C. K. pošti!
.Vedostavljeue številke je poslati administra-eiji „Eisenl*ahner“, Dunaj V. Zentngasse 5.
Štev. 3.
V	Trstu, v sredo 1. februvarja 1911.
Leto IV.
PROSTA
VODIH IPOTR
SVOBODIJ
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUENCEV
i iniiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiniiTTiirTfTniiiniiiirrnimTrnrtiiiiiiiJiiiiiii,
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5
 zrzrr Telefon 1570. rrm------
UPRflVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina:
za celo leto............4-40	K
za pol leta.............2‘20	K
za četrt leta	....	1'10	K
Posamezna številka 18 vin.
Rli sms vlada douoliti uvoz argentinskega mesa?
Kakor znano se vlada in posebno trgovinski minister, krščanski socijalec 1TWss-hirchner izgovarja, da ne sme dopustiti uvoza argentinskega mesa, če ji to ne dovoli ogrska vlada. Naše časopisje je to trditev že opetovano zavrnilo in dokazalo, da ni nobene postavne določbe v avstrijskem zakoniku, ki bi to določale.
Poglejmo nekoliko, kaj pravi meščanstvo. Na Dunaju izhajajoči tednik: »Der bsterreichische Volkswirt«, piše. »Z vsemi silami je treba vstrajati pri dejstvu, da ima avstrijska vlada odločati popolnoma avtonomno, če se jo prosi za dovoljenje uvoza argentinskega, severoameriškega ali pa avstralskega zmrznjenega mesa. Seveda se slej ko prej ne sme pozabiti, da je vsa določba druzega dela j; 12. izvrševalne naredbe nezakonita, ker samoobsebi umevno izvrše-valna naredba ne more ničesar določati, o j čemur zakon, katerega se tiče izvrševalna naredba, ničesar ne govoji. Uvoz prekmor-skega j^|^lahk£fc~vlada dovoli ali pa prepove «pRmigizakona o živinskih kužnih boleznlTT, za posamezen slučaj ali pa za daljšo dobo, toda izključno le na svojo odgovornost. Dolžnosti, tozadevno dovoljenje iskati pri ogrski vladi, ni in če bi se prav postavila na stališče tajnih dogovorov, ker je to dogovor iz leta 1909. Takrat se je namreč izdalo posebna navodila za posredovalce, ki so pa vsled razvoja zastarele in brezpomembne. Zato pa obstaja drugi dogovor iz leta 1907 ki je v tesni zvezi s avstro-ogrsko pogodbo in ki vsebuje temelj, potom katerega se imajo nesporazumja med avstrijsko in med ogrsko vlado glede medsebojnega živinskega prometa urediti pri pristojni instanci in to so strokovne preiskovalne komisije in colninske ter trgovinske konference. Ge bi vlada, ki je leta 1907 sklenila tajno pogodbo, mislila, da bo ustvarila v zvezi z nezakonitim oddelkom § 12. tudi nov temelj, potom katerega se bo v bodoče urejevalo uvoz mesa iz inozemstva, potem bi bila napravila nedvomno kršenje uradne oblasti«.
To so toraj besede izrecno meščanskega lista in se strinjajo popolnoma z našim mnenjem.
7
V	krščanskosocialni organizaciji na Nemškem opasno vre. Prepir, ki se je omejeval od začetka le bolj na ožje kroge, je postal že tako očiten, da ga ni mogoče več prikriti. Znano je, da so bile krščansko-so-eijalne »strokovne« organizacije ustanovljene le, da bi delale konkurenco socijalno-demo-kratičnim ter tako pomagale podjetnikom, da bi lažje ovirali delavce. Krščanske strokovne organizacije je rodilo geslo : Divide et irnpera — deli in vladaj! Kajti kjer je delavstvo razcepljeno, tam hiia izkoriščevalec najlažje stališče.
