Niko Kuret
SE - UDK 930.25(436);39(863)
SLOVENSKO NARODOPISNO*GRADIVO V ZAMEJSKIH ZBIRKAH
Že pred leti so me avstrijski kolegi (Leopold Kretzenbacher, Oskar Moser,
Sepp Walter) opozorili na arhivalne zbirke v Gradcu in Celovcu, ki hranijo gradivo za
slovensko narodopisje: na tim. „Göthovo serijo" v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu,
na zbirko dr. Valentina Pogatschnigga v Deželnem muzeju za Koroško v Celovcu in na
Ferkov arhiv v Štajerskem narodopisnem muzeju v Gradcu. Prvi, najobsežnejši zbirki sem
posvetil že dokaj časa. Drugi dve sem pregledal I. 1977.
1. „Göthova serija" (Göthsche Serie)
Zbirka nosi ime po možu, ki je zbiranje gradiva privedel h koncu, po prof. dr. Georgu
G o t h u . Imenovati bi se smela tudi po nadvojvodi Janezu (Erzherzog Johann von
Österreich, 1792—1859); le-ta je namreč v začetku 19. stoletja sprožil akcijo za zbiranje
gradiva, ki naj bi dalo „statistično-topografski" opis tedanje vojvodine Štajerske.
Štajerski biografi nadvojvode Janeza, zlasti V. G e r a m b \ iščejo pobude za takšno
zbiranje v nadvojvodovih stikih s tirolskim bibliotekarjem Vikoschem in nekaterimi
drugimi njegovimi znanci. Ne omenjajo pa že obstoječih zgledov, ki so nadvojvodi morali
biti znani. Že pod cesarjem Francem II (I) (1792—1835), bratom nadvojvode Janeza, so
bile razposlane vprašalnice (,,Befragungen") kameralne posestne uprave (menda s 25
vprašanji) vsem državnim posestvom zlasti iz verskega zaklada. Tako so uvrščena v
Göthovo serijo poročila (opisi) iz Marenberga—Radelj 1785, z Žovneka 1789, iz Vrbovca
v Savinjski dolini 1796, iz Gornjega grada 1796, iz Radgone 1797—1801. Drugo akcijo
sta odredila cesar Franc in vojvoda Karel I. 1802. Posestva iz verskega zaklada so morala
predložiti vsako svoj ,,zgodovinski opis" (historische Beschreibung). V Göthovi seriji sem
našel opise iz Vrbovca 1802, iz Olimja 1802, iz Marenberga—Radelj 1802, kot zapoznelec
opis iz Polskave 1810.
Akcije te vrste so imele že zgodovino za seboj in niso bile avstrijska posebnost. Etatizem,
plod državoznanskih naukov absolutizma, je dal najprej v Franciji pobudo, da bi zbrali
podatke o cerkveni upravi, o vojaštvu, sodstvu, financah, trgovini, industriji (manufaktu-
rah), o številu prebivalstva „et en gćnšral tout ce qui peut faire connaTtre ä fond cette
monarchie".2 Podatke so zbirali kraljevi komisarji (maTtres de requete) od 1697 naprej
(čeprav je Ludvik XIV izdal prvi ukaz že 1664). Delali so po „Spomenici" (Memoires), ki
je bila izšla v kraljevem imenu in je rabila tako rekoč kot vprašalnica. Razlog za to delo ni
bilo znanstveno zanimanje, marveč načelo absolutistične vladavine, da naj vladar
„pospešuje blaginjo ljudstva", za kar mora seveda poznati njegove potrebe in upoštevati
dejansko stanje v državi. To pa je bilo takšno, da so velikanske socialne razlike pritirale
stisko do skrajnosti. Nihče tega ni prikrival. Bouloinvilliers implicite kritizira absoluti-
stično vladavino Ludvika XIV: „Si son Altesse Royale ne peut ršellement soulager les
sujets ecrases, elle doit, au moins, temoigner une bonne volonte continuelle, et une
* Staro ..narodopisje" (M. Murko 1896) je ljubljanska fakulteta nadomestila z ..etnologijo" (prim.
V. Novak. ČZN 1—2, 1977). Ista fakulteta je v zadnjem času iz etnologije izločila ..folkloristiko".
Poprejšnja enovita veda vozi za naprej po dveh tirih. Vračam se k ..narodopisju", ki naj obsega —
kakor doslej — spet oboje, ..folkloristiko" in ..etnologijo". Saj imamo vendar od 1904 ..Časopis
za zgodovino in narodopisje" in od 1951 Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU! Tudi sicer
smo z ..narodopisjem" v kar dobri slovanski družbi. — N.K,
1. Viktor Geramb, Ein Leben für die anderen. Erzherzog Johann und die Steiermark. Aus dem
nachgelassenen Manuskript bearbeitet von Oskar Müllnern. Wien 1959.
2. Henry de Boulainvilliers, Etat de la France, I. London 1 727.18.
38
Niko Kuret
(Levo:) Nadvojvoda Janez (1782-1859). Po sliki Leopolda Kupelwjeserja. - (Desno;) Prof. dr. Georg
Göth (1803-1873). Foto: Steiermärkisches Landesarchiv, Graz.
attention infinie ä leurs besoins et ä leur masse . . ." Načelo je samo v sebi ustvarjalo
tragikomičen položaj, i<i je že nosil v sebi kal velike Revolucije.-'
Tako sproženo spoznavanje države („status") je rodilo novo vedo, statistiko, ki je imela
ob svojem nastanku drugačno vsebino kakor dandanes.'* „Statistične" vprašalne akcije
fevdalne dobe zato vsebinsko niso „statistične" v današnjem pomenu besede.
Nekaj podobnega so bile vprašalnice cesarja Franca II (I) in so bile njegovemu bratu,
nadvojvodi Janezu, vsekakor dobro znane. Nemogoče je tudi, da bi mu bila ostala
neznana velika vprašalna akcija Napoleona Bonaparta. Le-ta je namreč odredil v
1.1805—1811 izvedbo vprašalne akcije po vseh departementih novega cesarstva, in
prefekti so bili dolžni, da nanjo odgovore.^ Ko bi Napoleonov padec ne bil prekinil te,
3. Mohammed Rassem, Die Volkstumswissenschaften und der Etatismus. Graz 1951, 17 sl.
4. Prim. V. John, Geschichte der Statistik. Stuttgart 1884, in F. Feising, Statistik als Methode der
politischen Ökonomie. Leipzig 1930 (= Hessiche Beiträge zur Staats— und Wirtschaftskunde 4).
5. Ohranjeni so odgovori iz pokrajin, zajetih v Napoleonov Regno italico. Bili so dolgo časa le
deloma znani, gradivo pa objavljeno samo v odlomkih, gl. Franco Riva, Tradizioni popolari venete
secondo i documenti dell'inchiesta del Regno Italico (1811). Venezia 1966 (=lstituto Venetodi
Scienze, Lettere ed Arti. Memorie. Classe d i scienze morali, lettere ed arti, vol. 34, fasc. 3) 6, op.
6 (gl. tudi istega avtorja: Verona prirr» ottocento. Tradizioni. Modi di vivere e di vestire. Verona
1962). Riva objavlja med drugim gradivo iz passarlanskega okrožja (Passariano), ki je obsegalo
tudi naša Brda, Rezijo in Slovensl<o Benečijo („Schiavonia"), gl. 66 sl. Slikar Daniele Maranpon/
je bil za Napoleonovo anketo narisal tudi šest noš iz slovenskih krajev okrožja, objavil jih je z
drugimi vred G. Nicodemi, (k>stumi popolari italiani del Prinno Ottocento. Milano 1958. (Za
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 39
širokopotezne „evropske" akcije, bi imeli že davno „il primo panorama socioculturale
delle popolazioni europee . .
Vprašalnice niso bile Napoleonova zamisel, spoznal pa je — tudi on — njihov pomen za
svojo vladavino. Vsekakor se je rodila iz znanstvenih pobud zamisel zanje v porevolucijski
francoski Societe des Observateurs de 1'Homme I. 1804. Konkretno obliko je dobila v
klasični vprašalnici. Questionnaire, I. 1805 v Parizu ustanovljene Keltske akademije
(Acadämie celtique).''
Zdi se torej, da segajo korenine vojvodove akcije dlje, kakor sklepajo njegovi štajerski
biografi.
Nadvojvodov namen je bil, pripraviti obsežni „statistično-topografski" opis vojvodine
Štajerske, vzporedno pa tudi „kritično in filozofsko" zgodovino Štajerske (in Koroške).
Za prvo naj bi zbral podatke s poročili kameralnih oskrbnikov jn okrajnih komisarjev.
Pozabiti ne smemo, da je temeljil tedanji (fevdalni) upravni sistem na gospoščinah
(Herrschaften), administrativno zajetih v okraje (Bezirk) in okrožja (Kreis — kresija).
Štajerska je bila razdeljena na pet okrožij; na bruško (Bruck an der Mur), na judenburško,
na graško ter na mariborsko in celjsko. Zadnji dve sta zajemali Slovensko Štajersko.
Severna meja svoječasnega mariborskega okrožja se v glavnem krije z današnjo etnično in
državno mejo.^ Leto 1848 je prineslo razpad fevdalnega sistema in novo upravno
razdelitev po novih okrajih.
