenka in ne izpeljanka z besedotvornim pomenom < 'dati-odgovor'.
7	J. Toporišič deli glagolske besedne zveze v več skupin na osnovi vezlji-vosti: Nova slovenska skladnja (dalje NSS), Ljubljana, 1982, 82—113.
8	Ker jezikoslovna in slovaropisna teorija ne predvidevata obstoja prisojevalnih zvez z nedoločnikom tipa dež ili, ostajajo glagoli te skupine na besednozvezni ravni brez določljive skladenjske podstave. Dokaz za to. da protestantske slovaropisne prakse tovrstni pomisleki niso omejevali, ponuja npr. zgled iz Registra, ki je dodan Dalmatinovi Bibliji: Deshyti (Crajnfki) desh jiti (Corofhki) III, Celila. Na ta primer in na problem opozarja V. G j u r i n , Register 1584 kot slovaropisni dosežek.
stavni samostalnik nastopa v vlogi vršilca dejanja. Z jedrnim glagolom tvori prisojevalno razmerje. Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji praviloma levo in desno nevezljivi. pogosto pa dopolnjeni z oko-liščinskiini pojasnili. Npr. je desh.Hu na Semlo fhtirideffet dny inu fhtirideffet nozhy (1. 5a). Prisojevalnost in vezavnost. ki sta razvidni iz posameznih primerov, pa zanesljivo odkrivata spremembo pomena." Npr. Pole. jelt hozhem nam Kruh is Nebes deshyti (I. 45' a) ; Roj site ny Nebeffa od osgoraj, inu oy oblaki deshite Prauizo (II. 18 b); Mezh ... je ofoejzhen, de ima morili ... inu l'e blifkati (II, 70 a). Na pomenske spremembe se odziva tudi skladenjska pretvorba: npr. pustiti dežiti man na zemljo < 'pustiti, da man pada kot dež v obliki dežja na zemljo'; meč se bliska <'meč oddaja bliske'. Prisojevalna in orodniškovezavna raba glagola prasiti se je v Dalmatinovi Bibliji izrabljena za posredovanje na biblijsko vsebino vezanega pomena 'ruvati se tako. da se dviga prah", ki je kasneje izginil iz rabe (SSK J III. %1). Njegovi sledovi so ohranjeni pri predponskem glagolu zaprašiti se (npr. /.aprašiti se n koga, o kaj, SP 1%2. 986). Pomen je v Dalmatinovi Bibliji po Lutrovem zgledu10 izvorno Dojasnjen v opombi:
Dalmatin: S'enim fe metati ali rinjati pride oludoufkim jesiki od praha femkaj: Kakor kadar /e dna okup mezheta, taku fe nrafhy, inu je go ft prah okuli nyh. lnu ima takou glas: En Mosh fe je Shnym prnihil, tu je. tu je bilu enu filnu metanje, uli rinanje (I. 21 b). Luter: Jm Ebreischen kompt ringen nom staub her / Als menn Ziveen miteinander ringen / das der staub sich erhebt vnd dicke omb sie mird. Vnd lautet so viel / Es steubet ein Man mit jm / das ist / Ein hefftiger Kampff mar es (1/85).
Tolikšna tvorbeno-pomenska skladnost med glagoli v Lutrovi Bibliji in med ustreznicami v Dalmatinovem prevodu je redka. Širša primerjava obeh prevodov prav pri izsamostalniških in izpridevniških glagolih kaže precejšnjo tvorbeno samostojnost in neodvisnost od predloge.11
Besedotvorni pomen, določljiv s skladenjsko pretvorbo, posredno potrjujejo tudi primeri, kjer je istorečni vršilec dejanja sobesedilno izpostavljen, docela neposredno pa npr. opis, ki ga predstavlja tvorjenki v okviru iste povedi pridružena zveza podstavnega samostalnika in prisojevalnega glagola:
1.	blisk osgoraj od Neba le blifne, inu /vejti zhes ofe tu, kar je pod Nebom (III, 41 b—42 a);
2.	fe prafhy, inu je gcft prah okuli nyh (1,21 b).
SR 32 (1984), 197. Sistemsko predvidljive stavčne uresničitve tipa dež gre, pada... pa potrjujejo tudi sopomenski opisi iz Dalmatinove Biblije: npr. Elias... je molil eno molitou, de bi neimèl desh yti, Inu nej defli 'fhàl na Semlo tri/ lej tu. inu [heft Mefceu (III, 135a).
" Soodvisnost pomenskih sprememb in nastopa vezljivosti prvotno nevezljivih glagolov omenja ]. Toporišič v Novi slovenski skladnji, Ljubljana, 1982, 82—83.
10	Primerjava z Lutrovo Biblijo je bila izpeljana s pomočjo novejše izdaje besedila: D. M. Luther. Biblia, Das ist die gantze Heilige Schlifft Deudsch auffs new zugericht, Deutscher Taschenbuch Verlag, München, 1974.
11	O tem M. Merše, Die Ubersetzungskongruenz und Divergenz von Verben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibelübersetzung, predavanje na mednarodnem simpoziju >Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen — Primus Trüber und seine Zeit«, Tübingen, 1986 (v tisku).
Izpostava je v večini tovrstnih primerov posneta po Lutrovem zgledu.u Običajno je izrabljena za natančnejšo lastnostim določitev osebka. Neredko je opravičljiva s stavčnočlensko simetrijo, kar pomeni, da je stilno pogojena.
V tej skupini glagolov številčno prevladuje besedotvorno obrazilo -iti. Pri dežiti je bilo kasneje zamenjano z -uoati -ovati oz. -evah'.13
Podstavni samostalniki označujejo vremenske pojave (blisk, dež, rosa) ali snov (prah). Skupino so v 16. stol. zaokrožali glagoli, izpeljani iz samostalnikov, ki označujejo enega od časov dneva (daniti se, nočiti se). Npr.: Diel cii, fe dani, dan gori gre (Bohorič, AH, 1584, S 13); es Nachtet, node feit. nuzh fe dela, Je nozhy (Megiser, 1592, k5a).
Predponskih uresničitev naštetih glagolov v Dalmatinovi Bibliji ni.
2 Glag + Sami
2.1 'Biti to, kar izraža PoSam : gospod-ovati < 'biti gospod'; erbati, goljufati, hlapčovati, kmetovati, kraljevati, kurbati, mojstriti mojstrovati, ose-benjovati, pričati — pričovati, romati, tolmačiti — tolmačcoati. V isti niz bi bilo mogoče uvrstiti še glagola družiti se in gostovati se, pri katerih je besedotvorni pomen 'biti to. kar izraža PoSam' vezan prav na sopojavljanje morfema se.14 Našteti glagoli so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni prisojevalno. Pri večini je ugotovljiva tako prehodna kot neprehodna raba. Npr.: GOSPVD krajluje, ti ga fe Semla vej feli (1, 304 a); Bofhli ti zhes nas krajloval, inu 7. lies nas gofpodoval? (I. 24 a). Med prehodnimi glagoli je več predložnih: družiti se k (možu), gospodovati čez (ribe, nas); gostovati se z (njo), kraljovati čez (nas); kurbati se za (ptujimi bcguvi), kurbati se z (mnogimi lotri). Ob povratnem glagolu kurbati se je bila v rabi tudi nepovratna dvojnica kurbati. Osamela pojavitev glagola oscbenjovati nakazuje neprehodnost. Glagola mojstriti — mojstrovati sta rabljena samo ložilniško, glagol hlapčovati pa samo dajalniško prehodno: hlapčcvati komu.
Podstavni samostalnik je v povedkovodoločilnem ujemalnem razmerju z opisnim glagolom. Vršilec dejanja oz. nosilec poteka ali stanja je ob glagolih s tem besedotvornim pomenom v Dalmatinovi Bibliji praviloma oseba. Neosebni (neživi) vršilec dejanja signalizira preneseni pomen, npr.: dèrshi fvoj lesik, de hudu negovory, inu /voja uftna, de negolufajo (III, 121 a).
Med naštetimi glagoli pojavnostno prevladuje obrazilo -ovati -ujem. Ce odštejemo primere, kjer takšna obraziljenost naznačuje drugotno tvorjene nedovršnike, se obrazilo številčno izenačuje z -ati -am: vsako se pojavlja pri petih glagolih. Obrazilo -iti -im je redkejše (2 glagola). Sestavljenost s pred-
12	Prav z opazovanjem primerov, kjer je podstavni samostalnik sobesedilno posebej izpostavljen, kar do neke mere povzroča istorečnost, je mogoče še natančneje določiti meje Dalmatinove prevodne odvisnosti oz. neodvisnosti od Lutrove predloge. Z njimi je v posameznih primerih merljiva tudi stopnja leksikaliziranosti besedotvornega pomena.
13	Glagol deiovati je v drugačnem pomenu naveden že v H i pol i to vem rokopisnem slovarju: Diluvio. wässeren, oodeiiizhiti. s'oodô polivati, shkrofiti, pooud-nia biti, defhéviti. defhovàti, poDodniti (Dictionarium trilingue, 1711/12, 1.181). Poli lin skuša z oblikovno različnostjo para dežiti — dežuoati obseči razliko v bolj in manj omejenem trajanju dejanja: Dèfhûje de'fhiivati. Es regnet immer. Pluit continuo: Defhy. Regnen. Pluere. (Tu inalu besedishe treh jesikov. 1781, D3b.)
14	Glagol družiti koga k v Dalmatinovi Bibliji nastopa z besedotvornim pomenom 'delati koga druga', za glagol gostiti koga pa je mogoče predvidevati besedotvorni pomen 'imeti koga v gosteh'.
ponami in izpredložnimi levimi obrazili izpričujejo le nekateri od naštetih glagolov: pričati nastopa v sestavi z iz-, pre-, s- in za-; družiti se s pri- in z-, glagoli goljufati, rnojstriti in tolmačiti pa le s po enim levim obrazilom (o-, pre-, s-). Izhodiščnim glagolom dodana predponska in izpredložna obrazila so spremenila predvsem njihov pomen in vidsko vrednost, vezavo pa le redko: npr. pričati čez koga — izpričati kaj. Njihov nadaljnji pomenski razvoj je neredko zabrisal jasnost besedotvornega pomena.
Podstavni samostalniki opredeljujejo vršilca dejanja oz. nosilca poteka ali stanja glede na poklic (kmet, hlapec), vlogo ali položaj (gospod, kralj, gost, erb, mojster), lahko pa tudi glede načina delovanja in obstajanja (goljuf, romar).
2.2	Z osnovnim skladenjskopretvorbnim vzorcem ni mogoče obseči besedotvornega pomena vseh naštetih glagolov. Najpogosteje zahteva spremembo podobnostni pomen, ki je rezultat pomenskega razvoja: kmetovati < 'delati kot kmet' ali 'opravljati delo kmeta'. Razpoznavnost omogoča sobesedilo: je enu Méftu pèr Murji s'malim folkom dobil, inu je ondi krajloval, kakor en Kraji (II, 184 b). Pri navedenem primeru je podobnostni pomen celo presežen, saj glagol nastopa s pomensko vrednostjo 'vladati'. Tu in tam je na pomenski razvoj glagola, s tem pa tudi na zastrtost osnovnega besedotvornega pomena, sobesedilno opozorjeno celo z istorečnim vršilcem dejanja oz. nosilcem stanja ali poteka. Npr.:
Dalmatin: Skusi mene Krajli krajlujo . . . Skusi mene Viudi gofpodu jo (I, 319 b).