V	Nemčiji se deli krščanska delavska organizacija v dve struji: ena je izrazito katoliška in je popolnoma nazadnjaška, druga, takozvana monakovsko - gladbaška (Miinchen-Gladbaoher), navidezno medverska, ki zasleduje sicer iste cilje kakor prva, je pa nekoliko naprednejša in šteje za svoje člane tudi protestante. Četudi organizaciji niste bili ustanovljeni, da bi delavstvu pomagali, je bilo včasih treba, ako ne drugače, pa vsaj navidezno, kar pa že ni bilo všeč njeni m pokrovitelj era.
Saj je pa tudi naravno, da se člani niso pustili pitati samo s pobožnostjo, nego so se od časa do časa spomnili, da so delavci, ki potrebujejo poleg duševne tudi telesno hrano. To pa ni bilo všeč voditeljem, ki so videli v materijelnih zahtevah državi in obstoju človeške družbe nevarna stremljenja. Posamezne organizacije se niso dosti brigale za slabo voljo prečastitih gospodov, temveč so hodile svoja pota, tako da je pogosto prišlo do prav resnih sporov. Do odkritega boja je prišlo, ko se je znani voditelj nemškega krščansko - socijalnega delavstva Giesberts na kongresu v Curihu v Švici javno izrazil, da krščansko-socijalno delavstvo ne potrebuje jerobstva škofov. Giesbcr-tova izjava je izzvala v katoliškem časopisju nepopisen vihar.
Od tega časa* se je nasprotje v krščanskem delavskem gibanju zelo poostrilo. V boj, ki dobiva bolj in bolj gospodarsko podlago, so se začeli vmešavati tudi avstrijski krščanski socijalci. Nemški kardinal Fischer je za to, da (Vaj sprejemajo krščanske delavske organizacije tudi nekatoliške člane, dočim je kardinal Kop p iz Vratislave (Breslau) izključno le za katoliška delavska društva. Razlog za to tiči v tem, ker ima kardinal Kopp pred očmi le gorenjo šlezijo, kjer je industrija le slabo razvita in je tudi prebivalstvo po večini katoliško ter do kosti zavzeto za nazadnjaške smotre. Kardinal Fischer pa računa z delavstvom sploh, ne glede na veroizpovedanje, t^r vidi ne le katoliške pokrajine, ampak tudi protestan-tovska industrijska središča, katerih delavske množice bi bile za katoliško organizacijo za veke izgubljene, če bi obveljalo načelo kardinala Koppa. Monakovsko-gladbaška organizacija v resnici že sedaj ne dela nobene razlike med katoličani in protestanti, vsled česar agitirajo zanjo nele katoliški župniki, temveč tudi protestantovski pastorji.
7jQ iz tega kratkega pojasnila se razvidi, da se voditeljem krščansko-socijalnega gibanja pravzaprav ne gre za načela — za vero — ampak Je za taktiko, ki pa ima svoje korenine v gospodarskih razmerah. Glasilo avstrijskih cerkvenih krogov, » \Vie-ner politische Korrespondenz * je vsled tega spora kar iz sebe in ljuto napada svoje velenemške tovariše. List piše:
»Simpatije papeža so glede delavskih društev ha strani tistih organizacij, ki
imajo očitno katoliški in verski značaj. V Italiji je papež Pij X. obsodil delavska društva, ki so sprejela nekatoliške člane. Enako daje papež tudi v Nemčiji prednost verskim delavskim društvom, vsekakor pa trpi z ozirom na različni položaj v primeri z Italijo tmli mešana društva, ki obstoje zlasti po zapadnih deželah, kje)' živd katoličani in protestanti skupno« itd.