Nadvojvoda je v času, ko je snoval svojo vprašalnico, sam prepotoval del Slovenske
Štajerske (1810—1812) in poskušal sam zapisovati svoje poizvedbe.^ Točni čas nastanka
njegove vprašalnice ni znan. Razposlana je bila 16. januarja 1811 pod naslovom
„Fragentwürfe an sämmtliche steyermärkische Werbbezirke zum Behufe einer physica-
lischen Statistik dieses Landes" in ni nosila nadvojvodovega podpisa.'' °
Naslov pove, da ne gre za izdelana vprašanja, marveč le za osnutke (Entwürfe) vprašanj,
za pomoč in pobudo poročevalcem, ki naj bi ob njih sestavili svoje poročilo ali opis.
Vprašanja - vseh je 132, natisnjena so na 7 tiskanih straneh vel. 8° - tudi niso
oštevilčena.
Nadvojvoda je snov razdelil na sedem poglavij, ki obsegajo:
I. topografsko—politično območje,
II. versko—nravstveno območje,
podatke in literaturo se zahvaljujem dr. Milku Matičetovemu, ki je sodeloval pri Rivovi publikaciji
1966 - škoda, da teh objav v naši literaturi doslej še nihče ni omenil!) - Integralna besedila
odgovorov iz vseh italijanskih okrožij je končno objavil in z zajetno študijo pospremil Giovanni
Tassoni, Le inchieste napoleoniche sui costumi e la tradizioni del regno italico. Bellinzona 1973
(= Arti e tradizioni popolari 9).
6. Tassoni, n.d. 17.
7. Gl. J.A. Dulaure, IVIžmoires de l'Academie celtique, I. Paris 1808. - Vprašalnica obsega 51
vprašanj.
•8. Gl. F.X. Hlubelc, Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark. Gratz 1860, 52. - Po 45 letih je
prikazal stanje I. 1905 po avtopsiji neki A.B. v ..Slovenskem Narodu" 38 (podlistki od 26. 10.
1905 passim do 27. 11. 1905). ..Slovensko-nemška meja na Štajerskem".
9. Tako so uvrščeni v (..Göthovo") gradivo daljši zapiski nadvojvode Janeza z njegovih obiskov v
Jurkloštru. Olimju in Žicah.
10. Nekaj pozneje, 10. septembra 1811. je sledilo nadvojvodovo osebno vabilo k zbiranju
zgodovinskega gradiva. — ..Zbiralna mrzlica" je bila očitno v zraku. Neopažena je ostala pobuda
..Laibacher Wochenblatt" 14 (31. 10. 1817), kjer izdajatelj v pripravi reorganizacije svojega lista
poziva k zbiranju domačega ..ljudskega blaga" in zanimivosti, ki bi jih bil voljan objavljati, zlasti
slovenske šege in navade (f. Slovenische Sprache, Sitten. Gebräuche. Gewohnheiten. Volkssagen.
Volkslieder und Sprichwörter) in topografsl<e podatke (b. Vaterländische sowohl alte, mittlere,
als neue Geo— und Topographie, Statistik in streng wissenschaftlicher Form).
40      Niko Kuret
Prva stran vprašalnice nadvojvode Janeza iz
1811.
III. fizikalno—naravoslovno in splošno medicinsko območje,
IV. gozdarsko območje,
V. gospodarsko območje s poljedelstvom, travništvom, živinorejo, planšarstvom, vino- i
gradništvom in prikazom krajevnega gospodarskega stanja,
VI. montanistično območje, ;
VIII. komercialno območje.
Kurende okrožnih uradov (prva že I. 1811) so pritiskale na okrajna oblastva (Bezirks-
obrigkeiten) za skorajšnjo dostavo odgovorov (bolje: poročil — ,,operatov"), toda
uspeh ni bil zadovoljiv.^'' Kurenda iz I. 1815 je postavila („zadnji") rok: 15. april 1815.
Kaže, da tudi to ni pomagalo. V letnih poročilih „Joaneja" (Joanneum), ustanove, ki jo \
je nadvojvoda poklical v življenje kot hrbtenico vseh svojih kulturnih prizadevanj,''^ j
nekoliko zasledujemo potek akcije in dohajanje operatov. |
Sestava takega operata ni bila igrača in za marsikaterega funkcionarja ali uradnika je bila
trd, da, pretrd oreh. Saj je bilo med operati, kolikor jih je nadvojvoda dobil v roke, le
malo takih, ki bi obsegali manj kakor 100 rokopisnih strani vel. 8°. Mnogo operatov
poročila pohvalno omenjajo.
i
11. Vse so spravljene v ,,Göthovi seriji" Schuber 4, Heft 70 (Erlässe, Fregepunkte u. dgl.). I
12. Gl. Georg Göth, Das Joanneum in Gratz. Geschichtlich dargestellt zur Erinnerung an seine
Gründung vor 50 Jahren. Gratz 1861, in pa: Das steiermärkische Landesmuseum Joanneum und
seine Sammlungen ... Redigiert von Dr. Anton Meli. Graz 1911.
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 41
Prva stran vprašalnice G. Gotha okrajnim ob-
lastvom iz 1843
L. 1811 — tako razbiramo iz poročila''-' — so prišli prvi operati tudi iz mariborskega in !
celjskega okrožja:^"* za Ptujsko goro (144 strani), za Magistrat Ptuj, za Falo (178 strani), \
za Studenice (93 strani), za Rajhenburg (Brestanico), za MislinjoJ ^ \
L 1812 sta omenjena v poročilu^^ le operata za Konjice (122 strani) in Rogatec (75
strani).
V poročilu za I. 1813''^ se omenjata samo operata za Ormož (80 strani) in Slivnico pri ']
Mariboru.^ ^
V I. 1814 navaja poročilo''^ operate za minorite v Ptuju, za Jarenino (202 strani), za
Hrastovec pri Mariboru (132 strani).
V letniku 1818 objavlja poročilo poziv vsem prizadetim, naj gradivo pošljejo čimprej.2°
Rok, postavljen s kurendo iz I. 1815, je bil izdatno prekoračen. Zanaprej se v poročilih
akcija ne omenja več. Nadvojvoda je odnehal.
13. „Joanneum". Erster Jahresbericht. Gratz 1812, 13-15. '<
14. Za nemško ozemlje jih nisem evidentiral.
15. Na njihovem mestu v „Göthovi seriji" nisem našel operatov s Ptuja in iz Mislinja, za rajhenburški
(= brestaniški) operat pa je zapisana pripomba: ,,Ausgehoben für Prof. Geramb 1939." Usode teh
operatov za zdaj še nisem zasledoval.
16. ,,Joanneum". Zweiter Jahresbericht. Gratz 1813, 8—15.
17. ,,Joanneum". Dritter Jahresbericht. Gratz 1814, 20-21.
18. Slivniškega operata tudi nisem našel na njegovem mestu. !
19. „Joanneum". Vierter und fünfter Jahresbericht. Gratz 1815—16, 28—29.
20. „Joanneum". Siebenter Jahresbericht. Gratz 1818, 14.
42      Niko Kuret
Dr. Valentin Pogatschnigg (1840-1917). Foto:
Landesmuseum für Kärnten, Celovec.
V Göthovi seriji sem našel za ta čas le še nekaj uradnih poročil, večidel (tiskanih)
preglednic (tabel). Značilen je svojevrstni primer z operatom iz Podsrede (145 strani).
Sestavljen je bil z veliko zamudo I. 1821, pa je obležal v konceptu. Po več kot 20 letih ga
je avtor poslal G. Göthu 6. avgusta 1843 (spremno pismo).
To pa je bilo do 1831 vse, kar je mogel doseči nadvojvodov poziv iz I. 1811. Bera je bila
več kot skromna. Treba je bilo novega, odločnega in ekspeditivnega moža, ki je akcijo
vzel v roke. To je bil Georg Göth.
Georg G ö t h^"" se je rodil 29. decembra 1803 v Reindorfu (danes: Rudolfsheimu) pri
Dunaju. Po privatni maturi je na univerzi vpisal filozofijo, matematiko in fiziko, pozneje
je vpisal še pravo. Po končanih študijah (1827) je šel naprej za domačega učitelja na
Štajersko. Tu se je seznanil z nadvojvodom Janezom in I. 1830 postal njegov arhivar,
bibliotekar in drugi zasebni tajnik. Ambicioznega mladega moža to delo ni moglo povsem
zadovoljiti, zato mu je nadvojvoda kmalu pomagal do asistentskega mesta za elementarno
matematiko na Joaneju, kjer pa so bile težave z učnim načrtom. Göth je I. 1839 rajši
sprejel mesto bibliotekarja in kustosa pri Kmetijski družbi na Dunaju. Končno se je pa
I. 1841 vendarle vrnil v Gradec kot profesor matematike na Joaneju. Tu je stalno
napredoval. Postal je začasni, nato redni namestnik študijskega ravnatelja, I. 1861 pa pravi
študijski ravnatelj. L. 1865 je učakal upokojitev. Umrl je v Gradcu 4. marca 1873.
Ko je Göth v nadvojvodovem arhivu našel gradivo, ki se je bilo nadvojvodi pred leti
nabralo za njegov nameravani „topografsko-statistični opis Štajerske", se je ogrel za
nadvojvodovo zamisel. Z njegovim privoljenjem se je odločil, da bo nadvojvodovo akcijo
po 20 letih obnovil. Tako je svoje ime za trajno združil z delom, ki ga je bil začel
nadvojvoda Janez.
21. K.G. Ritter von Leitner, Dr. Georg Göth. Mittheilungen des Historischen Verefns für Steiermark,
26. Heft. Graz 1878. C. Gedenkbuch, 67 sl.
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 43
Göth je bil očitno nagel in spreten mož. Brez omahovanja je sestavil svojo vprašalnico, ki
je vsebovala 69 oštevilčenih vprašanj. Že I. 1831 jo je razposlal okrajnim gospostvom
(Bezirksobrigkeiten) in že isto leto dobil večino odgovorov vsaj za bruško, judenburško in
graško okrožje. To sklepam po dejstvu, da se je še isto leto lotil pisanja „geografsko-sta-
tistično-topografskega opisa vojvodine Štajerske", katerega prvi del je izšel na Dunaju že
I. 1840,2^ kar priča o mrzlični naglici avtorja. Ta prvi del obsega splošni pregled dežele in
prvi del opisa bruškega okrožja (Brucker Kreis). Že naslednje leto (1841) je izšel prav
tako na Dunaju drugi del s koncem opisa bruškega okrožja, čez dve leti (1843), tokrat v
Gradcu, opis judenburškega okrožja.
Delo se mu je, kakor kaže, zatikalo. Že z graškim okrožjem ni vzdržal začetnega tempa.
Mariborsko in celjsko okrožje sta z odgovori kasnili. Morda tudi s prvo vprašalnico ni bil
več zadovoljen. Kako naj si sicer razlagamo, da je najprej I. 1840, ko je že izšel I. del
njegovega opisa in je bil II. del že v tisku, ter I. 1842 razposlal nove vprašalnice, in sicer:
eno upravam gospoščin (Herrschaften, Dominien) in imenj (Gülten) s 25 vprašanji,
dve davčnim občinam, in sicer eno podeželskim davčnim občinam s 30 vprašanji ter
mestnim in trškim davčnim občinam s 46 vprašanji,
eno župnijskim uradom z 21 vprašanji
in še eno rudniškim in fužinskim upravam z 9 vprašanji.
Najbrž je na njegovo pobudo te vprašalnice dopolnila vprašalnica (s 50 vprašanji)
Zgodovinskega društva za Štajersko, katerega član in pozneje tudi odbornik je bil,
razposlana I. 1845.2-^
Na splošno lahko rečem, da je imel Göth v nasprotju z nadvojvodo s svojimi
vprašalnicami dosti več sreče. Sicer je tudi zanje naročal kurende. Še 5. novembra 1842
je kurenda graškega okrožja — ko je končaval njegov opis — pritiskala na okrajne
komisarje, naj pohitijo. Sledila ji je 1. decembra 1842 kurenda mariborskega okrožja, 5.
decembra 1842 pa okrožnica (Zirkulare) celjskega okrožja. Pred kurendami je razposlal še
posebne osebne prošnje (Ersuchen), prvič 30. marca 1840, drugič 15. julija 1842, z
lastnoročnim podpisom, naj bi naprošeni čimprej poslali odgovore na vprašanja.
Pregled gradiva iz slovenskih krajev — omejil sem se samo nanje — kaže, daje skoraj vse
datirano z I. 1843. Po tem bi kdo sklepal, da je bil Göthov uspeh izredno lep. Prezreti pa
ne gre, da se vsi naslovi niso ftdzvali in da je med zbranimi le malo krajev, iz katerih bi
bile poslale Göthu odgovore prav vse instance, ki so vprašalnice prejele. Človek se ne
22. Georg Göth, Das Herzogthum Steiermark, geographisch-statistisch-topographisch dargestellt und
mit geschichtlichen Erläuterungen versehen von -. Erster Band. Wien 1840.
23. V splošni evidenci ni, da je - podobno kakor graško Zgodovinsko društvo I. 1845 - tudi
ljubljansko društvo (Historischer Provinzial-Verein fur Krain) celo leto dni prej, 1844, objavilo
poziv (Illyrisches Blatt, No. 30, 25. 7. 1844, 121-123), naj bi člani zbirali in pošiljali društvu
med drugim opise domačih krajev, prebivalstva, šeg in navad, pregovorov in vraž, besedni zaklad.
Koliko so se člani pozivu odzvali, mi ta čas še ni znano, tudi ne, ali je morebitno gradivo kje
ohranjeno in dostopno. — Samo omenim naj docela namensko anketo ljubljanskega gubernija
1838 z vprašanji (Fragepunkte) v zvezi z nameravanim, pozneje pa odpovedanim obiskom cesarja
Franca (gl. moje „Štehvanje", Ljubljana 1963, 92-94 ter op. 20 na str. 178). — Iste tendence
zasledimo na sosednjem Hrvaškem. Zagrebški škof Maksimilijan Vrhovac se je že I. 1813 odzval
rodoljubnemu toku svojega okolja ter z okrožnico pozval duhovščino, naj zbira med ljudstvom
besede, pesmi in pregovore. Ljudevit Gaj je povabil v svoji „Danici ilirski" 3, 1837, 24 tudi laike,
naj se zbiranju pridružijo (gl. Nikola Bonifačić — Rozin, Gajuša. Zagreb 1973, 6), a Ivan
Kukuljević Sakcinski je v svojem „Arkivu za jugoslavensku pojestnicu" I. 1851, 241-243objavil
svojo vprašalnico z isto vsebino (Pitanja na sve prijatelje domačih starinah i jugoslavenske
povestnice). (Prijazno opozorilo dr. M. Matičetovega.) Na njegova vprašanja iz „Arkiva" so
odgovarjali tudi Slovenci.
44     Niko Kuret
ubrani vtisa, da je v obeh ol<rožjih vladala neka inertnost, ob kateri je bila Göthova
ekspeditivnost brez moči. Odveč je pripomniti, da to ne gre na račun slovenskih
prebivalcev, saj so morali odgovarjati komisarji, uradne osebe.
Göth je medtem pač obdelal gradivo graškega okrožja in rokopis predložil v cenzuro 21.
novembra 1847. Če naj verjamemo njegovemu zagotovilu v prilogi „Grazer Zeitung" št.
83 z dne 9. marca 1849, je imel gradivo mariborskega in celjskega okrožja „v delu" in bi
naj bil rokopis končan „v dveh, treh letih". Vse bolj se mi zdi, da z gradivom ni bil
zadovoljen, bilo je nemara pomanjkljivo glede na koncept njegovega celotnega dela.
Vmes pa so posegli marčni dogodki I. 1848. Fevdalni sistem se je zrušil, z njim njegova
uprava. Göthu so vrnili 24. marca 1848 rokopis III. dela (graško okrožje). Delo seje
znašlo v slepi ulici. Koncept, ki je temeljil na dotedanji upravni razdelitvi, je bil
neuporaben. Rokopis je bilo treba predelati. Poprej pa je bilo treba počakati na dokončni
novi upravni sistem. S težavami je Göth seznanil javnost v zgoraj navedenem oglasu v
,,Grazer Zeitung". Toda čas je mineval, položaj je postajal mučen. Tako je Göth v
„Grazer Zeitung" ponovno (št. 333 z dne 2. decembra 1849) objavil naznanilo, da čaka
na dokončni novi upravni red. Ko bo znan in uveljavljen, se bo lotil opisa celjskega
okrožja (mariborskega ne omenja), opis graškega, bruškega in judenburškega pa bo
predelal. Do tega ni prišlo.
Velika škoda je, da Göth ni mogel več napisati četrtega dela svojega opisa Štajerske. Naj
se že strinjamo z njegovim konceptom ali ne, z njegovim delom bi bili vendar dobili pred
dobrimi 100 leti topografijo Slovenske Štajerske za prvo polovico 19. stoletja, delo, ki bi
mu — spričo Göthove znanstvene metode — skromne P a j kove „Crtice iz duševnega
žitka štaj. Slovencev" (1884) komaj mogli postaviti ob stran.
Nadvojvoda Janez je umrl I. 1859. Bil je velikan duha za svojo štajersko deželo in je
zapustil bogato dediščino tudi sedanjim rodovom.^'' Tragično je, da je ,,statistično-to-
pografski" opis vojvodine Štajerske, ki ga je sprožil s tolikšno zavzetostjo, dvakrat ostal
torzo.
L. 1873 je preminil v Gradcu tudi Georg Göth. V ostalini je zapustil zbrane odgovore na
svoje in nadvojvodove vprašalnice, kolikor se jih je nateklo. Vse gradivo je I. 1873 in 1874
prešlo v Štajerski deželni arhiv, kjer ga hranijo pod imenom „Göthova serija" (ali
„Göthova topografija") v 38 vtičnikih (Schuber).Mariborsko in celjsko okrožje sta
prispevali vsega 511 ovojev (Hefte), v vsakem je gradivo enega kraja. Urejeni so po
abecednem redu (nemških) krajevnih imen.
Rajni ravnatelj Štajerskega narodopisnega muzeja V. Geramb je za muzej —
neznano kdaj — dal izpisati vse narodopisno gradivo iz zbirke v obliki kartoteke
po geslih. Inštitut za slovensko narodopisje si je za ravnateljevanja dr. Leopolda
Kretzenbacherja z njegovim prijaznim dovoljenjem oskrbel prepise slovenskega
gradiva. Izkazalo se je pa, da izpiski niso popolni in da tudi vidik izpisovanja ne ustreza
več današnjemu širšemu gledanju narodopisja.^^
24. Gl. Viktor Theiss, Erzherzog Johann, l-l I. Graz 1959.
25. Uradni naziv je „Materialien zur Topographie des Herzogtums Steiermark". Gl. Fritz Posch,
Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives. Graz 1959 (= Veröffertlichungen des
Steiermärkischen Landesarchives 1), 33.
26. Zato iščemo drugo, boljšo rešitev — kopiranje vsega gradiva, kar naj omogoči dokončno obdelavo
doma. — Prijetna dolžnost me veže, da za naklonjenost pri mojih obiskih Štajerskega deželnega
arhiva v Gradcu izrečem toplo zahvalo njegovemu bivšemu ravnatelju, dvorn. svetniku dr. Fritzu
Poschu, in sedanjemu ravnatelju, dvorn. svetniku dr. Gerhardu Pferschyju, a tudi osebju arhiva,
pri katerem najdem vsakokrat vso potrebno pomoč.
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 45
Prvi slovenski narodopisec, ki je zbirko pregledal, je bil rajni Boris Orel. V povojnih
letih je izpisal seznam vseh slovenskih krajev, ki jih obsega Göthova serija (en šolski zve-
zek), in seznam tistih slovenskih krajev, ki jih vsebujejo kartotečni izpiski v Štajerskem
narodopisnem muzeju v Gradcu (drug šolski zvezek). Kaj več ni utegnil in najbrž niti ni
nameraval narediti.
2. „Pogatschniggova zbirka" (Sammlung Dr. Valentin Pogatschnigg) \
Deželni muzej za Koroško  (Landesmuseum fiJr Kärnten) v Celovcu hrani zbirko!
narodopisnih zapiskov in izpiskov na listih in lističih, (s svinčnikom) tekoče oštevilčenih '
in spravljenih v ovojih („Band"). Zbirka je znana kot Pogatschniggova zbirka — ;
Sammlung Dr. Valentin Pogatschnigg — in, kolikor vem, z naše strani sploh še ni bila
pregledana, kaj šele, da bi se bil kdo izmed slovenskih narodopiscev pred menoj okoristil
z njenim gradivom.
Zbirko sem si ogledal aprila 1977.^^ Žal sem se zavoljo omejenega časa mogel posvetiti
samo zbirki gradiva o šegah. Vseh ovojev — vštevši ovoje z gradivom iz ljudskega slovstva ;
— je devet. Ovoji 1—5 hranijo gradivo o ljudskem slovstvu, ovoji 6—9 pa gradivo o šegah, i
Po zatrdilu v muzeju ndaljevanja (tj. ovoja 10 in si.) ni. Nepregledani del gradiva (1—5) bo j
moral počakati na drugo priložnost. I
Kdo je bil Valentin   Pogatschnigg?      Na njegovo ime naletimo v znanem i
monumentalnem delu „Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild", kjer ^
je prispeval članek o bajki, pravljici, pesmi in rekih koroških Nemcev.^^
Valentin  Pogatschnigg  se je rodil kot sin kmečkih staršev 7. februarja 1840 v i
Goggerwenigu pri Št. Vidu ob Glini v nemškem delu Koroškega. Po gimnaziji v Celovcu je ;
študiral pravo na dunajski in graški univerzi ter zraven poslušal predavanja iz zgodovine in |
filozofije. Promoviral je iz prava I. 1865. Še prej je v I. 1861—62 poučeval nemščino in |
zgodovino na gimnaziji, 1864—65 pa na trgovski akademiji v Gradcu. Po promociji se je !
odločil za politično upravno službo. Bil je konceptni praktikant v Gradcu, konceptni
adjunkt pri okrajnih glavarstvih v Deutschiandsbergu in Celju, nato začasni okrajni
komisar v Beljaku. L. 1871 je vstopil v uredništvo uradne „Wiener Zeitung", leto nato pa '
sprejel profesuro za nacionalno ekonomijo, ustavno in upravno pravo na vojaški
akademiji v Dunajskem Novem mestu. Nazadnje (1884) je postal obrtni inšpektor v|
Gradcu in bil I. 1910 kot dvorni svetnik upokojen. Umrl je v Gradcu 24. januarja 1917. ;
Pogatschnigg je bil očitno nemiren duh, nihal je skoraj vse življenje med uradniško ini
šolniško kariero, zraven pa že zgodaj, vsaj od 1860, zahajal v mitologijo, ljudsko slovstvo
in ljudsko življenje sploh. Užival je velik ugled kot nacionalni ekonom in kot strokovnjak
v financah in upravi, dobival je celo ponudbe za profesuro na inozemskih visokih šolah,
pri vsem tem pa se je, kakor je videti, rad umikal v narodopisje in je svojemu „konjičku",
ki pa ni bil samo konjiček, ostal zvest do smrti. Večje in manjše prispevke je objavljal;
zlasti v Carinthii I (prim, register Carinthie I 19111): bajke in povedke, slike iz ljudskega \
življenja, a tudi prispevke k historični topografiji Koroške. Pozornost je vzbudila — poleg
zgoraj omenjenega članka v „Die Österr.-ung. Monarchie" — razprava „Die Wälschen in
27. To mi je omogočila prijaznost ravnatelja muzeja dr. Gernotha Picotinija, v pomoč pa sta mi bila"
dr. Ilse Kaschier in dr. Karl Eisner. Vsem trem gre moja prisrčna zahvala.
28. Dr. A.v.J(aksch), Dr. Valentin Pogatschnigg. Carinthia I 107 (Klagenfurt 1917) 158-160. Gl. tudi i
Leopold Sc/7m(C/(; Geschichte der österreichischen Volkskunde. Wien 1951, 102 in 110.
29. „Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild" V, Kärnten und Krain. Wien 1890, \
143-150. \
46      Niko Kuret
Dva lističa (7o in 71) iz Pogatschniggove zbirke: slovensko-nemški slovarček ženitovanjskih izrazov na
Koroškem.
der Sage", ein Beitrag zur Geschiciite des Bergwesens und des Handels.Z E.
Hermannom je izdal zbirko „Deutsche Volkslieder aus Kärnten" I—II, Graz
1869—70, ki je doživela več izdaj.
Svoje zapiske je začel spravljati verjetno že v dijaških letih. Zapisoval, prepisoval, izpisoval
je na liste in lističe vseh vrst in formatov, dostikrat z že popisano hrbtno stranjo. Danes je
to gradivo tekoče oštevilčeno in razvrščeno v tematske ovoje. Kaže, da je znal slovensko:
izpisoval in prevajal je iz „Slovenske Bčele", morda jo je prebiral že kot dijak (izhajala je
v Celovcu od 1850 do 1853).
Gradiva, ki zadeva koroške Slovence, je v Pogatschniggovi zbirki razmeroma mnogo.
Pregledal sem samo tri ovoje, tiste, ki vsebujejo podatke o šegah koroških Slovencev,
Band 6., Band 7. in Band 8., naslovljene „Sitten und Gebräuche". Kar je za nas
pomembnega, sem si zabeležil, deloma prepisal, kar je daljšega, dal kopirat. Tako
pridobljeno gradivo sem vložil v posebno mapo (Pogačnikova zbirka), ki jo zdaj hrani
Inštitut za slovensko narodopisje SAZU.
Bant 6. Sitten und Gebräuche: Das creaturliche Leben. - (Prvi list ima pregled vsebine:)
Blatt 1—32 a) Geburt und Namensgebung; 33—134 b) Liebe — Ehe — (Hochzeiten,
Verlöbnisse); 125-163 c) Krankheit und Tod.- (V naslednjem navajam posamezne enote
30. Objavljeno v „Jahresbericht der Akademie fUr Handel und Industrie in Graz". Graz 1864, 42 sl.
Slovensko narodopisno gradivo v zannejskih zbirkah 47
S tekočo številko, naslov ali kratko oznako vsebine, kraj ali pokrajino ter ime avtorja, če
je naveden).
a) 4: Woher die Kinder komen /sic/ (Ga/7). - 15: Wochenbett [GailthaD. - 22: Taufe [Gailtal). - 28:
(Franziscijev tekst.) - 29: Taufe (Sartorijev tekst).
b) 35: Hochzeitsbräuche von Kärnten. 2. Das Gailtal. (Izvlečki, prepisi raznih avtorjev.) IVlittelkärnten
(isto). Rosental. Slow. Theil u. Bleiburg (Pernhart). - 54: Pernharts Mittheilungen über Brautwerbung
im windischen Theile. - 64: Brautabholn /sic/ - Jaunthal, Slowenen (anonimno). - 66-68:
Hochzeitsbrauch in der Umgebung von Keutschach [Hodiše) (Hobler). - 69: Hochzeit. {Herzog.) -
70: Kärntisch /sie) — slovenische Ausdrücke für Freien u. Hochzeit. (Anonimno.) — 71:
(nadaljevanje.) — 72: (nadaljevanje in konec.) - 73: Manschett (=ženitovanjski posrednik, „mešetar").
- 76: Unteres Geilthal /sic/ & Kanalthal. (Razni prepisi, izpiski.) - 77: (Zapis o bali.) Finkenstein.
(Mihol.) - 79: Hochzeiten (prepis iz časopisa „Ausland" 1864, 1102). - 80: [ZiIjska nevesta.)
(Prevod iz: Gilbert and Churchil, „The Dolomite Mountains", 1861.) - 81: Gostija. (Uggowitz
lUkve), Ferčnik.) — 82: Sitten und Gebräuche von Gailthal (anonimno). - 83: Aus dem Gailtale.
(Hubert Leitgeb.) - 84: Slovenische Hochzeiten im Gailthal. (Prevod iz „Kola" 4, 1847, str. 9.) - 85:
Slovenischer Brauch bei Hochzeiten. (Mitgetheilt von Mafia Majer.) — 86: Hochzeiten. ( Zilja.
Schief ler.) - 87: Verlobunsgbrauche /sic/ im wendischen Theile des Ga//f/?a/es. — 88: (nadaljevanje.)
- 89: (konec.) (Schlegel 204-210.) - 90: Hochzeiten im Geilthale /sic/. - 91: (nadaljevanje in
konec.) (Prepis iz Wernerjevega rokopisnega operata iz 1809, Gradec, Štaj. dež. arhiv v Gradcu). - 93:
Hochzeiten im oberen Gailtal. (Franz Pichler.)
c) 138: Das Totenmal (die sieben Tage, sedmina) (anonimno). — 146: Begräbnisse im Gailtale. — 147:
Reifniz (Ribnica), Maria Werd {Otok), Timenz {Timenica), Ottmanach. {Otmanje) — 152:
Begräbnisgebräuche. (Austria 1846, 167). - 159: (Sedmina.) — 161: Gailtaler Begräbnisbräuche.
(Anonimno.)
Band 7. Sitten und Gebräuche. Vom Neuen Jahr bis Sommers anfang. Winter und
Frühjahr. 6. Januar bis Ende Juni. — (Pregled vsebine:) Blatt 1—52 a) Festtage im Jänner,
Feber, März. — 53—97 b) Fasching, Faschingsnarr, Faschingsjagen, Blochziehen, Ende
Faschings. — 98—150 c) Ostern, Palmsonntag, die Charwoche, Ostersonn— Ostermontag.
- 151-168 d) Dre i nachtstag; 12. April, Freitag nach Quasimodogeniti. - 159-168: e)
St. Georgsfest; 24. April. - 169-179: f) Maifeste. - 180-190: g) Wettstreit des
Sommers mit dem Winter. - 191-215: h) Pfingsten; Fronleichnamsfest. — 216-221: i)
Das Kufenstechen im Gailtale.
a) 32: Dreikönignacht. (Izrezek iz „Telegr. Abendblatt" 6.1.1866.) - 33: Koledovanje v Dravski
dolini. (Hasslacher.) — 34; Večer pred tremi kralji v Žabnici. (Ferčnik.) — 35: Koledovanje v Žabnici.
(Fertschnig.)
Sledi vložen fascikel m. 4°: Dreikönigstag. 1. Perchteln. 2. Sternsinger. BI. 2—38.
3: Hrup na večer pred tremi kralji. (Ausland 1864.) 4: Pehtre v Ziljski dolini (Thomas Waldner
Rattendorf 4.12.1874.) - 6: Der Perchtentag. (Izpisek iz „Kärntnerische Zeitschrift" VIII, 59.) - 9:
Vaška šega w Borovljah (1820—1825). - 12; Izpisek (ali prevod? ) članka Matije Majerja (o hrupu pred
praznikom treh kraljev) v „Slovenski Bčeli". — 13; Hrup na večer pred tremi kralji v Dropolah. (David
Pacher in Tiffen.) - 19: Obdarovanje otrok z orehi zvečer pred tremi kralji - Bilčovs. (Sablatnigg.) —
20: Praznik treh kraljev v Ziljski dolini. (Patikh.) - 21: Pehtrinje na Koroškem. (Sabith.) — 24:
Članek o Pehtri iz „Carinthije I" 1866, 353. - 25: Praznik treh kraljev. (P.ov zapis na vrhu: Quellen.
Eigene Aufzeichnungen; Weinhold . . .; Hohenauer . . .; Vernaleken . . .; Slovenska Bčela Jahrg. 1
. . .; Lexer . . .; ,,Carinthia" 1853 . . .)
(Nadaljevanje poprejšnjega oddelka — a) 46: Svečnica v Železni Kapli.
b) 80: Babo žagati. St. Veit. Ottmanach /Otmanje./ (Pirkenau.) - 87: Ploh v Ziljski dolini.
(Anonimno.) - 93: Sredpost. Pritschach /? / ... 1823 bis 1824. (Anonimno.) — 97 Pepelnica. (Pri
Gospe Sveti. Anonimno.)
48
Niko Kuret
Prof. Franc Ferk (1844-1925)
c) 104: Cvetna nedelja v Ziljski dolini (butare!) (Po Bčeli.) — 110: Na vel. četrtek v Zilji zvonove
zavežejo. (Anonimno.) - 120: isto za Brdo pri Šmohorju. (Anonimno.) — 123: Boga strašijo. Gospa
sveta. (Anonimno.) - 124: Isto. - 126: Velika sobota pri Gospe Sveti (po Carinthiji 1826, 357). -
129: Blagoslov živil v Ziljski dolini. (Anonimno.) — 134: Mlada nedelja (= bela nedelja) v Žabnici.
(Anonimno.) — 135: Isto („na mwade ndele"). — 145: Velika noč (po Bčeli). — 146: isto. — 147: Igre
s pirhi, slovenski izrazi (anonimno.)
d) 152: (Feljton) Der Dreinagel-Freitag. Von Rudolf Waizer. (Izrezek iz časopisa, brez podatkov.) -
153: (Izrezek) Die nächtliche Wallfahrt. Von Fr. Franzisci. (Iz Carinthie 1863, 28). - 155: Isto.
e) 161: Jurjevo pri Mariji na Zilji in na Kostanjah. (Anonimno.) — 162: Isto v Podravijah. — 163:
Georgiblasen am Wörther See (po Neue lllustr. Zeitung 1882, II, 515, No. 33). - 165: Jurjevo v
Ziljski dolini in v Rožu (po Bčeli). - 166: 166: Isto (po Glasniku I, 158, ,,vide Krek 87"). - 167:
Slovensko besedilo jurjevske kolednice („Sveti Šentjuri potrka na duri . . .").
f) 171: Majnik, maj (drevo). - 175: Isto (po Bčeli). - 176: Kaj je maj (drevo). - 177: Urbanovo v
Ziljski dolini. (Anonimno.)
g) 181: Boj med poletjem in zimo (Carinthia 1813, št. 14, in 1866, str. 358).
i) 217: Štehvanje. (Izrezek iz „Laibacher Zaitung" 13.6.1867). - 219: „Geographisch-statistische
Bemerkungen Uber Oberkärnten" (pasus o Ziljski dolini, prepis Wernerjevega rokopisa 1802 iz
graškega Dež. arhiva). — 221: Izpisek (prevod) pasusa o Zilji iz: Gilbert-Churchill, ,,The Dolomite
Mountains" I.
Band 8. Sitten und Gebräuche. Erholung und Andacht; das religiöse und festliche Jahr.
(Das Bauernjahr.) Bl. 1—226. I. Sommer und Herbst. Bl. 1—31. a) Johannestag und'die
Mittsommernacht. Bl. 32-33 b) St. Margarethen. - Bl. 36-43 d) Zwischen den
Frauentagen. — Bl. 44—55 e) Allerseelen und Allerheiligen. — Bl. 56—69 f) Martinstag. —
BL 70-76 g) St. Leonhard. - Bl. 77-93 h) BartI, Nikolaus. - Bl. 94-108 i) Das
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 49
Stefanreiten. - BI. 109-137 k) Das Leasten (28. Dez.). - BI. 138-141 I) Das
Windfüttern. - BI. 142-173: m) Christtag. - BI. 174-175 n) Johannistag (27. Dez.) -
BI. 176-193 o) Sylvester u. Neujahrsfest. - BI. 194-206 p) Klockeln. - BI. 207-226:
Legseln.
a) 3: Ivanjski kresovi, krožci (Radelschiagen). (Anonimno.) - 4: Ivanjski kresovi \i Ziljski dolini. Franz
Franziszi. (List tiskane objave, brez podatkov.) - 6 in 7: Kresna noč (prepis feljtona R. Waitzerja,
Bilder ausdem kärnt. Volksleben 6, v „Wiener Abendpost" 1874). Na koncu pripis: Auch die Slovenen
des Jaun u. Rosenthaies haben ihre Sonnwendfeier an diesem Tage. — 16—22: Sibe šajbe, ivanjski
kresovi. (Razni zapiski.) - 23: Ivanje (iz Bčele). - 24: Kresni večer v Žabnicah. (Anonimno.)
d) 43: God sv. Rozalije vPodjuni. (Anonimno).
e) 44: Stručke vernih duš pri Gospe Sveti. (Anonimno.) — 47: Dan vernih duš v Otmanjah.
(Anonimno.) - 48: Allerseelen (Članek iz „Grenzbote" 1860, Nr. 46, str. 251).
f) 57: Gos — ziljska šega. (Anonimno.) - 64: Kraja gosi ( Žrelec, Pokrče).
g) 73: Seznam cerkva sv. Leopolda na Koroškem.
h) 78: Šege na Miklavževo. (Carinthia 1854, 154.)
i) 94: Literatura o štefanskih pojezdih v Labodski dolini. - 96: Pojezdi pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini.
(Anonimno.) — 97: Seznam cerkva sv. Štefana na Koroškem. - 105: Izrezek podlistka: Fritz Pichler,
Ueber das ,,Stephan—Reiten", iz ,,Grazer Zeitung" 1861.
k) 109: Med nemškimi tudi slovenski reki ob šapanju. (Anonimno.) - 110: „Šapati." — Ill: Članek
„Der Unschuldigenkindertag" iz „Grenzbote" 1856, 48. — 117: Šapanje v Žihpoljah (Hermaniz v
„Carinthiji" 1866, 358). - 118: Šapanje v Podkloštru (izrezek iz „Grazer Tagblatt' 1902, št. 359). -
132: Izrazi Schapen, tudi tschapen, slov. šapati ... - 133: Rek pri šapanju (po „Bčeli" 57). — 135:
Šapati, šapavec. - 136: Isto. - 137: Isto.
m) 148: Weihnachten in Kärnten. Članek R. Waizerja v Local Anzeiger „Presse", pril. k št. 354 z dne
23.12.1876. - 149-151: Dr. V.P., Aus dem kärntischen Volksleben. Feljton (v 3 nadaljevanjih).
(„Tagespost", julij 1866, datum neugotovljiv.) - 155: Dvanajstero noči. (Anonimno.) — 157: Sveta
noč. (Izrek v slovenščini: „Svetle metne, temne parne, temne metne, svetle parne.") - 158:
Blagoslavljanje na sv. večer. (Anonimno.) — 160: Izrezek članka „Wgihnachts—Aberglauben in
Untersteier" (iz ,.Tagespost" /? /, datum nedoločljiv.) — 168: Kajenje na sv. večer v Ziljski in Dravski
dolini. (Anonimno.)
o) 177: Silvestrova ali novoletna noč. (Anonimno.) — 186: Novo leto. (Izpiski tudi iz „Slovenske
Bčele" 4.) - 188: Slovensko besedilo kolede. - 189: Koledovauče /sic/ {Podgorje). - 190:
Slovenska besedila koled. - 191: isto. - 192: Sveti večer pri Slovencih (po Bčeli 1857, 60? ). - 193:
Novoletni dan v Ziljski dolini (Matija Majar, Slovenska Bčela).
Band 9. Sitten und Gebräuche. Wirtschaft und Verkehr. - Bl. 1-7; Einzelne Blätter. -
Bl. 8: A. Die Arbeit im Hause. Bl. 9-12: 1. Das Spinnen. - Bl. 13-44: 2. Das Hanf-
und Flachsbrecheln. - Bl. 45: 3. Türkenschaben - siffeln, Rübenschaben - schlechtigen.
- Bl. 46: B. Auf der Weide. - Bl. 47-52: 1. Auf- und Abtrieb. - Bl. 53-57: 5 Zetteln.
- Bl. 58: C. Erntefeste. - Bl. 59-63: 1. Im Wald und Forst. - Bl. 64-72: 2. Bräuche
beim Heumähen. - Bl. 73-75: 3. Bräuche beim Säen. - Bl. 76-92: 4. Ernte, a)
Getreideernte. — Bl. 93—118: 5. Ernte b) Erntemahl, das Dreschen, — Dreschende.
V tem ovoju nisem našel slovenskega gradiva.
3. „Ferkov arhiv" (Ferk—Archiv)
Prof. Franca F e r k a (1844-1925) smo se s simpatijami in hvaležnostjo spominjali ob
proslavi stoletnice ptujskega muzeja (12. avgusta 1978). L. 1878 je namreč Ferk v svojem
50      Niko Kuret
Zadnja stran zapisa Matije Murka (iz 1874—75) povedke o Kralju Matjažu v Ferkovem arhivu. Spodaj
— deloma stenografsko - s svinčnikom pripisana opomba (prof. Ferka ? ): „Zu gründe liegt eine
uralte Lehre der Druiden, welche ihre Sache noch nicht ganz verloren geben."
rojstnem kraju Gomilici (Gamlitz) pri Arvežu (Ehrenhausen) ob štajerski nemško-slo-
venski jezikovni meji ustanovil krajevni muzej, katerega zbirke je I. 1895 dal prenesti v
Ptuj. S tem je položil temelj današnjemu ptujskemu Pokrajinskemu muzeju.
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 51
Zanimanje za zgodovino se je Ferku zbudilo že v osnovni šoli. Gimnazijo je obiskoval v
Mariboru, kjer sta bila med njegovimi profesorji Davorin  Trstenjak   in Rudolf
Puff.   Maturiral je v Celju, kjer je kot višješolec ustanovil numizmatično zbirko —
temelj bodočega celjskega muzeja. Po maturi se je vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je
študiral germanistiko in zgodovino.
Prvo službeno mesto v graškem Joaneju je kmalu pustil, rajši se je posvetil profesuri na
srednji šoli. Kot profesor je prišel I. 1847 na nižjo gimnazijo v Ptuj. Tu je bil njegov
učenec tretješolec Matija Murko. Po enem letu se je Ferk preselil najprej na
učitelišče, nato pa na gimnazijo v Gradec. Stikov s Slovensko Štajersko ni pretrgal —
I. 1901 je ustanovil muzej v Mariboru. Pokoj je učakal I. 1905 in ga preživel v Gradcu,
kjer je umrl 12. novembra 1925.31
Prof. Ferka je močno mikala arheologija. Preučeval je rimske ceste na Slovenskem
Štajerskem, v počitnicah kopal marsikje, tudi na Ptuju. Njegovi izsledki so postali temelj
bodočim izkopavanjem. Poleg arheologije pa ga je kot kmečkega sina privlačilo tudi
narodopisje — predvsem pripovedno blago in šege naših ljudi in krajev. Pridno je izpisoval,
zapisoval in izrezoval vse, kar se mu je zdelo narodopisno vrednega. Kot profesor je vabil
svoje dijake, naj mu zapisujejo narodopisne zanimivosti iz svojega domačega kraja.¦'^
Njegovi lastni izpiski in zapiski ter na navadne listke napisani prispevki njegovih dijakov
so narasli v zajetno zbirko, ki jo hrani danes kot „Ferkov arhiv" (Ferk—Archiv)
Steirisches Volkskundemuseum v Gradcu. Maja 1977 sem si zbirko natančneje ogledal.
Ferkova zbirka v marsičem spominja na Pogatschniggovo: gradivo je napisano na liste in
lističe najrazličnejših formatov, vmes so izrezki iz dnevnega časopisja (največ listki iz
„Tagespost"), listi iz revij in koledarjev. Čuditi se je, da gradivo — v nasprotju s
Pogatschniggovo zbirko — ni našlo nikogar, ki bi enote tekoče oštevilčil, in da na
časopisnih izrezkih navadno ni nikakršnih bibliografskih podatkov (ime, datum, številka,
letnik). Dijaški zapisi nosijo v glavnem ime in razred dijaka, prof. Ferk je včasih pripisal
leto. Nekateri so anonimni. Tu in tam je prof. Ferk spodaj pripisal kako svojo pripombo.
Ferkovo gradivo je zbral prvotno graški Deželni arhiv. V. Geramb ga je nato
prenesel v Narodopisni muzej, kjer ga je šele V. Theiß uredil kot „Ferkov arhiv".
Dopolnjevali so ga župnik A. M e i x n e r , doma blizu Wildona, marljiv zbiralec, Joh.
K r a i n z , znani pisatelj (Hans von der Sann), in drugi. Med vojnama so npr. vložili v
zbirko gradivo o izvedeni anketi o plohu (Blochziehen) I. 1937 (slovenskega gradiva tu
seveda ni). Tudi po vojski je tu in tam kdo vložil kaj novega (npr. izrezke iz celovške
Koroške kronike 19471). Zbirka je danes spravljena v veliki omari v sobi muzejskega
predstojnika. Gradivo je vloženo v 29 oštevilčenih škatlah („Schuber") velikosti
45x10x35 cm, v vsaki sta dva kupa ovojev (map), urejenih po tematski shemi na škatli.
Z zanesljivostjo sem mogel identificirati samo dva dijaška zapisa iz Ferkovega ptujskega
leta (1874—75). Za več drugih lahko samo domnevam, da izvirajo od Ferkovih ptujskih
dijakov. Toda bilo je dosti dijakov iz naših krajev tudi na graškem učiteljišču, kjer je Ferk
začel poučevati jeseni I. 1875. Ko je presedlal na II. gimnazijo v Gradcu, je našel tudi
31. Gl. SBL I, 176-177 (Fr. Kotnik), in Franjo Baš, Bibliografija o Ptuju. ČZN 28 (1933) 243.
32. Hudomušno izročilo pravi, da dijaki niso bili vselej tenkovestni poročevalci. Marsikateri si je baje
tudi kaj izmislil. Nagrada za vsak zapis je bila namreč boljši red . . . (Podobno izročilo kroži tudi,
kakor je znano, o zapiskih Möderndorferjevih osnovnošolskih učencev.) Po pregledu — vsaj
slovenskega dela — sodim, da je bilo takih primerov pri Ferku komaj kaj — ali pa jih je pozneje
izločil iz zbirke.
33. Izrekam toplo zahvalo predstojniku muzeja, dr. Seppu Walterju, za vsestransko pomoč, ki sem je
bil deležen. Posebej se mu zahvaljujem za ljubeznivo brezplačno kopiranje odbranih enot.
52      Niko Kuret
tam nekaj slovenskih dijakov ali takih, ki so bili v naših krajih doma. To nedvoumno
potrjujejo dijaški zapisi iz devetdesetih let in iz začetka našega stoletja. Škoda, da je od
71 dijaških zapisov o slovenskem ljudskem življenju, kolikor sem jih našel, kar 51 takih,
da na njih razen imena in razreda ni navedena letnica zapisa. Takoj naj pripomnim, da
gradivo ni samo štajersko, marveč so zapisi — pač po različni provenienci dijakov — tudi
iz drugih slovenskih pokrajin, s Koroškega in Kranjskega, celo iz Ljubljane. Slovensko
gradivo je prispevalo, kolikor kažejo pregledane škatle, vsega 35 dijakov. Največ listkov
nosi ime Alojza Potočnika (iz ormoško-ljutomerskega okoliša, 1892) in Antona
Korošca (poročal iz raznih krajev). Ne zaostaja neki L e i t h n e r , za njim se
uvršča neki Joh. Topolnik (iz okolice Ljutomera). Prof. Ferk je našeltudi
poročevalca za Slovensko Koroško (osmošolca Alfreda M o I I e r j a), o gorenjskih in
ljubljanskih šegah so mu poročali neki Schöndorfer (drugošolec 1904) in neki
Baumgartner, o kamniških pa neki Ernst Wild. Pozneje najimenitnejši pa je
bil vsekakor ptujski tretješolec 1874—75 Matija  Murko.
V heterogeno množico podatkov vnaša neki red shema zbirke. Na vsaki izmed škatel je
nalepljen list z glavnim naslovom in oštevilčenimi oddelki, v katera je gradivo razvrščeno
in katerih vsak je spravljen v svoji mapi.
Zavoljo časovne stiske sem natančneje pregledal samo tri škatle, tiste, ki vsebujejo
gradivo o šegah. Gradivo navajam po teh škatlah in po oddelkih. Na začetek postavljam
kraj, za katerega podatek velja, sledi vsebina podatka, na koncu pa ime in razred
poročevalca (kolikor je naveden) ali pa podatek o izrezku.
Škatli (Schuber) 5. in 6., ki prvi prihajata v poštev, naj bi vsebovali gradivo po naslednji
shemi:
Sitte und Brauch. Jahreskreislauf. — 1. Neujahrsbräuche. — 2. Dreikönigsbräuche. — 3.
Faschingsbräuche. — 4. Osterbräuche. — 5. Frühlings— Maibrauch. — 6. Pfingstbräuche. —
7. Umgänge. - 8. Sommersonnwende. - 9. Erntebräuche. - 10. Herbstbrauch -
Brechein. - 11. Advent. - 12. Nikolo und Krampus. - 13. Weihnachtsbräuche. - 14.
Maria Lichtmess.
V škatli sem našel ovoje z oddelki 7 do 14, v škatli 6 pa ovoje z oddelki 1 do 5. Ovoja 6
nisem odkril. V naslednjem navajam za nas zanimivo gradivo v pravem vrstnem redu, ne
glede na to, kako je uvrščeno v obeh škatlah.
1. (Ljubljana:) Silvestrovo. (Anonimno.) — [Splošno slovensko:) Svečnica. Blaževo. (Anonimno.)
2. (Koroško:) Trije kralji. (Prepis članka Rud. Waizerja v ,,Neue lllustr. Zeitung", leto neugotovljivo.)
(Ormož, Ljutomer:) Razne šege - trije kralji, svečnica, ženitovanje. (Engeihofer III., 1892) - (Ormož,
Ljutomer:) Pepelnica. (Alois Potočnik VII. b, 1892)34
3. (Radlje:) Ploh. (Ogrisek Emil.) - l,Štajersko-hrvaška meja":) Pust.35 (Rupnik.) - (Železna
Kapla:) Binkoštna nedelja. (Alfred Möller VIH.a.) - (Zgornja Polskava:) Ženitev v pustu.
(Anonimno.)
34. Potočnik opisuje tudi pustne šege in podrobno opiše ruso iz okolice Ljutomera. L. Kretzenbacher
v svojem prispevku „Rusa" und „Gambela" als Equidenmasken der Slowenen (,,Alpes Orientales"
IV/1964. Firenze 1966, 55—56) objavlja dve podobni poročili, tudi iz Ferkovega arhiva,
Topolnikovo iz Babinec pri Ljutomeru (gl. spodaj), in Rupnikovo „od hrvaško-štajerske meje" (gl.
spodaj). Topolnik poroča o rusi, Rupnik o košuti. (Kretzenbacher Potočnikovega opisa ne
omenja.) Rupnikov opis košute in Potočnikov opis ruse sta si močno podobna, oba pa spominjata
na tiskani opis Josipa Karbe (Narodne šege. Slovenske večernice 45. Celovec 1891, 89)! Ali je šlo
za dijaško potegavščino — opirala se je vsaj na tiskan vir! — ali za dogovorjen prevod Karbovega
opisa v nemščino?
35. Prim. op. 34.
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 53
4. (Celje:) Valjanje po tleh na veliko soboto. (Anonimno.) - (Radlje:) Umivanje na veliko soboto.
(Leithner VI.c.) — (Sv. Križ pri Mariboru:) Dekleta hite z žegnom domov. (Hauptmann VI.b.) —
(Ormož, Ljutomer:) Šege od cvetne nedelje do prve nedelje po veliki noči. (Alois Potočnik.) —
(Otmanje:) Velika noč. (Fr.v. Pirkenau.) - (Celje:) Blagoslovljeni les. (Adalbert Herzel II. letnik.)-
(Ormož:) Kako so nastale gobe. (Alois Potočnik.) — (Radlje:) Verovanje o uživanju blagoslovljenega
mesa in hrena. (Leithner.) - (Radlje:) Konjski tatovi gredo zadnji k spovedi. (Leithner.) — (Kamnik:)
Ploh. (Ernst Wild.) - (Ljubljana:) Velikonočna šega /= ..jabolčna kanonada"/.36 (Izrezek članka
Oskarja Kunla ..Ein vergessener Osterbrauch" v ..Deutsche Grenzwacht" 1922.) (Sv. Križ pri
Mariboru:) Odpadki blagoslovljenih jedi. (Fr. Hauptmann VII. b. 1894.) - (Radlje:) Znamenja za
nevihto. Kraja cvetja z grobov. (Leithner Vl.d.) — (Ptuj:) Zažiganje blagoslovljenega lesa ob nevihti.
(J.A. HickI.) — (Radlje:) Zdravilo za bolno živino. (Leithner VI.) — (Radeče:) Čudno oblikovana
skala. (Kapfhamer V.b.) - (Dolina Krke na Dol.:) Boga strašijo. (Mendik.) — (Okoliš Sv. Urbana pri
Ptuju:) I. Blagoslovljene jajčne lupine proti kačam. II. Srečanje ženske. 111. Povedka o Kralju Matjažu.
(Zapis Matije Murka z njegovim podpisom, 1874—75.)-^^ — (Ljutomer:) Blagoslovljene jajčne lupine
proti kačam. (Ploidritz.) — (Ptujskagora:) Raba blagoslovljenega lesa. (Filaferro.)
5. (Ljutomer:) Opis vinogradniških del. (Alois Potočnik Vll.b.. 1892) — ( Ljutomer:) Pust.^S
(Topolnik Joh.) - (Radlje:) Ploh. (Anonimno.)
8. (Trbiž, Rabelj:) Vedeževanje na kresni in na Silvestrov večer. (Anonimno.) — (Ljubljana:)
Kolikorkrat kukavica zakuka. toliko let boš živel. (Schondorfer II.b.. 1904). — (Splošno štajersko.)
Kakor so v Gradcu 1774 vrgli gorečega Tatrmana v Muro. tako tudi ,.bei den steirischen Wenden" o
kresu. (Iz ..Grosser steierm. Nationalkalender" 1821.)
9. (Ljutomer:) Ženjci prineso dožnjek. (Schwarz Vll.b.). - ( Sv. Andraž v Slov. gor.:) Žegnan lesna
njivi na cvetno nedeljo. (Nečitljivo ime, VI.b). - (Negova:) V kup očiščenega žita polože dva koščka
žegnanega lesa navzkriž. (Marek. VI.b. 1893). - (Dobrna:) Šege pri mlatvi (metla). Noša slovenske
neveste. (E. Gigerl.) — (Ptujskagora:) Šega pri setvi prosa. (Filaferro.)
10. (Slovenskegorice:) Koline. (W. Krautgasser IV.b, 1900.)
12. (Ljubljana:) Sv. Miklavž jaha na belcu, ki ima krila. (Baumgartner.) - (Ljubljana, Gorenjsko:)
Pred Miklavžem hodi hudič - ..hudiž" /!/. ..bašast" /!/. ..vrak" /!/. Kaznovanje porednih otrok.
(Baumgartner.)
13. (Železna Kapla:) Lichtmess in Eisenkappel (Izrezek iz časopisa, nobenih podatkov.) — (Negova:)
Tepežnica. (Marek, Vll.b. 1895) - (Šmarjeta nad Ptujem:) Šege na sveti večer. (Peitler Franz. Vll.b.)
- (Radlje:) Škopnik na sveti večer. (Leithner Vl.d.) - (Železna Kapla:) Vedežavanje na kresni večer.
(Alfred Möller. VIII.a.) - (Sv. Barbara v Halozah:) Neolitska sekira kot zdravilni pripomoček pri
živini. (Hvaleč. II.. 1875.) Pripis: Na Trbižu in ob štajersko-koroški meji rabijo neolitske sekire kot
utež na uri. - (Spodnji Dravograd:) Vedeževanje na sveti večer. (A. Minibeck /? /, V. /? / b.) -
(Železna Kapla:) Obhod njiv na Štefanovo, potresanje blagoslovljenih mačic, križčki na štiri vogale
njive. (Alfred Möller, VIII.a.) - (Radenci:) Lucijin stolček za spoznavanje čarovnic med polnočnico,
namesto njega tudi star križ s pokopališča. (Anton Korošec, V.c.) — (Sv. Križ pri Mariboru:) Isto.
(Franz Gartner.) — (Koroško:) Ljudske šege, splošno. (Anonimno.) — (Žiče:) Ljudska verovanja.
(Anonimno.) - (Bistrica, Sv. Štefan v Rožu:) Sedmero jedi na sveti post in na tretji sveti večer (Fr.
Wagnes /sic/, III.
V ovojih 7, 11 in 14 nisem našel nič zanimivega za nas.
Škatla (Schuber) 7. Sitte und Brauch. (Vsebina:) 1. Hochzeitsbräuche. - 2. Eheleben, das
Kind. - 3. Tanz. - 4. Märkte und Volksfeste. - 5. Almabtrieb, Leonhardfest, Georgi. -
6. Martini, Handwerkerbräuche. - 7. Rechtsbrauch, Jagd. - 8. Kulturgeschichtliches.
36. Gl. moj opis v „Prazničnem letu Slovencev" I, 258—2591
37. Na dveh prepognjenih listih 8° je zapisal Murko (I) vražo o blagoslovljenih jajčnih lupinah,
poročal (II) o veri, da naj ženska na novoletno jutro ne hodi v hišo in (III) povedko o Kralju
Matjažu. Povedka, kakršna je, je reminiscenca na branje nemške povedke o Frideriku
Rdečebradcu v Untersbergu na Salzbuškem. Matjaževo je v njej samo ime! Prim. \y. Grafenauer,
Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu. Ljubljana 1951 (=DelaSAZU, 11/4, ISN 1) 108 sl.)
38. Gl. op. 34.
54     Niko Kuret
1. (Negova:) Verovanje na poti k poroki. (IVlarek Vl.b, 1893.) - (Ljutomer:) Lažna nevesta. (Schvuarz
Vll.b.). - (Železna Kapla:) Spremstvo na novi dom. (Alfred Möller VIII.a.) - (Slovenj Gradec:)
Prihod ženina po nevesto. (Ant. Korošec Vl.b.) - (Ljubljana:) Vožnja bale. Cvetna nedelja. Večer
pred tremi kralji. Vremenski pregovori. Odkod otroci. Ploh. Poimenovanje prstov. (Baumgartner.) —
(Banovci pri Ljutomeru:) Ženitovanjska šega. (Topolnik Joh.) — (Radenci:) Ženitovanjske šege in
verovanja. (Ant. Korošec.) — (Šmarjeta pod Ptujem:) /List ne sodi semkaj, ampak v 131/ Dodatek
božičnih verovanj. Pustne šege. (Peitler.) - (Muta, Radlje:) Godčevske šale. (Pongraz.) — (Rakičan:)
Ženitovanjska šega. (Marek Vl.b) — (Štore:) Šega ob prvem vstopu v novo hišo. (Ingruber /? / Vl.b.)
- (Negova:) Verovanje ob ženitovanju.) (Marek Vl.b).
2. (Šentjur pri Celju:) Dar porodnici. (Ant. Korošec VI.) - (Koroško:) Dar otroku ob rojstnem
dnevu. (Schavuischay.) — (Slovenj Gradec:) Dar porodnici. (An. Korošec VI.)
3. (Ziljska dolina:) Štehvanje. (Krainz 111.a, 1902).
5. (Ljutomer:) Pastirska šega o Jurjevem. (Topolnik.) — (Otok ob Vrbskem jezeru:) Jurjevska šega
(Anonimno.) — (Radlje:) Prva paša. (Leitner.) — (Laporje:) Prvi na paši na binkoštno nedeljo. (Erker.)
V nenavedenih ovojih ni za nas nič zanimvega.39
.Tudi izpiske in kopije iz Ferkovega arhiva sem vložil v posebno mapo, ki jo hrani Inštitut za slovensko
narodopisje pri SAZU.
Od vseh treh zbirk je seveda daleč najponnembnejša „Göthova serija". Z gradivom iz 511
krajev Slovenske Štajrske omogoča socialno, gospodarsko, kulturno in narodopisno
topografijo   Slovenske Štajerske za prvo polovico 19. stoletja — topografijo,
kakršne v takem obsegu in popolnosti ne zmoremo za nobeno slovensko pokrajino.
Obe drugi, bolj ljubiteljski kakor znanstveni zbirki sta mikavno dopolnilo našega
sedanjega znanja in vsebujeta dragocene drobce, ki utegnejo marsikdaj koristiti.
Vsekakor bi pa bilo potrebno, da kdo pregleda še tiste oddelke, ki jih jaz doslej nisem
utegnil pregledati. Sodim, da bi fundus našega ljudskega slovstva marsikaj pridobil.
Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU,
oktober 1978.
39. Na notranjem delu pokrova vsake škatle je nalepljeno opozorilo: „Der Inhalt dieser Mappen ist
geistiges Eigentum von Prof. Ferk, Pfarrer A. Meixner, Johann Krainz und anderer Sammler. Sie
stehen nur für wissenschaftliche Arbeiten zur Verfügung. Eine Verwendung hier gefundener
Nachrichten ist nur gestattet, wenn als Fundort angegeben wird: Steirisches Volkskundemuseum,
Ferk—Archiv, Schuber: . . ., Mappe: ..." - O sodelavcih zbirke gl. kaj več v knjigi V. Geramb,
Verewigte Gefährten. Graz 1952 (prijazno opozorilo univ. prof. dr. L. Kretzenbacherja).
Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 55
Zusammenfassung
SLOWENISCHE VOLKSKUNDLICHE MATERIALIEN IN
AUSLÄNDISCHEN SAMMLUNGEN
Verf. hat drei archivalische Sammlungen in Österreich einer Sichtung unterzogen, um
darin das Vorkommen slowenischer Materialien zu evidentieren, und gibt darüber einen
informativen Bericht.
1. Die sogen. „Göthsche Serie" im Steierm. Landesarchiv in Graz, von Erzherzog Johann
begründet und von Georg Göth zustande gebracht, enthält die Beantwortungen von
„statistischen und topographischen" Fragebogen, die um 1840 ausgesandt und beant-
wortet wurden. Die Materialien aus dem deutschsprachigen Teil der historischen
Steiermark (Brucker, Judenburger und Grazer Kreis) wurden von Göth bearbeitet und
publiziert, jene aus dem slowenischen Teil (Unterstiermark: ehemal „Marburger" und
„Cillier" Kreis) blieben jedoch (auch wegen der Umwälzungen des Jahres 1848) liegen
und sind bisher nicht ausgewertet worden. Verf. berichtet darüber und fügt eine Lebens-
und Schaffensbeschreibung Erzherzog Johanns und Georg Göths hinzu.
2. Die Sammlung Valentin Pogatschnigg im Landesmuseum für Kannten in Klagenfurt
stammt von einem Liebhaber und ist in der zweiten Hälfte des vorigen Jahrhunderts
enstanden. Sie enthält zahlreiche Notizen, Auszüge and Ausschnitte, die auch das
Volksleben der Kärntner Slowenen betreffen. Verf. stellt die Persönlichkeit des Sammlers
vor und berichtet über die wichtigsten Materialien, insofern sie für das slowenische
Ethnikum relevant sind.
3. Das Ferk-Archiv im Steir. Volkskundemuseum in Graz verdankt sein Entstehen
zunächst Prof Franz Ferk, der seine Sammlung aufgrund von Schüleraufzeichnungen
aufgebaut hat. Die Sammlung ist mit eigenen Notizen, Ausschnitten und Auszügen - wie
bei Pogatschnigg - vermehrt und enthält viel für die Slowenen interessantes Material.
Verf. hat auch ein kurzes Lebensbild Prof Ferks beigesteuert. I