Luter: Durch mich regiern die Könige .. . Durch mich herrschen die Fürsten
(H/1104).
Pomenskorazvojno pričakovana motivacijska razširitev, ki jo potrjuje tudi sobesedilno preverjanje, je ugotovljiva še pri nekaterih glagolih: npr. pri glagolskem paru pričati — pričooati < 'biti priča' in 'dati/dajati pričo'. Oddaljevanje od okvirno določenega besedotvornega pomena je zaznavno tudi pri glagolih gostovati se in gostovati (koga) s pomenoma 'imeti gostijo' in 'prirediti gostijo komu . Tudi pri glagolskem paru rnojstriti — mojstrovati je leksikaliziranost pomena dosegla visoko stopnjo.15 Glagola sta danes živa le še v knjižni rabi (SSkJ II. 826), njun pomenski spekter pa se s stanjem v 16. stol. ne ujema.
2.3	Besedotvorni pomen 'postati to, kar izraža PoSam' izpričuje sestavljeni glagol posvačiti se, varianto 'postati tak kot to, kar izraža PoSam pa glagol pojuditi se. Na podobnostni pomen bolj ali manj izrazito kaže sobesedilo, zanesljivo odkrivati pa ga je mogoče tudi po primerjalni poti:10
15 Dokaz za to je tudi široka pomenska razlaga Lutrove rabe glagola, dodana sodobni žepni izdaji Lutrove Biblije: meistern (m. Akk.) — (jds.) Lehrer sein, (jmdn.) Vorschriften machen, (elm.) in den Griff bekommen, besser tun, besser missen, (etro.) aussetzen, bemängeln (LB, 351*). S tovrstnimi razlagami so opremljene tiste besede iz Lutrove Biblije, ki pomensko izraziteje odstopajo od današnje rabe: prim. Worterklärungen zur Lutherbibel von 1545; v: D. M. Luther, Biblia, Das ist die gantze Heilige Schlifft Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg, 1545, Deutscher Taschenbuch Verlag, München, 19T4.
10 S primerjalnim vključevanjem Japljevega prevoda«, to je prvega celotnega katoliškega prevoda, ki ga je konec 18. stol. oskrbel Jurij Japelj s sodelavci, je mogoče jezikovni razvoj zanesljiveje začrtati, hkrati pa ga po dveh stoletjih tudi že preverjati.
1.	Dalmatin: tij ptuji od Rimu, I udje. inu kir (o fe pojudili, K reter ji inu
Araberji (111. 61 b);
2.	Dalmatin: inu Jo Stephana isoolili... inu Nikanora ... kir fe je bil po-
judil (111, 64 a);
Trubar: inu Miclausha Antioskiga, kir ie od te Aydouske liti ludouski
Veri bil /topil (Ta pervi deil liga noviga testamenta. I"557. 348): Luter: ond Nicolaum den J Ude genossen (111/2201): Japelj: Inu Niklavslia preobernenza is Antiohie (10 28). Primerjava z nemškim prevodnim zgledom nakazuje eno najbolj tipičnih ubesedovalnih razlik med Lutrom in Dalmatinom. Jedrnato Lutrovo izražanje s samostalniki, zlasti še s samostalniškimi zloženkami, je Dalmatin pogosto nadomeščal z glagolskimi opisi. Čeprav je tak postopek lahko posledica ubesedovalnih zadreg, pa je z njim jasno nakazana drugačna upo-rabnostna razvrstitev besedotvornih vzorcev in celo besedotvornih vrst. Na osnovi primerjanja postaja še bolj očitna živost besedotvornih vzorcev, preverljiva pa je tudi funkcionalnost njihove izrabe.
2.3.1 Med tvorjcnimi glagoli v Dalmatinovi Bibliji predstavlja poseben podtip besedotvornega vzorca in pomena tvorjenka usiriti se < 'postati sir' ali 'spremeniti se v sir". Ločeno obravnavo opravičuje tudi sprememba razmerja med osebama v pomensko ekspresivnejše razmerje med osebo in stvarjo (PoSam označuje snov). Tudi v tem primeru se povratni glagol po besedotvornem pomenu razlikuje od nesestavljenega nepovratnega glagola širiti. ki ga Dalmatin v Bibli ji ni rabil: < 'delati sir".
Dalmatin: Néfi li ti mene kakor mleku molsel. inu kakor Sir puftil fe ofiriti? (I, 269 a);
Luter: Hastu mich nicht wie Milch gemoleken ond ivie Kese lassen gerinnen? (1/927).
Primerjava z Lutrom kaže. da do istorečnosti prihaja po naključju, saj je Dalmatin glagol gerinnen prevedel z domačo izsamostalniško ustreznico usiriti se.
V naslednjih stoletjih se je raba glagolov bogonati in osebenjovati močno zožala.17 Japelj ju nadomešča s sopomenkami ali s sopomenskim opisom.18 Npr.
1.	Dalmatin: bogu j meni I kusi Duha liga bogooanja (I. 166 a): Japelj: Prerokuj meni s'oganuvâvfkim duham (2/133);
2.	Dalmatin: Vftani inu pojdi, ti inu tvoja hi/ha, inu offebejnuj, ker kuli
more/h (I, 207 b);
Japelj: Vsdigni fe, inu podaj se na pot, ti, inu fvoja hi I ha, inu prebivaj kakôr ptuja kjer kóli samorefli (2 447). Iz knjižnojezikovne rabe je zaradi tuje podstave izginil glagol erbati. Glagol posvačiti se Pleteršnikov slovar še navaja (II, 177). SSK J pa nič več. Ekspre-
17	Prvi je v SSKJ označen s star. (SSKJ I. 163), drugi (osebenjkooati) pa s kvali-fikatorjem nar. (SSKJ 111. 444).
18	M. Orožen je z natančno izdelano tipologijo leksikalnih razlik osvetlila razmerje Dalmatin — Japelj, ugotovitve pa upor.abi.la za oceno stopnje in smeri jezikovnega razvoja v dveh stoletjih: Gramatična in leksikalna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japljevem prevodu biblije (1584—1784—1802). Protestantismus bei den Slowenen, Wien. 1984. 153—179; Smernice knjižnega jezikovnega razvoja od Jurija Dalmatina do Jurija Japlja (1584—1784). Jezik in slovstvo 30 (1984/85), 217—223.
sivni predznak uporabnostim omejuje glagol kurbati se (SSKJ II, 532). Njegova nepovratna dvojnica je iz rabe izginila. Nekateri glagoli so pomensko zastareli (npr. gostovati). Besedotvorni tiui. s katerimi je bil v 16. stol. izražen besedotvorni pomen biti to. kar izraža PoSam', so ohranili produktivnost.19
3 Glag + Sam,i
3.1 'Delati/narediti, opravljati opraviti, ustvarjati ustvariti to. kar izraža PoSam': greš-iti < 'delati greh(e)'. Glagoli coprati, kaši jati, koreniti se < 'gnati koren(ine)', mašovati, prašiti <'delati praho'. ropotati in šumeti so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni samo neprehodno. Neobvezno jih spremljajo okoliščinska dopolnila: kakor fe v'Papefhtvi vidi, de fo nijh Cerqve v'kate-rih Mafhujo, taku terdnu obsi/dane kakor eni Tabri (II, 103 a).
Isti besedotvorni pomen je ugotovljiv tudi pri glagolih, za katere so poleg neprehodnih rab običajne tudi prehodne, ki so pogosto predložno izražene-bojovati/bojovati se: bojovati zoper (sovražnike) za (svetnike), z (nami) bojovati se zoper (hudiča) ha (tu), z (Judam); grešiti zoper (Gospoda); igrati (Gospodu), igrati (basen)/(pasijoti) (tragedijo); losati za (suknjo)/čez (nje)fče/ (mojo suknjo); of rati (of re) (darove); pleniti (deželo)/(ajde); roditi (sina) (sad); ropati (živino)/(skednje); šaliti se z (božjo besedo): vojskovati zoper (Abimeleha)/z (Izraelom)/vojskovati se s (hudičem).
Besedotvornopomensko se od naštetih glagolov ne razlikujejo glagoli, ki so v Dalmatinovi Bibliji samo prehodno rabljeni: nor. muštrati folk < 'opravljati mušter ('pregled')' koga/česa: končali lažnike, mesto; pildati koga.
Preverjanje stavčnih uresničitev kaže. da je besedotvorni pomen večkrat širši od izhodiščno določenega in do neke mere integralnega. Ker glagol peniti se hkrati označuje proces ustvarjanja in stanje, bi njegov besedotvorni pomen lahko obsegla šele razširjena pretvorba: 'delati in imeti pene'. Pri glagolu znamenjovati se je težko odločiti, ali je v ospredju rezultat dejanja ali njegovo podeljevanje: delati in dajati znamenja'. Znamenje kot rezultat dejanja je lahko sobesedilno tudi natančneje določeno, npr. left te snaminu-jem s'krishom tiga isvelizhanja (1. c II b). Pomenska sestavina podeljevanja je praviloma vezana na prehodne glagole, kar vodi k sklepu, da parov kot krstiti — krščovati ter ofrati — ofrovati ne opravičuje le razlika v trajanju dejanja, ampak so neredko še dodatno pomensko osmišljeni. Ponavljalni glagoli so nekoliko pogosteje rabljeni neprehodno (oz. ne tožilniško prehodno). V ospredju je glagolsko dejanje samo in zato besedotvorni pomen 'delati to. kar izraža PoSam' ne zahteva razširitve.
V skladu s povečanim številom vezavnih možnosti izsamostalniških glagolov je vse izrazitejši tudi upad skladnosti besedotvornega in leksikalnega pomena. Npr. rodilniška vezava glagola grešiti odkriva predkrščanski pomen glagola 'ne zadeti, miniti, izgubiti' (Bezlaj, ESS J I. 174): Ti vfe te poteptal h. kateri tvoih Praud grifhé (l. 311 a). Predvidljiva je tudi zatemnitev besedotvornega pomena pri glagolu štrikati, ki nastopa le v zvezi štrikati mrežo 'plesti mrežo', in ne več < 'delati mrežo iz štrikov'.
Po skladenjskih lastnostih se mnogim od naštetih glagolov približuje tudi glagol flancati, čeprav se besedotvornopomensko ne izenačuje docela z njimi: <'saditi flance'. V ospredju ni rezultat dejanja, ampak razmeščanje tega.
19 Na to kažejo primeri, navedeni v razpravi A. Vidovič-Muhe Primeri tvorbnih vzorcev glagola, SSKLJ 21 (1985), Ljubljana, 47—61 (50—51).
kar izraža podstavni samostalnik. Številne prehodne rabe kot tudi ustreznični niz iz Registra pa kažejo, da glagol nastopa v pomenu 'saditi' in da je tudi pri njem besedotvorni pomen že zastrt: Pèrpelaj nje noter, inu flanzaj je na tej Gorri tooje erbfzhine (1, 45 a); Flanzati (Crajnfki) safaditi (Slovenlki, Besjazkki) jaditi, vzepiti (Hervazki, Dalmatinfki, lftrianlki, Cralhki) (111, Cel V a).
Z upoštevanjem pogosteje rabljenih nadomestnih opisov iz Dalmatinove Biblije se je mogoče precej približati razumevanju besedotvornega pomena izsamostalniškega glagola v 16. stol. in predvidljivo skladenjsko pretvorbo prilagoditi le-temu. Približevanje praviloma poteka z vključitvijo manj splošnega jedrnega glagola, npr. losati < 'metati/vreči los', in ne 'opravljati/opraviti los'.
V	vlogi jedrnega glagola besedne zveze, ki kot skladenjski opis nadomešča ustrezno tvorjenko, pogosto nastopa glagol delati. Najpogosteje se z njo izmenjuje. V Dalmatinovi Bibliji je praviloma v številčni premoči tvorjenka, torej krajša, ekonomičnejša možnost: npr. glagol grešiti je pogostejši kot zveza delati greh/grehe; ofrati — ofrooati nastopata pogosteje kot zveza delati ofre; špotati se (komu) pogosteje kot zveza delati špot (iz koga). Pravo nasprotje soobstajanja dveh enakovrednih izraznih možnosti predstavljajo zveze, ki nimajo enobesedne ustreznice (npr. delati punt), pa tudi tvorjenke, ki ne potrebujejo opisne razbremenitve (npr. šaliti se).
S podstavnimi samostalniki je praviloma označen rezultat dejanja izpeljanega glagola. Pomensko so precej različni, vendar abstraktnost močno prevladuje nad konkretnostjo. Njihov razpon sega od abstraktnih pojmov (greh). preko oznak dejanj, procesov in stanj (maša, igra, los, šala, rod 'porod'), ki jih je prav tako moč izenačevati z rezultati dejanj izpeljanih glagolov, do konkretnih predmetov (koren).
V	ospredju sta besedotvorna tipa -iti -im in -ati -am. Pojavnostno sta precej približana (11 : 8). Tvorba z besedotvornim obrazilom -ooati -ujem močno zaostaja (4 glagoli). Do izrazitejšega tekmovalnega razmerja med naštetimi tremi obrazili bi utegnilo priti le, če bi glagoli pleniti in plenjati — plenjo-oati, kjer nastopajo ob isti podstavi. ne bili v tako izrazitem številčnem ne-ravnovtsju (16x : 3x — 2x). Glagol šumeti, ki je skupini zaradi možnosti dvojnega pojmovanja podstave dokaj pogojno pripojen,2® izpričuje še -eti -im.
Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji prisoje-valni. Razen glagolov koreniti se in šumeti vsi nastopajo z osebnimi vršilci dejanja oz. nosilci poteka ali stanja. Vzporedne brezosebne rabe so redke, npr. Sakaj s'Boshjo beffedo /e nej [haliti (II, 196b). Netipični vršilec dejanja. predmet ali okoliščinsko dopolnilo zanesljivo opozarja na pomensko spreminjanje, npr.: ty odtéti od Hifhe luda... bodo [e fpet pod [e, korenili, inu nad /e [ad ne [li (II. 15 a) (v vlogi vršilca dejanja se namesto rastline pojavlja človek); Pole, njega Duh popada, inu on sdajci opye, inu ga tèrga, de le pejni (111. 36 b) (tekočina -> človek); Inu njegova fhtima, kakôr velike vodé fhumé (III, 138a) (premik od tipičnega k netipičnemu je nazorno izpeljan z neokrnjeno primero).
Istorečnost, ki nastaja z izpostavo podstavnega samostalnika, je tudi pri glagolih s tem besedotvornim pomenom najpogosteje izrabljena za kakovostno
20 Tudi nekatera druga razmerja glagolov in samostalnikov (npr. kašljati — kašelj in ropotati — ropot) niso povsem izčiščena glede smeri tvorjenosti.
ali vrstno določitev. Praviloma je usmerjana s prevodno predlogo. Npr. Dalmatin: AKu gdu vidi fvojga Brata gréfhiti en greh, nikar k'fmèrti (III, 126 a) — Luter: so jemand sihet seinen Bruder sündigen eine sunde /nicht zum tode (III 2430). Nasprotno pa izpostava podstavnega samostalnika ob ropati ne pomeni pomenske izenačitve, saj samostalnik označuje to, kar je bilo pridobljeno z ropanjem: le lamuzh Shivino inu roup téh Méft, [mo nam rupali (I, 102 a). V Japljevem prevodu tvorjenko iz Dalmatinove Biblije pogosto zamenjuje sopomenski opis (prim, prevod citiranega primera: Kateri oej, de njégoo brat en greh Iturij, kateri ni sa fmèrt (10'544, (1786)).
Levo obraziljenim glagolom zaokrožiti, zajeziti, zmiriti ustrezajo le pretvorbe z dovršnim jedrnim glagolom: za-krož-iti < 'narediti krog". Ti glagoli v Dalmatinovi Bibliji nastopajo sami, brez izhodiščnih nesestavljenih nedo-vršnikov. Na predponsko ali predložno levo obrazilo so poleg funkcije izražanja dovršnosti vezane še diugc pomenske vrednosti, ki jih oddaljujejo od izhodiščnih glagolov.
Do danes je iz knjižne rabe izginilo veliko glagolov s prevzetim samostalnikom v podstavi (npr. coprati, losati, muštrati). Nekateri se uporabnostim niso okrepili in so še naprej ostali na obrobju (npr. flancati, štrikati). Drugi so potrjevali produktivnost besedotvornega vzorca z nadaljnjim levim obra-ziljenjem. Glagol koreniti je nadomestila tvoijenka iz izpeljane podstave: ko-reniniti.
Najbogatejšo levo obraziljenost izpričujejo glagoli grešiti (po-, pre-, z-), koreniti (iz-, o-, it-) in deliti, ki je prisoten tudi v številnih glagolskih kalkili (raz-, u-; narazenrazdeliti itd.). Coprati ima edini od glagolov s prevzeto podstavo ob sebi dva dovršnika. nastala z levim obraziljenjem (ob-, pri-). Sestavljivost s po eno predpono izpričujejo glagoli roditi (pre-), znamenovati (za-), kašljati (od-), pleniti (o-), ropati (ob-). Leva obraziljenost podstavnc glagole pomensko spreminja, menja pa tudi njihov vidski pomen. Izrazitejša sprememba besedotvornega pomena nastopa pri glagolu /zfcoreniii <'odstraniti s korenom'. Razumevanje prenesenega pomena je v Dalmatinovi Bibliji olajšano z robno opombo: taku hozhem je ft nje *iskoreniti is moje de-shele, katero firn jeft nym dal (I. 237 b) — *cillu satréti. Ista pomenska vrednost je ob glagolu ausrourtzeln omenjena kot značilnost l.utrove rabe: aus-murtzeln — völlig vernichten (LB. 307*).
Pri glagolih obcoprati (koga) in obšrungati (mesto) je ugotovljiva sprememba besedotvornega pomena: coprati <. 'delati copie' obcoprati (koga) <'obdati (koga) s copri'; šrangati < 'postavljati šranga/šrange' — obšrangati (mesto) < 'obdati (mesto) s šrangami'.
3.1.1 Delati/narediti iz česa to, kar izraža PoSam ali spreminjati/spremeniti kaj v to, kar izraža PoSam: del-iti (deželo) < 'spreminjati deželo v dele'; tako še polovičiti in razkrušiti < 'spremeniti v kruh(e)' ('drobec, gruda, kepa , Bezlaj, ESS J II, 104). Npr. my nemarno leta S. Sacrament ref kruf hiti ali po-looizhiti (1, c 11 a). Glagol razkrušiti danes učinkuje besedotvorno nemotivi-rano. Stopnja zastrtosti besedotvornega pomena v 16. stol. ostaja uganka. Glagol polovičiti je izpeljan iz tvorjene podstave (pol > polovica). Oznaka knj. v SSKJ kaže, da danes ni več splošno rabljen (SSKJ III, 780). Podstavni samostalniki v vseh treh primerih označujejo del celote. Zaznaven je en sam besedotvorni tip: -iti -im. Pojavitev tretjega delovalnika, ki je skladenjsko izpeljana z dajalniško ali predložno tožilniško vezavo izsamostalniškega gla-
gola, kaže, da je besedotvorni pomen treba razširiti s pomensko sestavino dajanja: lnu ta z/ta.s pride, de on fooim otrokom ima erbfzhino deliti (1. 111 a); Po Sobboti fo ony ta roup dilili mej o boge, vduve inu /irote (II, 200 a). Zveza deliti kaj s kom, dobljena na osnovi primerov, kjer je pomenskoraz-vojno v ospredje pomaknjeno stanje (npr. Kleazar... Dely s'losuam red Kanaan]ko deshelo (1, XIV b)). pa narekuje pretvorbo imeti del".
3.1.2 'Izločati to. kar izraža PoSam': .solz-iti se < 'izločati solze'. Poleg glagola solziti se je sem mogoče uvrstiti še glagol gnojiti se, ki se po besedotvornem pomenu razlikuje od glagola gnojiti (kaj) <C dajati (čemu) gnoj". Besedotvorni pomen je v Dalmatinovi Bibliji šibko zastopan. Predstavljata ga le dva redko rabljena glagola (vsak od njiju ima dve pojavitvi). Glagola sta tvorbeno izenačena, saj obrazilo -iti -im izpričuje isti besedotvorni tip. Podstavni samostalnik v obeh primerih označuje snov. V ospredju je izločanje tega, kar izraža PoSam. Proces nastajanja je potisnjen v ozadje. Z njegovo implicitno prisotnostjo pa je vendarle opravičena uvrstitev besedotvornega pomena. Oba glagola sta povratna in neprehodna.
Primerjava z Lutrovo Biblijo pri glagolu solziti se odkriva obe skrajni možnosti enosmerno odvisnega prevodnega razmerja: enako besedotvorno strukturiranost nemške in slovenske ustreznice ter premišljeno nadomestitev predstavno tuje fraze z besedotvornopomensko razvidno domačo enobesedno ustreznico.
1.	Dalmatin: ali moje oku /e h'Bugu jolsy (I. 271 a):
Luter: Aber mein auge threnet zu Gott (1/934):
2.	Dalmatin: Inu lesus je je folsil (III, 54a):
Luter: Vnd Jhesu giengen die äugen ober (III/2164).
Levo obraziljenost izpričuje le glagol gnojiti: pognojiti (drevo). S tožilni-ško vezavo je skladenjsko opozorjeno na spremembo besedotvornega pomena: pognojiti (drevo) < 'dati gnoj' (drevesu).
3.1.3 'Izrekati izreči, govoriti to, kar izraža PoSam': graj-ati < 'izrekati grajo'; tako še marinjovati, panati — panovati, rotiti, svariti, štrafati — štrafo-oati, tadlati. Glagol klagovati je mogoče le pogojno šteti zraven. Skladenjska pretvorba pri njem ni izvedljiva, ker podstavni samostalnik v slovenščino ni bil prevzet. Osnovno motivacijsko razmerje je tako omejeno le na izhodiščni jezik. Zvezi apelirati na cesarja bolj ustreza pretvorba <'nasloviti apel na cesarja'. Podstavni samostalniki so izrazi z abstraktno vsebino (apel. pan, rota, soar, tadel). Vršilci dejanja so praviloma osebe. Odstopi, ki jih predstavljajo poosebitve neživega — predmetnosti ali abstraktnega, so redki. Npr.: Inu nje vrata bodo shalooala inu klagovala (II, 2b). Možne so tudi neosebne rabe, vendar so zaradi redkega pojavljanja le obrobnega pomena: npr. katere Buqve /e mogo tadlati (III. 132 b). Razen glagola marinjovati, ki je kot koroški izraz naveden samo v Registru, in osamele pojavitve glagola panati so vsi ostali v prvi vrsti rabljeni prehodno: grajati (delu)-, kla-govati (koga); klagovati čez (viude); klagovati nad (kom): klagovati po (tebi) (pšenici); panovati (cesarje) (kače); rotiti (tebe); štrafati (norce)/(pregrehe). Zivost oz. neživost predmeta za ta besedotvorni pomen ni pomembna. Nepre-hodnost je vzporedno zaznavna le pri nekaterih glagolih: npr. Vy beffede smif-hlavate, de le tadlate (I, 268 a). Besedotvorni pomen ni vezan na en sam besedotvorni tip. Poleg obrazila -ati -am (4 glagoli) je ugotovljiva še tvorba z -iti -irn in -ovati -ujem (po dva glagola) ter s prevzetim obrazilom -irati -iram. Se-
stavljenost s predponami, ki pušča besedotvorni pomen nedotaknjen, izpričujeta le glagola sna riti in štrajfati — oba s predpono po-. Glagola tadlati in grajati sta bila ožji sopomenki. Pogostnostno nista bili uravnoteženi, saj je razmerje 9 : 5. Medsebojno pojasnjevanje, ki je bilo z dodano robno opombo strogo enosmerno izpeljano, je bilo verjetno utemeljeno z ambicijo izrazne bogatitve jezika,21 ki razvojno omogoča izločitev manj ustreznega. Npr.: kateri [o njega *tadlali — *grajali (II. 143 a). Pomenski premiki, ki so bili v nemščini opravljeni v kasnejšem času in na katere kaže potrebna razlaga,22 v slovenščini niso bili vezani na tvorjenko z isto podstavo, saj jo je raba zaradi tujega izvora zavrgla. Podobna usoda je iz istega razloga zadela tudi glagole klagooati ter štrafati — štrafovati. Glagol panai i danes spremlja pridih zastarelosti (SSKJ III. 517). Intenzivna raba glagola svariti se v pomenu kregati se' se je končala s protestantskim obdobjem (Pleteršnik. II. 604). To dokazuje tudi primerjava z Janljevim orevodom.
Dalmatin: JEft fe moram vfelej s'vami inu svafhih otruk otruki loariti (II. 28a):
Japelj: Sa tó fe bóm fhe s'vami pravdal. rezhe Gofpód, inu fe bom s'va-
fhimi otrôzrni pognal (6 209). Podstavno preoblikovani glagol marnjati še naprej ostaja na uporabnostnem obrobju (v SSKJ II, 696, je opremljen s pojasnilom nar. koroško).
Besedotvorni pomen glagola svariti se (<'biti v svaru') se ne ujema z besedotvornim pomenom glagola svariti, kar je razložljivo tudi z oprtostjo na pomenskorazvojno povezane, različne pomenske vrednosti podstavnega samostalnika ('prepir', 'kazen'). Dalmatin z glagolom svariti pogosto prevaja straffen iz Lutrove Biblije, ki je današnjemu uporabniku pomensko približan z ustreznicama taddeln in schelten (strafe — Tadel, Rüge, Vorrvurf (LB. 373*)). Besedotvorni pomen glagolov te skupine se večinoma razteza od določitve do izvršitve tega. kar izraža podstavni samostalnik.
Izbora glagola apelirati, ki je uporabljen samo v robni opombi vsebinsko-povzemalne narave, ni vzpodbudila Lutrova prevodna predloga, saj v njej te opombe ni. Vzporeditev z mestom v besedilu, ki je predstavljeno kot pripovedni mejnik in na katerega se opomba vsebinsko opira, odkriva nedvomno zavestno vzpostavljeno razmerje med mednarodnim in domačim izrazom: left klizhem na Cef farja — S. Paul apelira na Cefsarja (III, 76 a).
3.1.4 Delati/narediti, povzročati/povzročiti komu to, kar izraža PoSam': srd-iti (koga) < 'povzročati srd' komu; mujati (brate); raniti (koga)J(drako-na); siliti (ženam) ; silovati (dečlu)f(sestri) ; sramotiti (hčer)/(sestro); srditi (mene); strašiti (vas z listmi); strahovati (mene)/(folk); škoditi (vam); škodovati (njim)/(duši); truditi (mojstra); zmagati (mene)/(gospoda). Vsi našteti glagoli so prehodni. Povezuje jih pomenska sestavina negativnega učinkovanja na predmet. Prehodnost je predvidljiva tudi za glagol mučiti, ki se brez sobesedila pojavlja v četrtem stolpcu Registra. Neprehodna raba, ki izraža
21	M. O r o ž e n ugotavlja, da pojasnjevanje praviloma poteka v smeri od bolj /nanega izraza k manj znanemu: Dialcktalna in leksikalna interferenca v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika. SSJLK 19 (1983), Ljubljana, 153—175; Pomenska in stilistična izraba Registra« v sobesedilu Dalmatinove Biblije, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6 (1986), Ljubljana, 403—425.
22	tadeln — untersuchen, für mangelhaft erklären, verunglimpfen (LB, 374*).
splošnejšo veljavnost, je redko vzporedno zaznavna: npr. Bug rani inu os-clravi (1, 260ib; pravilno 1, 267 b); Inu ta M osli je njega udaril, de ga je ranil (I, 199 b).
V	ospredju sta dva besedotvorna tipa: pogostejši -iti -im (10 glagolov) in redkejši -ati -am (3 glagoli). Obrazilo -ovati je izrabljeno za izraženje nedovršnosti in ponavljalnosti glagolskega dejanja, čeprav glagolski pari siliti —silovati, škoditi — škodovati in zmagati — zmagovati ne označujejo vselej pričakovane razlike v poteku glagolskega dejanja. Zato je tvorbo z obrazilom -ovati treba šteti za tretji besedotvorni tip te skupine glagolov, ki pa kljub nastopanju v parih nima prave izpodrinjevalne moči. Vzrok za to je nedvomno v prvotni namembnosti in v manjši številčnosti. Npr.: Ony nebodo fhkodili ni konzhaoali na v Je j moji /veti Gorri (11, 26a); Sakaj jejt Jim Jtabo, inu nihzhe Je néma podjtopiti, tebi jhkodovati (111, 71 b).
Tako vršilci dejanja kot prizadeti SO' običajno osebe ali živa bitja, možni pa so tudi predmeti ali poosebitve: npr. Kaj le mojo dufho skalite (1, 271 b); Tiga Norza ufta Jama Jebi Jhkodio (1, 323 a). Na negativno razmerje med vršilcem in predmetom dejanja neredko kaže že samo poimenovanje vršilca dejanja (sovražnik, ta hudobni, zoprnik itd.).
V	kasnejših stoletjih so iz knjižne rabe izginili glagoli martrati, zmagati — zmagovati. Izrazit upad rabe glagola martrati odkriva že primerjava z Japljevim prevodom:
1.	Dalmatin: Kaj le mojo dufho shalite inu me martrate sbefjedami? (I.
271 b); .
Japelj: Kakń dólgu bódete fhe mojo dufho shalili, inu mene sgovorjenjam trudili? (3/600);
2.	Dalmatin: left tebe rotim pèr Bugu. nemartraj mene (III, 21 b);
Japelj: JeJt te sarotym pèr Bógu, nikar me ne nadleguj (9/170):
3.	Dalmatin: Sakaj ti tvojga Hlapza martrafh? (I, 85 a);
Japelj: Sakaj Ji tvojmu hlapzu letó slialo/t po/lal? (1 574).
Do danes ga je nadomestil glagol mučiti, ki je splošno rabljen, brez narečnega predznaka.
Izrazitejšo pomensko spremembo sta doživela glagola siliti (komu) in si-lovati (koga/komu). V pomenski vrednosti, ki sta jo imela v 16. stoletju, ju danes nadomešča glagolski par posiliti posiljevati, ki je tudi glede vid-skega pomena brezhiben. Glagol silooati je danes živ le še v knjižni rabi
(SSKJ IV, 661).
Redki primeri izpostavitve podstavnega samostalnika so osmišljeni s kakovostno pojasnitvijo ali pa so razložljivi kot prevodno naključje, nastalo zaradi izrazne poenostavitve: npr. Dalmatin: Okuli inu okuli bo ga ftrafhil nagèl ftrah, de nebo oejdel kam bi imèl pojti (I. 271 b); Luter: Vmb vnd vmb rvird jn schrecken plötzliche furcht das er nicht roeis roo er hin aus sol (1/935—936).
3.1.4.1 Po povratnosti se od naštetih glagolov loči groziti se. V Dalmatinovi Bibliji je rabljen samo neprehodno. Sobesedilno je lahko načinovno opredeljen: On fe je grosil mojo deshelo poshgati, inu moje mlade lunake pomoriti (II, 138 b). V pomenski vrednosti 'povzročati grozo z napovedovanjem česa neprijetnega' je glagol z morfemom se do danes že zastarel (SSKJ l, 770).
3.1Л 'Igrati (na) to, kar izraža PoSam': arf-ati < 'igrati na arfo/arfe'; bobnati, laotati, pavkati, trobentati. Pavkati je zapisan samo v Registru kot koroška vzporednica osrednje znanega in knjižno rabljenega glagola bobnati. Na isti besedotvorni pomen je dokaj pogojno mogoče sklepati tudi pri glagolu psalirati, čeprav njegova podstava in besedotvorna zgradba nista docela nedvoumni. Možna je dvojna razlaga (<'igrati na psalter' in < 'peti psal-ine'), ki je primerjalno preverjena in potrjena z rabami v protestantskih delih. Npr.
1.	Dalmatin: Aku je gdu dobre oole? ta puj Pfalme (III. 134 b);
Trubar: le Ii du dobre oole, ta Pfallirai (Psalter. 1566. 31 a);
2.	Dalmatin: Pujte njemu eno nono pejffen, dobru njemu Pfalirejte sglafnim
vukanjem (I, 287 a);
Luter: Singet jm ein nerves Lied / Machts gut auff Seitenspiellen mit schalle (II/992).
Pomenska vrednost samostalnika psalter iz Lutrove Biblije je današnjemu uporabniku uzaveščena z razlago Seitninstrurnent, Harfe (LB. 358*). Podobno razlago je mogoče zaslediti tudi v Hipolitovem rokopisnem slovarju: Nablium, ein Instrument der Musik ofalterium genau1, v falter, ali àrfe (Diet. I, 383). V Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju pa nemški iztočnici Pfalmen sledita zvezi psalme peti, prepevati (IL1202). Tudi glagola lavtati in trobentati pogosteje nastopata v pomenu igrati' kot pa s pomensko vrednostjo 'igrati na lavto/lavte' oz. 'igrati na trobento', kar bi predstavljalo izenačitev s predvidenim besedotvornim pomenom. Pri lavtati na to kaže sobesedilo: npr. Dalmatin: Peuci gredo od I prejela, potle ty, kir na ftrunah lautajo, Mej Dezhlami, katere bobnajo (I. 296 a) — Luter: Die Senger gehen vorher Darnach die Spielleute vnter den Megden die da paucken (11/1022). pri trobentati pa posredno tudi vztrajno ponavljanje istorečnega vzorca, ki je zaznaven kar pri 45 od 86 pojavitev: inu ta, kir je sTrobento trobental, je raven mene ftal (I, 257 b).
Izpeljava naštetih glagolov je enotno potekala z obrazilom -ati -am. Izjemo predstavlja le glagol psalirati s prevzetim obrazilom -irati -iram. Vsi podstavni samostalniki označujejo glasbila. Glagoli s tem besedotvornim pomenom so prisojevalni, čeprav je vršilec dejanja lahko izražen tudi samo posredno: koku fe mora vejditi, kaj fe je pifkalu ali arfalu? (III. 94 b). Praviloma so rabljeni neprehodno. Prehodnost je le redko izpričana: npr. arfati (kaj), trobentati zoper (vas). Na preneseni pomen kaže značilen izbor oko-liščinskih dopolnil: Pojte inu Plallirajte GOSPVDV uvafhim fercej (III, 105 a, pravilno 106 a).
Vsi glagoli iz Dalmatinove Biblije, ki izpričujejo besedotvorni pomen 'igrati (na) to, kar izraža PoSam', se do danes niso ohranili. V SSKJ niso več navedeni arfati, lavtati in paokati. Navedba glagola pavkati v Besedišču23 vtisa o upadu produktivnosti ne popravlja. Naštete glagole je uporab-nostno res omejevala tujost podstavnega samostalnika, čeprav sta samostalnika pavke in harfa še ostala v rabi. Njune tipične zveze kažejo, da glagola nadomeščajo sopomenski opisi: udarjati na pavke, igrati na harfo. Glagoli iz Dalmatinove Biblije ne zrcalijo tolikšne širine besedotvornega pomena,
M Besedišče slovenskega jezika. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, 1987. II, 91.
kot je ugotovljiva danes,14 saj med njimi ni zgleda za odtenek igrati se z igralnim sredstvom'.
Sestavljenko s predpono za- ima ob sebi le glagol trobentati, ki se tudi sicer najpogosteje pojavlja. Predpona za- spreminja njegovo pomensko in vidsko vrednost, besedotvorni pomen pa pušča nedotaknjen.
3.2 'Dajati/dati komu/čemu to, kar izraža PoSam': goant-ati (koga) < 'dati/dajati komu gvant'; antoertati, arcnovati, celooati, cirati, daronati, fur-mati, imenovati, kronati, kušati/kusniti - kušovati, lonati, snažiti, svetovati, špižati, troštati, žegnati — žegnavati/žegnooati. Vsi našteti glagoli so levo in desno vezljivi. Npr.: le lazhne je on /hpislial, te nage je on gvantal (11, 148 a). Nekateri od njih poleg obvezne tožilniške prehodnosti, ki je predvidljiva tudi za glagola antoertati in celovati iz Registra, poznajo tudi dajal-niško: npr. darovati mene, darovati snubačem: left tebi darujem to Nyvo (I, 14 b). Neprehodna raba je pri teh glagolih redko zaznavna, namenjena je poudarjanju dejavnosti vršilca dejanja: TY pak, kir fo pezhatili, fo bili) . . . (1, 260 b); Sakaj Bug nikar dar, temuzh j erce gleda, liga kir daruje (111. 44 a).
Podstavni samostalniki so ložilniško vezavni z jedrnim glagolom pretvor-benega vzorca. Najpogosteje označujejo konkretno predmetnost (arcnije, dar, gvant, krona, špiža), ki je običajno v sobesedilu še natančneje določena. Npr. Ony nje fnaahio siatom (II, 177a); fhpishajte ga s'kruhom inu s vodo (I, 242 a). Redkejši so vsebinsko abstraktni podstavni samostalniki (svet) in tisti, ki označujejo rezultat dejanja (kuš). Večina podstavnih samostalnikov je tujega izvora (arcnije, cir, furm, gvant. krona, kuš. Ion). Vsi so tudi sami bolj ali manj trdna sestavina Dalmatinovega besedišča (npr. kuš z dvema in špiža z 99 pojavitvami). Med njimi sta dva tvorjena izraza (gvant in antvert).
Vršilci dejanja ter tožilniški in dajalniški predmeti so praviloma osebe. Na preneseni pomen opozarja bodisi neosebni vršilec dejanja, netipični predmet ali s predložno zvezo izraženo sredstvo. Npr.: lagneta tebe gvantajo, inu Kosli ti dajo denarje k'Nyvi (I. 327 a); Snashite ta Prasnik s'Maji (I. 309 b); Kateri tebe Krona s'gnado inu s'miloftjo (1. 505 a). Pojavitev neobičajnega vršilca dejanja oz. nosilca poteka ali stanja lahko signalizira tudi spremembo besedotvornega pomena. Npr. te fvitle Svesde zirajo Nebu (11. 171 a) < 'so cir neba". Razhajanje med besedotvornim in leksikalniin pomenom je pri tovrstnih primerih pogosto veliko: npr. Praviza inu Myr le vkup kufhujo (I, 301 a) 'dotikajo'.
Na stopnjo leksikaliziranosti pomena nekaterih glagolov je mogoče sklepati tudi iz razmerja Luter — Dalmatin. Glagol arcnovati v Dalmatinovi Bibliji nastopa s pomenom zdraviti", na kar kaže tudi prevajanje glagola heilen z arcnovati. Glagol urtzneien iz Lutrove Biblije je sodobnemu razumevanju približan s sopomensko frazo mit Arznei behandeln' (LB. 304*) 'zdraviti'. Npr.:
L Dalmatin: My Babel arznujemo, ali ona nezhe sdrava biti (11. 53 b): Luter: Wir heilen Babel Aber sie mil nicht heil meiden (II 1372): Japelj: Sdravili /wo Babilon, inu ny bil osdraulen (6 417): 2. Dalmatin: pomagaj /am febi novrej, kakor druge arznuje/h (IL 160a): Luter: Hilff dir vor selber ehe du andere artzneiest (II 1776): Japelj: Pred bolesnio vsàmi csdravilu (5 281).
S4 Prim. A. Vidovič-Muha. Primeri tvorbnih vzorcev glagola, SSJLK 21 (1985), 50: npr. fižolčkati se. frnikolati. balinati. dominati se, žogati se.
Oddaljitev od osnovnega besedotvornega pomena je zaznavna tudi pri glagolu imenovati (koga) <1 izreči ime' koga ali poklicati koga: Dalmatin: jefi GOSPVD, Israeli ki Bug, /itn tebe pèr imeni imenoval... I a, je/1 tebe klizhem pèr tvoim imeni (11, 18 b) — Luter: ich der HERR der Gott Jsrael dich bey deinem namen genennet habe ... Ja ich rieff dich bey deinem namen (II 1238).
Pogosti primeri istorečnosti, ki nastajajo z izpostavo podstavnega samostalnika. se uvrščajo v vse že navedene lipe: so posledica prezrcaljenosti vzorcev iz Lutrove Biblije; nastajajo naključno, kot posledica izraznih zadreg; so hoteni, zavestno oblikovani oz. po l.utrovem zgledu zavestno vključeni v slovenski prevod, ker je z njimi vzpostavljena ritmično učinkovita stuvčna simetrija. Npr. Dalmatin: Kir Se ml o gruniafh na nje grunt (I. 303 b)
Luter: DER du das Erdreich gründest auff seinen Hoden (IL 1034).
Številčno prevladuje izpeljava z obrazilom -ati -am (9 glagolov). Močna je tudi tvorba z obrazilom -ovati -ujem (3 glagolov), z -iti -im pa nekoliko zaostaja (3 glagoli).
Od naštetih glagolov v Dalmatinovi Bibliji le dva izpričujeta skromno sestavljivost s predponami: snažiti z o- in u- ter špižati z na-. Glagol osnažiti (Ivoje Brade nej bil ofnashil (1. 179 a)) je motiviran z osnovnim pomenom podstavnega samostalnika, glagol usnažiti pa z drugim pomenom; Pleteršnik: 1. die Sauberkeit, die Reinlichkeit, 2. die Zierde, der Schmuck (II, 324). Predpone, dodane omenjenima podstavnima glagolama. ne spreminjajo njunega besedotvornega pomena. Slabo razvita predponska tvorba je pri teh glagolih prej posledica prevzetosti podstave kot pa pojemajoče moči besedotvornega pomena, saj je la še danes živ. tvorbeno bogat in izrazno pomnožen.25 Navedeni besedotvorni pomen v Dalmatinovi Bibliji izpričuje tudi nekaj glagolov, ki nastopajo le v sestavljeni obliki: obstrupiti ostrupiti, osemeniti.
Pri nekaterih glagolih tudi povratnost, izražena z morfemom se, narekuje drugačno skladenjsko pretvorbo: npr. urcnovati se < 'jemati arcnije . imenovati se < 'imeti nositi ime', svetovati se < 'imeti svet' ('posvet').
Najopaznejša razvojna poteza, ki zadeva glagole s tem besedotvornim pomenom. je, da so iz rabe postopoma začeli izginevati glagoli s tujim samostalnikom v podstavi. Nadomeščanje se je napovedovalo že v Dalmatinovi Bibliji,2" otipljivejši rezultati pa so zaznavni po dveh stoletjih pri Japlju (prim, nadomestitve za glagol urcnovati). Glagol gvantati in podstavni samostalnik gvant se npr. pri Dalmatinu živahno izmenjujeta s sopomenskima ustrezni-cama obleči in obleka. Sopomenska izraza sta pogosto zelo premišljeno izrabljena za oblikovanje stilno učinkovitih dvodelnih formul, tako v prevodno odvisnih kot v prevodno nevzorovanih delih Biblije:27
1. Dalmatin: Saka j on je mene oblejkel v'gvant tiga isvelizhanja, inu me je gvantal I to luknjo te Pravice (11, 24 b);
25	Prim. A. V i d o v i č - M u h a . Primeri tvorbnih ozorcev glagola, XXI, SSJLK 21 (1985), Ljubljana, 47—61 (51).
26	O tem M. Merše, Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6 (1986), Ljubljana. 575—388.
27	Glede prisotnosti te in. drugih stilnih figur v delih slovenskih protestantov prim. B. Pogorelec, Trubarjev stavek, SSJLK 8 (1972), Ljubljana. 305—321: J. Pogačnik, Jurii Dalmatin v luči stilističnih raziskav. Teze in sinteze. Maribor, 1976. 69—87.
Luter: DEnn er hat mich angezogen mit Kleidern des Heils Vnd mit dem Rock der Gerechtigkeit gekleidet (ll/l260): 2. Dalmatin: GVANT ATI ALI OBLElzhi fe imajo ty nagi (I, XV b).
Do danes je delno pomensko zastarel tudi glagol snažiti.
3.3	'Izkazovati/izkazati komu/čemu to, kar izraža PoSam': čast-iti koga kaj < izkazovati čast' komu/čemu; slaviti, ki se z narečno določenostjo brez sobesedila pojavlja le v Registru. Tema dvema glagoloma je pogojno mogoče dodati še ferahtati, ki je bil kot drugostopenjska tvorjenka s pisno in obli-koslovno prilagoditvijo prevzet iz nemščine. Predpona fer- razveljavlja vsebino podstavnega glagola, ki v nemščini nastopa z besedotvornim pomenom izkazovati alit komu'.28 V Dalmatinovem jeziku do praktične besedotvorne razstavitve, ki bi jo dokazoval obstoj sopomenskih opisnih nadomestil, ni prišlo. Zelo verjetno je, da besedotvorni pomen glagola v 16. stoletju ni bil uza-veščen.
Besedotvorni obrazili -iti -im in -ati -am sta v razmerju 2 : 1. Predmeti, s katerimi se tožilniško vežeta glagola častiti in ferahtati, označujejo to, kar je vredno čaščenja ali zaničevanja. Oba glagola sta prisojevalna, s standardnim osebnim vršilcem dejanja, ki ga občasno lahko nadomesti poosebitev abstraktnega: MOdruft le fama zha/ty (II, 162 b). Glede na enakost ali pre-cejšrft> podobnost nadomestnih besednih zvez iz Dalmatinove Biblije bi bilo skupini mogoče pridružiti še glagol hvaliti: častiti koga — dati, izkazovati komu čast; hvaliti koga — dati,dajati, peti komu hvalo. Prav nadomestne besedne zveze kažejo, da je besedotvorni pomen vseh naštetih glagolov mejnega značaja, saj ga z drugimi besedotvornimi pomeni družijo skupne pomenske sestavine (izkazovanje — izrekanje tega, kar izraža PoSam; izkazovanje — dajanje tega, kar izraža PoSam). Povezovalno z glagoli, ki imajo soroden besedotvorni pomen, deluje tudi abstraktnost podstavnih samostalnikov, razmejevalno do glagolov z besedotvornim pomenom 'povzročiti/povzročati komu/čemu to, kar izraža PoSam' pa to, da je učinek dejanja pri eni skupini glagolov negativen za predmet, pri drugi pa pozitiven.
Povratnost pri častiti se in hvaliti se ne vpliva na spremembo besedotvornega pomena. Sestavljivost s predponami izpričuje le glagol hvaliti: pohvaliti se, zahvaliti — zahvaliti se.
V naslednjih stoletjih so glagoli iz (e skupine doživeli nekaj sprememb. Glagol ferahtati, ki je bil v 16. stoletju brez prave tekmovalne dvojnice, so kasneje izrinili drugi glagoli (npr. zaničevati),™ slaviti je postal splošno slovenski; tožilniško vezavo glagola zahvaliti (zahvaliti Gospoda/Boga/kralja) je nadomestila zveza povratnega glagola z dajalniškim predmetom: zahvaliti se komu.
3.4	' JeinatLvzeti to, kar izraža PoSam': mož-iti se < 'jemati moža', ženiti se. Zgolj ilustrativno, ker nista bila nikoli sestavni del uporabljanega besedja. je sem mogoče uvrstiti tudi glagola poletkovati < 'pobirati poletke' in repe-kovati iz istega ustrezničnega niza v Registru. Tudi nekatere rabe glagola buhrati opravičujejo pretvorbo < 'vzeti buher'. Na takšno razumevanje bese-
ae Prim. I. K ti h1 n h o 1 d - H. W e I I m a n n . Deutsche Wortbildung, Erster Hauptteil: Das Verb, Düsseldorf. 1973, 70—71.
2,1 Npr. Dalmatin: lnu fo ga ferahtali (I. 155a) — Japelj: inu fo ga saniz-hùoâli (2/42).
dotvornega pomena je mogoče sklepati tudi iz sopomenskega opisa v Registru: Buhrati (Crajnl'ki) oshuro vseti (Slovénlki oli Besjâzhki) (111, CclIIb). Na osnovi pomenske vrednosti, ki jo je glagol muchern imel v Lutrovi Bibliji (gegen Zinsen Geld leihen (393*)) in ki je razvidna tudi iz sopomenskih opisov v Dalmatinovi Bibliji (npr. Sakaj ti mu néma/h tvoih denarjeu na Buher dati (I, 76 b), je določljiv besedotvorni pomen 'dajati/dati, posojati/posoditi kaj na buher'. V tem pretvorbenem vzorcu podstavni samostalnik nastopa kot del primične sestavine in ne več kot tožilniški delovalnik.
Vsi našteti glagoli so prisojevalni. Vršilci dejanja oz. nosilci stanja so osebe. Primeri iz Dalmatinove Biblije izpričujejo tako prehodnost kot nepre-hodnost (npr. buhrati — buhrati kaj, buhrati s čim). Podstavni samostalnik v dveh primerih označuje osebo (mož, žena), lahko pu je tudi vsebinsko ab-straktnejši. Abstraktnost podstavnega samostalnika pri buhrati zmanjšujejo sobesedilne konkretizacije: 77 némafh na tooirn bratu buhrati, ni sdenarmi, ni s'fhpisho, ni soofém, s'zhim fe more buhrati. Na téh, kir fo ptuji, morefh buhrati, ali nikar na tvoim Brati (I, 118 a, pravilno 112 a).
Glagola ženiti se in mož it i se izpričujeta sestavljivost s predpono o-. Sprememba besedotvornega pomena je predvidljiva pri nepovratno in neprehodno rabljenem glagolu omožiti < 'postati mož': Obtu, kateri omoshy, ta dobru ftury, kateri pak neomoshy, ta bujle [tury (HI, 92a), čeprav je verjetna tudi domneva, da je leksikalizacija že v 16. stoletju zastrla besedotvorni pomen.30
Glagol buhrati se do danes ni ohranil. Podstavni samostalnik buher se je že v 16. stoletju izmenjeval s samostalniki čini, obrest in žuh, vendar sta bila izraza buher in obrest v Dalmatinovi Bibliji še pomensko ločena. Da gre za biblijske pomene obeh izrazov, ki jih je bilo treba uporabnikom šele uzavestiti, kaže po Lutru posneta robna opomba: Buher imenuje tu kar [e od denarjeu vezh osame, kakor je danu: Obre/1 pak, kadar en obog Mofh mora shitu, vinu, meffu, inu druge votrebo drashifhi, kakôr je vrejdnu, inu kakor Lakomnik hozhe, oseti (I. 76 b).
Produktivnosti besedotvornih tipov pri tako majhni skupini glagolov skorajda ni mogoče ugotavljati. Osrednja glugola ženiti se in možiti se sta izpeljana z istim obrazilom (-iti), ki pa mu večje produktivnosti v okviru tega besedotvornega pomena vseeno ni mogoče pripisovati.
35 'Imeti, čutiti to, kar izraža PoSam' ali 'biti v tem. kar izraža PoSam'. Besedotvorni pomen se občasno dopolnjuje še s pomensko sestavino izražanju ali izkazovanje tega. kar izraža podstavni samostalnik. Ajfr-ati < 'čutiti aj-fer' ali 'biti v ajfru': cviblati, nidati, skrbeti, triumfirati, žalovati. Prevladujejo povratni glagoli: čuditi se, flisati se, gnusiti se, kumrati se, luštati se. mu jati se, ofertovati se, sanjati se, sramovati se, srditi se, strašiti se. Označevalna za to skupino je tesna povezanost z besedotvornim pomenom 'delati narediti, povzročati/povzročiti komu to. kar izraža PoSam' (3.1.4), kamor so ti glagoli uvrščeni, kadar so rabljeni1 nepovratno in tožilniško prehodno. Vsi našteti glagoli so prisojevalni. Nekaj med njimi je navidezno nepriso-jevalnih. ker je prvi delovalnik izražen dajalniško (meni [e je gnufsilu nad nyrtii (I. 73 b); ta yfzhe kar fe mu lufhta (I. 323 a)) ali pa opravlja vlogo
30 Lutrov prevod: Endlich welcher oerheiratet der t hut wol / Welcher aber nicht oerheiratet der thut besser (111/2310).
drugega delovalnika: Inu GOSPVDA je grévalu tiga hudiga (I. 56 b), GO-SPVD, daj meni toifto vodo. de me nebo shejalu (111. 49 a).31
Prvi delovalnik je praviloma oseba, možne pa so tudi poosebitve predmetov in abstraktnih pojmov. Npr. Inu Luna fe bo framovala, inu Sonce bo s [ramotjo ob[talu (II, 9b); Sakaj tiga Mosha slobnoft ajfra (I, 319 a). Glagoli s tem besedotvornim pomenom so v Dalmatinovi Bibliji rabljeni prehodno in neprehodno. Prevladujejo prehodne rabe, le pri glagolih ofertooati se in srarnoouti se je stanje obratno. Precej glagolov je predložno vezavnih, čeprav je tudi predložnost pogosto alternativna: ajfrati čez (koga)/(Jeruza-lern); (postave); ajfrati za (Boga) (postaoc); ajfrati zoper (koga); coiblati na (božji gnadi); gnusiti se nad (njimi), (zanikrno špižo); gnusiti se čez (koga); mujati se po (njem),/ (svetosti) ; mujati se nad (kapitułom); ofertooati se zoper (stariga); ofertooati se s (snago); skrbeti za (Jakoba)i(obeno reč); skrbeti po (blagu); srditi se čez (Labana); srditi se s (tvojim žalbanim); srditi se zoper (farje).
Podstavni samostalniki označujejo čustveno stanje ali telesno počutje. Oboje je v večini primerov neugodno za vršilca dejanja oz. nosilca stanja.
Največjo produktivnost izpričuje obrazilo -ati -am (8 glagolov), za njim pa se razvrščajo še -iti -im (4 glagoli), -ovati -ujem (3 glagoli) ter manj produktivna -eti -im in tuji -irati -iratn.
Veliko je le glasovno in oblikovno prilagojenih prevzetih glagolov, z daljšo ali krajšo tradicijo rabe in ne morda novih, zavestno tvorjenih iz tujega pod-stavnega samostalnika. Tudi primeri, kjer izhodišče predstavljajo tuje drugostopenjske tvorjenke (ofertooati se, grevati), kažejo prej na prvo kot na drugo možnost. Na samo pojavitev in na pogostnost rabe nekaterih od njih je vplival Lutrov prevodni zgled. Dalmatin npr. glagol ajfrati uporablja z nič manj širokim pomenskim spektrom kot Luter,38 ki mu je podobno kot drugim narečno obarvanim izrazom z vključitvijo v svoj biblijski prevod zagotovil nadnarečno, knjižnojezikovno rabo.33
Pri nekaterih glagolih iz te skupine se prav tako po primerjalni poti odkriva, kako velik ustvarjalni napor je bil potreben za ohranjanje in izrazno ustrezno podajanje biblijskih stilnih figur, za kar je predstavljala dober izziv prav Lutrova prevodna predloga. Za pomensko bližnja ali sopomenska glagola iz Lutrove Biblije je tudi Dalmatin skušal poiskati primerni ustrez-nici. Npr.
Dalmatin: Nereferdi fe zhes te hude, inu neajfraj zhes te hudobne (I, 325 b); Luter: ERziirne dich nicht ober den Bösen Vnd eiver nicht vber die Gottlosen (II/1126);
Japelj: Nikär fe ne prepiraj s'hudobnimi, tudi ne bódi grefhnikam neoofh-liv (5/75).
Podobno kot na relaciji Luter—Dalmatin je tudi pri razmerju Dalmatin— Japelj pogosto opazna nadomestitev tvorjenke z opisom, ki včasih uresničuje le enega od pomenov pomensko širokega podstavnega samostalnika. Ta ča-
31 Glede mejnosti tovrstnih primerov prim. J. Toporišič. Nova slovenska skladnja, Ljubljana, 1982. 83—85.
eivern — eifoersiichtig. leidenschaftlich, zornig, neidisch sein, eifersüchtig machen über (LB, 319*).
33 Prim. H. Bach . Die Holle Luthers für die deutsche Sprachgeschichte, Sprachgeschichte, Berlin-New York, 1984, II, 1440—1447.
sovni presek hkrati jasno kaže na proces zamenjevanja glagolov s tujim samostalnikom v podstavi z domačimi ustreznicami.
1.	Dalmatin: Dokler Neoernik /e offert uje, moru jo réuni ter peti (I, 282 a);
Luter: Weil der Gottlose obermut treibet / mus der Elende leiden (11/974);
2.	Dalmatin: tvoj Ozha . .. fkèrby sa oaju (I, 154 b);
Japelj : tvoj ozhe ... je o'fkèrbi sa vâju (2/38).
Pri glagolih, ki jih tuji izvor uporabnostno ni omejeval, pa so do danes za-starevale in izginevale iz rabe po tujem zgledu oblikovane zveze s predlogi (npr. skrbeti po čem).
Le nekaj glagolov s tem besedotvornim pomenom v Dalmatinovi Bibliji spremljajo predponske uresničitve: npi. ajfrati doajfrati se, čuditi se — prečuditi se, srditi se — razsrditi se, žalovati razžalovati. Glagol zasra-movati koga se po besedotvornem pomenu razlikuje od glagola sramovati se; spravljati koga v sram' — čutiti sram'. Tudi pri vidskem paru oskrbeti — oskrbovati koga je leksikalizacija že zakrila povezavo z besedotvornim pomenom izhodiščnega glagola.
3.6 Določati določiti (komu čemu) to, kar izraža PoSam': mer-iti < 'določati mero', masati, vagati vagovati < "določati vago' ('težo').
Podstavni samostalniki so vsebinsko sorodni, abstraktni. Glagoli so rabljeni prisojevalno. vršilci dejanja so osebe, osebni vršilec dejanja je v posameznih primerih lahko potisnjen v ozadje, npr.: Ali kadar fe je s'Gomerjom merilu nej ta vezh nafhal, kateri je vezh bil pobral (1. 45 b). Vsi so tožilniško prehodni. Tipični predmeti so tisti, ki označujejo to, kar se da meriti ali tehtati: meriti hišo, les, steno, vodo: vagovati denarje, kruh, zlato. Z njihovo netipičnostjo je opozorjeno na pomenski prenos: kateri te nifty fpoftavami merio (II, 127 a). Na neprehodnost in na glagole z niorfeinom se je pogosto, vendar ne obvezno, vezana sprememba besedotvornega pomena: npr. vagati < imeti vago' (fe nej védilu, kuliku je ta Bron vagal (I, 235 b)). V posameznih primerih je bila oddaljenost leksikalnega pomena od besedotvornega že zelo velika, npr. Inu on fe je tri/krat meril nad tém Ditetom, inu je klizal na GOSPVDA (I. 196 b) 'razprostrl'.
Ponovitev podstavnega samostalnika v bližnjem sobesedilu pri teh glagolih ne ustvarja istorečnosti, saj sta samostalnik, ki stoji sam zase, in tisti, ki predstavlja podstavo tvorjenke. pomensko različna: prvi označuje npr. pripravo za tehtanje, drugi pa težo (vafh Kruh le ima svago vagovati (I. 77 a)).
Glagol meriti v Dalmatinovi Bibliji spremljajo tvorjenke izmeriti, nameriti, odmerili, premeriti, razmeriti in z meriti, glagol vagati pa odvagati, pre-vagati in zvagati. Leva obrazila jih pomensko oddaljujejo od izhodiščnih glagolov, na spremembo besedotvornega pomena pa ne vplivajo. V okviru tega besedotvornega pomena je tvorbeno izrazitejše samo obrazilo -ati (2 glagola). Obrazili -iti in -ovati, ki ga je zaradi vidske neizčiščenosti para vagati
vagovati le pogojno mogoče šteti zraven, pa se pojavljata vsak samo pri enem glagolu.
Glagoli masati in vagati — vagovati so v kasnejših stoletjih zaradi tujosti podstavnega samostalnika izginili iz knjižnojezikovne rabe.
4 Glag + Samo
4.1 'Pokrivati pokriti, obdajati obdati, oskrbovati/oskrbeti kaj/koga s tem, kar izraža PoSam': flaštr-ati (pot) (< flaštran pot) < 'pokriti pot s flaštrom":
flikati, soliti, špuntati, štupati, tableti, tunihati (< tuniliunje), žalbati. Prav toliko je tudi levo obraziljenih glagolov, čeprav v paru nastopata le glagola flaštrati (poflaštrati) in tablati (potablati) : obsenčiti, obšrangati, okrpati, omadežiti — omadežovati, opasati — opasooati, odpasati, pofarbati, pozlatiti, ublatiti < 'umazati z blatom", zasmoliti. Izbor levili obrazil (predpon in predlogov) poteka v mejah, ki jih določa besedotvorni pomen, saj je z njimi poleg dovršnosti izražena usmerjenost na površino (po-) in okoli česa (ob-!o-). Tudi tu je v ospredju izpeljava z obrazilom -ati -am (II glagolov), obrazilo -iti -im številčno precej zaostaja (4 glagoli). Obrazilo -ooati -ujem je zaznavno le pri drugotno tvorjenih nedovršnikih, zato ga v okviru tega besedotvor-nopomenskega odtenka ni mogoče šteti med produktivne besedotvorne tipe (opasooati, omadeževati).
Razvrščevalne težave ustvarjajo glagoli, pri katerih podstavni samostalniki označujejo rezultat dejanja (npr. gruntati, gvelbati). S tem ustvarjajo povezavo z besedotvornim pomenom 'delati narediti, ustvarjati/ustvariti to, kar izraža PoSam". čeprav se od glagolov s tem besedotvornim pomenom ločujejo po prehodnosti. Prav zato. ker sta pogosto vzporedno zaznavni dve pomenski sestavini (npr. ustvarjanje in dajanje), absolutna razmejitev besedotvornih pomenov ni vedno možna.
Vsi našteti glagoli so tožilniško prehodni. Predmet, s katerim se vežejo, običajno označuje stvar, le redko osebo (flikati čerpine, mreže; poflaštrati pot; gruntati uto; goelbati nebo; okrpati čreole; špuntati liišo; žalbati glavo, kamen, prebivališče, koga). Neprehodno rabo je pri njih komaj mogoče zaslediti; če se pojavlja, je izrabljena za izražanje ekspresivnejšega pomena, ki se ne ujema več z besedotvornim pomenom, npr: Inu aku lih Arzat dolgu na nym flika, taku ouner h'koncu letaku gre (11, 157 b): Tedaj je on fhe taushent komulceu meril, inu je bilu taku globoku, de néfim mogèl oezh *gruntati *brefti (II. 83 b). Drugi primer kaže. da je Dalmatin neosnovno pomensko vrednost glagola gruntati skušal bralcem približati s pomočjo ustreznice, dodane na robu.34
Skupino tesneje povezuje tudi konkretnost podstavnih samostalnikov, saj označujejo predmete (flašter, krpa. šranga, tabla), snov (zlato) ali pojave (senca). Med njimi je veliko prevzetih izrazov, ki jih Dalmatin tudi sicer uporablja (npr. farba, flašter, štupa, žulba).3-' Prav ti so v naslednjih stoletjih sprožili iskanje primernih nadomestil. Potek procesa je že po dveh stoletjih mogoče preverjati z Japljevim prevodom.
1.	Dalmatin: lnu cny fo Davida shalbali h'Krajlu zhes Israela (I, 170 b);
Japelj: inu Davida sa krajla zhes Isruel màshejc (2/167);
2.	Dalmatin: Kateri eniga Norza vuzhy, ta Zhèrpine flika (II. 162 a);
Japelj.Kdor norza vuzhy. je kakór ta. kateri zhèpine vkùp fklejuje (5/295).
Sobesedilno dodane primične sestavine, ki lastnostno določajo glagolske
tvorjenke, kažejo bodisi na splošnost podstavnih samostalnikov ali pa že na
34	Prim. F'. Novak. Razvojne tendence v besedišču slovenskih protestantskih piscev, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6 (1986). Ljubljana. 389—402.
35	M. Orožen ugotavlja, da je Dalmatin za otipljive pojave materialnega sveta imel na voljo več sinonimov domačega in tujega izvora. Za abstraktno izrazje pa je značilna manjša izrazna raznolikost: Dialektizmi v jeziku Jurija Dalmatina. Krško skozi čas, Krško, 1977, 87—98.
zastrtost besedotvornega pomena. Npr.: inu je fhpuntal snotraj s'lejfom, inu je tla te hifhe potablal, Smrekovimi shaganizami (I. 186 b) ; Ti shalbafh mojo glaoo s 'Oljem, inu moj Pehar poln natu k a/h (J, 285 a) 'inažeš, maziliš'.
Večja ali manjša stopnja leksikaliziranosti besedotvornega pomena je ugotovljiva tudi pri drugih glagolih. Npr. štupati meso 'začiniti meso', ubla-titi noge 'umazali noge', kai dokazuje tudi primerjava z Lutrom: left fim moje noge vrnila, koku bi je supet oblatila? (1. 333 a) — Jch habe meine Fusse geroasschen mie sol ich sie mider besuddeln? (H/1155).
Številni primeri vzporednega nastopanja podstavnega samostalnika in tvorjenke v okviru iste povedi tipsko ne presegajo že znanih vzorcev. Najštevilnejši so primeri, kjer izpostavo opravičuje kakovostno pojasnjevanje podstavnega samostalnika: shalbaj tvoje ozhy s'ozhefno shalbo (III, 139 a). Zanimivi so primeri, kjer je izpostava kljub skladnosti z Lutrovo predlogo razvidno stilno pogojena. Z njo je dosežena simetrija, ritmična uravnoteženost, posredno pa poudarjeno tudi vsebinsko nasprotje. Npr.:
Dalmatin: Ti néfi moje Glave s'ojlem shalbal; Ona je pak moje noge s'sahal-
bo [prav: .s/i-| shalbala (III, 35a): Luter: Du hast mein Heubt nicht mit öle gesalbet I Sie aber hat meine Fiisse mit salben gesalbet (III 2090).
4.2 'Obdelovati obdelati kaj/koga s tem. kar izraža PoSam': brus-iti nožič <'ostriti nožič z brusom', gajžlati Jezusa < 'tepsti Jezusa z gajžlo', lotati železo < 'spajati železo z lotom', prešati vino < 'iztiskati vino s prešo' (pomen je razvit preko vmesne stopnje: prešati grozdje < 'stiskati grozdje s prešo'). Isti l>esedotvorni pomen izpričuje tudi več sestavljenih glagolov, ki se v nesestavljeni obliki v Dalmatinovi Bibliji ne pojavljajo: pokositi, raz-/skva-siti, razžagati, zarigljati, zažiglati pravico (< zažigalna pravica) < 'potrditi pravico z žiglom'.
Vi •šilec dejanja je praviloma oseba. Tožilniško izraženi predmet, na katerega je usmerjeno dejanje glagola, je običajno stvar, le pri gajžlati oseba. Oddaljitev od teh dveh stalnic je navadno znak prenesenega pomena ali pomenske širitve (npr. En nuzhizh ta drugi brufsi, inu en Mosh tiga drusiga (L 326 b). Bedke neprehodne rabe so opravičljive bodisi s sobesedilno naslonitvijo, lahko pa kažejo na povečano stopnjo leksikaliziranosti pomena, npr.: Kadar on sazhne gajshlati. taku on prece vbye (I, 269 a);38 inu fo brali fvoje Vinograde, inu fo prefhali, inu fo na ples delali (I, 138 b).
Podstavni samostalniki označujejo orodje (brus, gajžla, kosa, preša, žaga) ali snov (kvas. lot). Zveza lotano železo je terminološkega značaja, kar kaže tudi sopomensko besednozvezno nadomestilo iz Registra: l.otanu shelésu (Crajnl'ki) svarjénu shelésu (Slovenfki, Besjazhki) (III, CcVb).
Primerjava z Lutrom odkriva zastrtost besedotvornega pomena pri glagolu razkvasiti < 'narediti kislo', na kar kaže tudi prevodno nastala istorečna zveza:
Dalmatin: Inu fo vfi red Prefhu/hniki, kakor ena Pezh, katero Fifhtèr res-béli, kadar oméfsi, inu pufty Qvas /kusi resqvafsiti (II, 106 a);
:le Japljev prevod citiranega primera: Aku tépe, (bi kdó rekal) naj na enkrat otnory (3/574). Primerjava z Japljem kaže, da se je glagol gajžlati že v 16. stoletju uporabljal v pomenski vrednosti, ki se je prekrivala z besedotvornim pomenom, in v pomenski vrednosti, pri kateri je bila prav sestavina, karakteristična za besedotvorni pomen, že zastrta.
Luter: Gleich wie ein Backofen den der Becker heitzet / wenn er hat ausgeknetet / vnd lesst den Teig durchseuren (11/1580). Istorečnost je včasih le navidezna, npr. Vinu /e o'prefhah oezh neprefha (II, 7 a): preša — prostor za stiskanje grozdja'; preša v vlogi podstavnega samostalnika "naprava za stiskanje grozdja'. S primerjanjem Dalmatinove Biblije in Lutrove prevodne predloge postaja jasno razvidna utečenost besedotvornega postopka, ki skoraj brezhibno vključuje tudi glagolski vid.
Ugotovljiva sta dva besedotvorna tipa: PoSam + -ati (6 glagolov) in PoSam + -iti (4 glagoli). Produktivnost sta ohranila do danes. Dve predpon-ski sestavljenki v Bibliji spremljata samo glagol brusiti (nabrusiti, zbrusiti). Njegovega besedotvornega pomena ne spreminjata.
V vmesnih štirih stoletjih so glagoli s tem besedotvornim pomenom doživeli več sprememb. Iz zborne rabe je izginil glagol gajžlati. Nadomestil ga je besedotvorno enako Strukturiran glagol bičati. Pri glagolu zažiglati je zamenjava tekla v smeri (pečatiti) zapečatiti.
5 Glag + Sam kot del primične sestavine
5.1	Psooati zmerjati s psom': izlakotooati < 'izčrpavati z lakoto'. Podstavni samostalnik je v obeh primerih del načinovne prislovne zveze, ki kot neobvezno okoliščinsko dopolnilo spremlja jedrni glagol. V prvem primeru označuje žival, v drugem pa stanje, kur je že znak, da glagola glede besedotvornega pomena nista povsem izenačena. Oba sta prisojevalna in prehodno rabljena. V vlogi vršilcev dejanja in predmetov je pričakovano pojavljanje oseb (oz. živih bitij v vlogi predmetov). Odstopi kažejo na preneseni pomen: de bodo S. Eoangeli islakctovali (II. 93 a). Glagol psooati je bil že v 16. stoletju uporabljen z zastrtim besedotvornim pomenom. Na to kaže primerjava z Lutrom in ustreznični niz iz Registra. Npr. fvarili (Crajnfki) pfuvati, pokarati, kleti (Slovenfki oli Besjazhki) (III. Dd II b); Dalmatin: Sakaj jeft Ilifhim, koku nyh veliku mene pluje (II. 37 a) Luter: DEnn ich höre wie mich viel schelten (11/1309).
Glagol psooati je v Bibliji izpričan le v nesestavljeni obliki, izlakotooati pa le v sestavljeni. Oba sta se v rabi ohranila do danes.
5.2	Križati koga < dati/pribiti koga na križ'; slediti koga < 'biti komu na sledi' ter le ilustrativno še potiti — potovati < 'biti na poti' iz tretjega stolpca v Registru (slovensko, bezjačko). Vsebinsko konkretni podstavni samostalniki so deli krajevnih prislovnih zvez, ki dopolnjujejo jedrna glagola dati (s konkretizacijo pribiti, ki jo narekuje biblijsko okolje) in biti. Glagola križali in slediti sta v Dalmatinovi Bibliji iabljena prisojevalno in prehodno. Netipični predmet signalizira preneseni pomen: Kateri pak Cri) tuf u flifhio, ty krishajo fvoje mefsu, sred njegovimi lufhti inu shejlami (111. 104a). Pri prehodnem glagolu herpergovati se odpira dvojna možnost pretvorbe ('dajati komu erperge' in 'imeti koga na erpergah'), s tem pa tudi različna razlaga besedotvornega pomena. Dileme za današnji čas ni potrebno reševati, saj je glagol, ki je imel v podstavi tujo samostalniško tvorjenko, že skoraj izginil iz rabe.37
37 Glede današnje rabe glagola jerprgooati prim. V.	G j ur in. Pisna podoba besed v prvih dveh Trubarjevih knjigah, ki so danes žive le v nekonveneionalni slovenščini, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in	kulturi. Obdobja 6 (1986), Ljubljana, 463.
5.3 Zimooati < 'biti čez zimo". Podstavni samostalnik označuje letni čas. V skladenjski pretvorbi kot del časovne prislovne zveze dopolnjuje jedrni glagol. Pravilnost take razvezave potrjuje obstoj sopomenskega opisa, s katerim je Dalmatin izmenično prevajal glagol wintern iz Lutrove Biblije. Dalmatin: lnu kadar je tu Brud neleshozh bil, de bi zhes Symo tamkaj oftali (III, 77 a) — Luter: Vnd du die Anfurt angelegen mar zu wintern (III, 2249).
Razen glagola križati so bili vsi drugi v Dalmatinovi Bibliji redko rabljeni. Majhno število primerov kot tudi odsotnost vzporednih tvorjenk daje slutiti omejeno produktivnost nakazanih besedotvornih vzorcev. Iz navedenih primerov je komajda mogoče izluščiti potencialno tvorbeno prodornejše pri-ponsko obrazilo -ovati -ujem.
SUMMARY
A substantival base is determinable with a considerable certainty for almost one ieventh of the approximately 3>00 \erbs in the Dalmatin Bible — a fact that testifies to a high productivity of this pattern of word formation. There are some 240 verbs derived by means of a suffix, and also approximately 220 prefixed verbs. Their word-formational meanings, determined by a syntactic transformation and verified by synonymous paraphrases in the Dalmatin Bible, demonstrate a variegation that does not lag far behind the situation in modern standard Slovene. The absence of the few shades of word-formational meanings that one could have also expected to find is a sign that they were not needed, rather than a sign of an impotence in word formation.
The base nouns of those verbs in the Dalmatin Bible that are word-formationallv on the same level can be arranged into characteristic groups of related denominations, e.g.: terms denoting meteorological phenomena; terms denoting the agent's vocation or status; terms denoting results of verbal action: terms denoting materials, (musical) instruments, abstract notions, etc. Another connective feature is their identical valence, ascertainable by the concrete examples of use of verbs of identical word--formational meanings. Deviations from the syntactically typical patterns (e.g. predication instead of non-predication; transitivity instead of intransitivitv; atypical subject, object or adverbial of circumstance) signalize semantic shifts that evolu-tionallv more or less obscured the word-formational meaning. The degree of obscuration is often revealed through u comparison with Luther's translation (which served as a basis for Dalmatin's one).
The most frequent suffix is -i-ti. ranking first in eight, second in five, and third in two out of all identified word-formational meanings and shades of meaning. It is followed by -a-ti, ranking first in seven and second in six. Also frequent is -ova -ava-ti. which appears in a double role: as a word-formative formant proper (kraljevati, kmetooati. klagovati) and as a meuns of secondary imperfectivization (škoditi — škodovati, zmagali — zmagovati, krstiti — krščovati). The -ira-ti suffix is rare. The suffixes are added to native as well as borrowed bases, which can themselves be complex (gvantati, antvertati). Such a distribution of suffixes reveals analogies whose origin is difficult to determine.
The productivity of word-formative types can be measured also by the number of prefixed verbs. The word-formational meanings evincing the highest potential for prefixation are 'to be that which is denoted by the base substantive' and 'to do. uerform or create that which is denoted by the base substantive'. When added to desubstantival verbs, the prefixes regularly change the meaning and the aspectual value of the verbs, but hardly ever their word-formational meaning (e.g. koreniti se 'to strike root' — izkoreniti 'to tear out by the roots'). More often than by prefixation. a change of the word-formational meaning is entailed by the derivation with the se morpheme (e.g. sir it i 'to make cheese' — usiriti se 'to become cheese' or to pet changed into cheese').
The ensuing centuries witness a depletion of verbs with borrowed substantives at their base. They were replaced by their native synonyms, which were rarely structured according to an identical derivational pattern (e. g. gajžlati — bičati, gvantati — obleči, martrati — mučiti, troštati — tolažiti, zažiglati — zapečatiti, etc.).