Kardinal Fischer, ki je pri papežu osebno zagovarjal svoje stališče ter se zavzemal za mešane organizacije, je odšel iz Rima, brez da je kaj opravil. Gornja izjava cerkvenega lista je za krščanske socijalce v Nemčiji precej kislo jabolko, v katero pa bodo morali ugrizniti, ako nočejo, da jim papež odtegne svojo »milost« in jih proglasi za krivoverce. To je posebno všeč podjetnikom, kar ti tudi odkrito priznavajo v svojem glasilu »Die Post«, ki piše;
»Dolgo vrsto let je stala krščanslio-socijalna organizacija pod vplivom socijal-no-dernokratične konkurence in je vedno bolj in bolj lezla na demokratično-radikalna pola, da se je končno politično-socijalno razločevala od socijalno demokratične le še po imenu — in je med tem, ko se je v ostalem posluževala agitacijskih metod za maso, hujskala zoper podjetnike in obstoječi družabni red« itd.
V	ostalem se glasilo kapitalistov raduje, da je cerkev nastopila zoper tiste elemente v krščansko-socijalni organizaciji, ki vidijo v delavskih združitvah le sredstvo za zboljšanje delavskega položaja. Po mnenju tega glasila mora stati cerkev na aristokratično-konservativnem stališču, ker bi jej sicer vsako drugačno stremljenje škodovalo ter upropastilo njo, državo in sedanji družabni red. List piše dalje, da se mora papežu pripoznati brezpogojno oblast nad krščanskimi delavskimi društvi, da jim lahko daje predpise ali pa jih enostavno prepove. Značilno je, kaj pravi glasilo kapitalistov o krščan-sko-socijalnih organizacijah glede zahtev po večjih plačah in boljših delovnih pogojih. Dotični odstavek slove :
»Ako pa bi nositelji lega (krščansko-socijalnega) gibanja gojili stremljenje, ki se ne da spojiti s krščansko postavo o nravnosti, če bi na primer zahtevati neprimerno visoke delavske plače ali sicer nepravične delovne pogoje, oziroma če bi se v dosego svojih namenov zatekli k nravno nedovoljenim sredstvom, na primer k nepravičnemu ali vsaj krščansko ljubezen žalečemu bojkotu podjetij ali posameznih oseb, tedaj mora psa k katolik nete načelno priznali pravico cerkveni avtoriteti, da povzdigne svoj glas zoper tako žaljenje nravstvene■ postave, temveč da temu svarilu tudi sledi in ga uboga*.
Značilno je, da se pisava podjetniškega glasila »Die Post« popolnoma vjema z nazori, ki jih imajo cerkveni krogi o krščansko-socijalni organizaciji. Kakšen namen pa naj
imajo te organizacije, alco se ne smejo boriti za boljši obstanek svojih članov? Guliti paternošter in nositi sveče v procesijah, to vendar ne more biti edini namen krščanskosocialne organizacije! Seveda, cerkveni krogi so ustanovili in podpirajo krščanske organizacije samo zato, ker so bile ustanovljene kot konkurenca socijalno-demokratičnim, ki se v resnici bor6 za delavske interese. Velika večina delavcev, ki tvorijo takozvano krščansko socijalno stranko, tega seveda ne ve; ker če bi se jim nalilo čiste vode, bi bilo s klerikalno glorijo hitro pri Kraju. Cerkev vendar ne more rezati v lastno meso in se boriti za delavce, ko je sama naj večja podjetnica in najboljša za veznica kapitalistov. En sam pogled na krščanskosocialne kongrese nas prepriča, da je res tako. Tu vidimo poleg zapeljanih delavcev razne aristokrate in oderuhe; brzojavni pozdravi raznih grofov in veleposestnikov tvorijo navadno najimenitnejši del krščanskosocialnih zborovanj. Kdaj je prišel kak princ ali tovarnar na kongres, da pozdravi na njem socijalno-demokratične delavce ? Še nikdar!
Boj, ki se odigrava na Nemškem, pa je pomemben tudi za naše slovenske razmere. Stališče, kakoršno' zavzema kardinal Fischer na Nemškem, zastopa na Slovenskem dr. Krek. Le-ta je pred leti na shodu slovenskega krščansko-socijalnega delavstva v Medvodah stavil predlog, da naj se ne snuje društev, ki bi nosila naslov »katoliški* ali »krščansko-socijalni«, češ, da bi se potem lažje lovilo kaline, ako bi društvo vsaj na zunaj ne izgledalo klerikalno. Gerent Čebulj iz Jesenic je sicer pobijal ta predlog, toda obveljalo je načelo, ki ga je zastopal dr. Krek.
V	znani debati kontni Masaryk v državnem zboru se je dr. Krek postavil enako na stališče, da cerkev v politiki nima ničesar odločevati. Toda to so bile samo besede, v resnici pa je drugače; kajti papež ima še vedno večjo moč kakor dr. Krek, ki do danes še ni izjavil, da ne priznava papeževe avtoritete. To, kar velja za Nemčijo, velja tudi za slovenske krščansko-socijalne organizacije,- namreč, da morajo biti ponižni sluge cerkve in njenih kapitalističnih zaveznikov.
Dunajski škof — koadjutor dr. Nagi je že začel delati v smislu papeževih ukazov. Nedavno je izdal ukaz, da se mora vselej, predno se ustanovi kako društvo, predložiti pravila nadškofijskemu ordinarijatu v pregled in odobrenje. Ravnotako se mu mora predložiti imena vseh odbornikov, račune, tiskovine in vse izjave, še predno se jih da v tiskarno ali razpošlje. Župniki in kaplani
PODLISTEK.
Jotografični posnetki
— te organizacijskega življenja.
/'o F. Paltermannu.
Klerikalni agitator.
Njemu je vse znano, pozna vse, ima za vsakega kako obljubo, ne pride nikdar v zadrego in se zna z lažmi izmuzati iz najtežje zagate. Najljubši so mu mladi delavci, ki so bili šele pred kratkim na železnici sprejeti. Ti se namreč še ne spoznajo in se jim zato lahko vse natvezi, ker vsakemu starejšemu radi verjamejo. Kdor posluša takega krščanskosocialnega agitatorja, kar strmi nad njegovo vsegamogočnostjo pri železnici. Ravnatelj, uradniki, skratka vse je odvisno, da dobi tisti, ki ga obdelava, prijetno in boljše plačano službeno mesto.
Kadar pa se takega tiča pokliče na odgovor, tedaj je seveda vse, kar se mu očita, neresnično, in če nastopi nafarbani kot priča, se vse utaji in pričo se postavi na laž. Tako tajenje se mora slišati na lastna ušesa, in kdor agitatorja ne pozna dobro, bo sam dvomil, če priča morda res ne laže.
Kar je na svetu slabega, je vse od socialnih demokratov, vse dobro pa izvira od Slovenske ljudske in krščanskosocialne stranke. Če se mu našteje klerikalne grehe,
imajo strog nalog psiziti na to, da se bo ta škofov ukaz tudi izvrševal. Ni dvoma, da bodo zgledu dr. Nagla sledili kmalu tudi drugi škofje. Tedaj pa bo prišel čas, ko bomo na krščansko-socijalnili shodili videli sedeti poleg vladnega komisarja tudi kakega kaplana ali korarja, ki bo že skrbel za to, da se ne bo govorilo o delavskih težnjah, ampak molilo »roženkranc« ali pa litanije. Pojdite se solit z vašo krščansko organizacijo!
Nimam časa!
Jeli tudi vam ta izrek poznan ? Ali ga j niste vedno slišali, če ste šli med žene agitirat ? Kakorkoli gremo med naše žen6 in jih poživljamo na poset naših shodov in drugih priredb, vedno nam zvoni v uho stereotipen odmev: Nimam časa! Če se pa obrnemo do naših sodrugov ali pa delavcev sploh ter jih poživljamo, da vplivajo na svoje žene ter jim pojasnijo važnost sodelovanja žensk, potem nam gotovo odgovore z nekakim ponosom, ki naj bi opravičil »iz-vanredno skrbnost domače gospodinje«: Ja, ona za kaj takega nima časa. Ko smo lanjsko leto uprizorili demonstracijo za odprtje mej in za uvoz argentinskega mesa, je bil ves Izrael po konci: Kaj vam ne pride na misel.
V	nedeljo dopoldan, ko imamo toliko opraviti, kuhati, pospraviti imamo in poleg tega še razna druga dela in vi nam hočete od tega dragocenega časa odvzeti kar dve uri ? To je popolnoma nemogoče in le take se bodo lahko vdeležile, ki se sploh za gospodinjstvo ne brigajo. In res vdeležilo se jih je razmeroma malo demonstracije. In danes? Prve dni pretečenega meseca smo imeli priliko opazovati, koliko časa imajo naše žene pravzaprav na razpolago. Tiste, ki lanjsko leto niso imele časa žrtovati dve uri demonstraciji za uvoz argentinskega mesa, so sedaj ko je prispela le poskušnja tega mesa, stale ure in ure pred mesnicami in. cepetale z nogami vsled britkega mraza. Tiste, ki so morda zaničljivo zasmehovale j one svoje tovarišice, ki so se vdeležile de- ; monstracije, ki so se z nami borile za uvoz argentinskega mesa. one se danes ne sra- | mujejo in niso prefine, ko je meso tukaj, da se zanj trgajo. Sedaj vemo, koliko razpola-gujočega časa imajo naše žene in sedaj se ne bomo dali več odvrniti. In če bo morda v najkrajšem času treba naši vladi ponovno povedati, da ima tudi ljudstvo svoje potrebe, potem pravimo že 'danes tistim, ki bi se morda zopet rade poskrile in se izgovarjale:
»Sedaj morate imeti čas!«
je kajpada vse od časopisov zlagano. Ako je pri kakem oddelku povod za nezadovoljnost, zabavlja on najbolj, kadar pa nastane kak konflikt, tedaj izgine in prepusti dotič-nike svoji usodi — da, še veseli morajo biti, da ne prenese kake nepremišljene besede v pisarno, kar pa stori čisto gotovo, kadar mu gre za nohte in če se boji, da se ne razkrije njegovo lastno početje. Dostikrat mislimo, da smo ga zasačili, pa izmuzne se nam izpod prstov kakor jegulja. Markira globokover-nega, kjer se mu to zdi potrebno, in zabavlja čez farje, kjer položaj to zahteva. K uradnikom hodi, da očrni tovariše, delavcem pa našteva napake uradnikov; kadar pa se kdo drugi vmeša, ima gradivo za nove de-nuncyacije.
Ako ga tovariši začno spoznavati, se dela ogorčenega, in če to ne pomaga, se pa spravi nad lastne društvenike ter jih dela odgovorne za prepir, in če mu slednjič tudi to izpodleti, si poišče druge krivce.
V splošnem se dela izobraženega, v jezi pa bruha najbolj robate besede. Z bolj podkovanimi sodelavci se nikdar ne spušča v resen pogovor; kadar pa ne more iz zadrege, poskuša speljati pogovor na kako drugo stvar, v skrajni sili pa odneha in prizna delovanje in uspeh socialnodemokratične organizacije.
V	kritičnih trenotkih ima vse mogoče izgovore: krščanskosocialna organizacija daje še
DOPISI
&
Celje. — Ni še dolgo tega, kar smo se v našem listu pečali s surovostjo tukajšnjega železniškega zdravnika, dr. Premšaka. Evo tukaj še nekaj slučajev.
Precej časa je že od tega, kar je za mrtvoudom zbolel tukajšnji železniški mizar Zupanc. Umevno je, da bi bil siromak rabil zdravniško pomoč, toda g. dr. Premšak si ga je v teku 180 dnevne bolezni le enkrat malce ogledal. Ko je pa bolnika privedla njegova žena k zdravniku, da bi ga preiskal, je ta začel nad njim vpiti kakor kakšen hribovec. