S silo, zvijaco in podkupovaniem vas hočejo. Zadnjdč smo opisali, kako vredno in potrebno je, da se odločno Ln složno borkno za svoje pravice. Naše slovensko ljudstvo je po težkih in bridkih izkušnjah to potrebo spoznalo in pri zadnjih volitvah leta 1923 v glavnem tako ravnalo. Tako je pričela odloeilna borba, kd bo seveda težka in bo trajala več let, kakor povsod na svetu. Ciin odločnejši in složnejši smo, tem prej bomo pa dosegli svoj dlj! Strab nasprotmkov. Kakor smo spoznali mi potrebo in korist odlcčnega In složnega nastopa, tako so spoznali iz dosedanjega poteka borbe vsi naši nasprotniki velikansko nevarnost, ki jim preti. Kaj bo, kaj bc, če Pašič in Pribičevič s svojimi prig-anjači več vladal ne bo?I Tako jadikujejo in tarnajo vsf, ki živijo od korupcije, od krivice in nereda. Liberalni dohtarji na tihem tarnajo: kaj-bo, če ne bo več nereda, temveč strogo spoštovanje in izvrševanje pametnib postav?! Nič ne bcmo ljudem več kovali priiožb, katerih je teiri več, činv hujši je nered in čim ostrejši nesposoben in nasilen centralizem. Ne bo več tudi dragih posredovanj pri visoki gospodi v Beogradu. Kanclije bodo prazne in v kasah bodo predli pajkil Kaj boj če bodo morali nezmožni in nesposobni lju-dje zapustiti svoja mesta in napraviti prostor sposobnim in nesebičrvim?! Kaj bo, če se bo raznim prej nemškutarskim, sedaj po Pribičevičevo »jugoslovanskim« -petelinčfcom reklo: gospodeki, malo manj se boste šopirili m kričali, pa tem več boste morali za ljudstvo in državo delati, ker ste plačanil Kaj bo, če bonvo pogledali delo carinikov in zatrli tam podkupovanje, zlorabo oblasti?! Kaj bo za božjo voljo, če bomo od vseh zahtevali pošteno, resno in vztrajno delo, kakor ga je vajeno naše Icmetsko ljudstvo?! Kaj bo, čese bo zafrtevaib; da prrf -stroigo; nepristransko sodnijo položijo račun vsi tisti, ki so živeli zadnja leta neznansko potratno, razmetavali denar, zraven pa -še imajo milijonska premoženjaT pred par leti pa še niso imel: niti dobrih, neoguljenih hlačic?! Da, to vse bo budo, ako zavladajo možje, Id so oistih toIc in imajo zaupanje ljudstva. Ni čuda, ako se loteva strah in groza vseh, ki se outijo prizadele, zato uporabIjajo v svojo oforambo vsa mogoča sredstva in kujejo mčrte, da se ofbdrže na vladi. Tri imena. Kar povzroča v naši državi nered, krivico in nasilje, Scar tepta ljudske pravice in povzroča nezadovoljtsvo in sovraštvo med bra-ti, vse moli tii malike in se združuje okrog njih in ti trije so: Pašič, Pribičevič in Laza Markovič. Na te tri se tudi obračajo pogledi vseh onih, ki ji-h je strah prgd ijudstvom in pred Ijudsko pravico! Ti trije zato tudi zadnje čase napenjajo vse svoje sile inidolgo- ta-ajna kriza v Beogradu, to je borba za vlado, vam naj- bolj kaže, kako se ti tnije in vsi* ki so zbrani 'krcg njih, bojijo poštene in pravične ljudske vlade! Kaj mislijio vsi trije? Pašič, Pribičevič in Markovič so si različni po veKkosti, po Starosti in po značaju. Skurpno imajo strast in pohlep, da hcčejo biti za vsako ceno na vladi in da potem to vlado zlorabljajo in izrabljajo ali za stranko, ali osebno za sebe, ali za sorodnike na najsramotnejši način. Vsi trije tudi imajo pcepričanje, da ljudstvo ni zmožno mfsliti in upravljati svojih zadev. Oni so mišljenja, da so oni gospodarji ljudstvu, kakor ]e kmet gospodar svoji živini. KrmAti, božati in pretepati bi ga smeli, kakor sami hočejo in kakor se pm zdi prav. To torej je vsem trem skupno.  Vendar pa imajo tudi vsak svoje posebnosti in po njih svoj način d^lovanja in svoje načrte. Pasič se je naučil zvijače, prevare in nasilja pri vshodnih narodih ali orijentalcih. Tam T»i vesti in ni milosti, temveč le spoštovanje sile. Takšen je tudi Pašič in vse njegovo delo, zato on s smehljajem tzatre nasprotnika lin uniči najboljšega somišljenika, ako mu je na poti in mu prekriža njegove samopašne načrte. Znano je, da sAski radikalni H'ub nima nikdar, pravih sej. Pašič pride in pove, kakor oče nezreli deci, kaj hoče irv-koliko hoče. Potem zahteva disciplino, iareče svoja navodila :in povelja in potem nima nihče več besede. Pri zadnjih ministrskih imenovanjih n. pr. niso vedeli ne radikalni 'smbski poslanci, niso vedeli celo bivši in sedanji ministri, kdo bo vržen ven, kdo bo prišel za irinistra in katero ministrstvo bo dobil. To so vedeli le Pašič, Markovič, Priibičevič m deloma JaTijiC. Stari Pašič je starokopiten in trmast mož, ki v svojem življenju ni napisal ne enega danka ali knjige, temveč je le s pnrevaro prijateljev in nteprotnikov postal to, kar je. Ne pozna podmobno niti siiskega ljudstva, še manj pa seveda Hrvate in Slovence ter njih potrebe. Zna pa prav dobro, koliko on sam in njegov sin Rade ter žiahta iz bctrkio pri državi »zaradi.« Pribičevič  se je učil politike p?i madžarskih grofih in posebej pri  zinanem nasilnežu Tisi, ki so ga iob prevratu v Budim-  pešti maščevalno umorili. Njemu je bič in sila vse. Zato zahteva za sebe le moč in oiblast. Zato tudi ne priznava pravic staršev do otrok in njihove vzgoje, zato hoče s silo neko »jugoslovanslko enotnost«, ki je v resnici pravo- slavno sribstvo. Najbolj divji je, če mu kdo trdi, da smo Slovenci in Hrvati naTod vsak za sebe in hočemo vsak svoje pravice. Markovič Laza je bil zelo nadarjen siromaček, katerega je spoznal in dvignil pokojni poštenjak Protič, ki ga je napravil tudi za glavnega urednika »Samcupiave.« Dolder Markovič ni postal minister, je imel samo to, kar si je zaslužil kot urednik s peresom. Kot minister pravde, ki opravlja selcvestre, pa je na »nepozrvan« način postal milijonar iik tudi troši denar na debelo. Kako h»čejo streti odpor Slolvencev? Ti trije torej s svojimi plačanimi in neplačanimi pod« repnaki hočejo streti enotni odpor v Slovenski ljudsld stranki pod vodstvom dr. Korošca združenega slovenskega ljud§tva. Sedli so že skupaj in izdelali natančen načrt. Sredstva v izvedlbo pa nameravajo v glavnem uporabiti sledeča: 1. Od kralja izsiliti vlado in pravico, da razpustijo po svoji volji parlcment (narodno skupščino) ter odvzamejo poslancem imuiniteto. Tako bi ostala prikrita zloraba oblasti, ker nihče ne bi smel in mogel javno kritizirati ter govoriti. Kralja hočejo prepričati, češ, da smo v Slovei»ski ljudski stranki in Hrvati z Radičem in Bosanci s Spahom pirotidržavni ij\ protidinastioni element. 2. Ako bi imeli enkrat vlado in pravico do razp^usta zbornice, bi ustanoviili društva pllačanih mladih in pokvarjenih Ijudi, ki bi naj strahovala ljudstvo in razbijala shode. 3. Političnim oblastim in žandeumeriji bi dali navodilo, da voditeljev in govornikov naše stranke ne smejo ščititi in da se nasilnih in divjaških nasprotnikov i\e kaznuje. 4. Podpirali bi vse druge stranke; na Slovenskem hočejo podpreti celo »avtonomiste«, samo da bi razdrobili enotnost in enoten odpor v »Slov. ljudski stranfci« združenega ljudstva. 5. Ako bi vse to ne izdalo, ovirati naše časopise, jS» zatreti in z denarnimi kaznimi oškodovati ter urtičevati, voditelje pa magari zapreti, če bi preveč jasno in glasno odkrivali korupcijo, nasilje in krivico. Naš sklep. • Mi pa smo lani pričeii odločno borbo proti kouupciji, proti nasilju an predpravicam ter proti neredu, Jci ima svoj izvor v nesrečni vidovdanski usstavi, ki nam je prinesla centralizem in nadvlado srbskega banikarstva na škodo vsem stanovom Slovenije, posebej še na škodo kmetskega ljudstva. Naše krščan-sko poštenje, naš slovenski pmo5 in naša gospodairska korist nam velevajo, da astanemo vztrajni in neizprosni. Mi verujemo, da se da pravica sicer nekaj časa tlačiti, a nikdar uničiti in premagati, ker je za večno od Boga zapisana v človeških srcth. Zato se ne bojimo ne Pašičeve in Pribičevičeve nasilno- sti in lokavosti, ne Markovičevih korupcijonističnih podfcupovanj. Slovensko ljudstvo se bo ponosno in odločno borilo za uresničenje krščanskega avtonomističnega programa, katerega zmaga in uresničenje prinese mir in pravdo državljanom in s tem zadovoljstvo in ljubezen med nami. Filpov Ivan.'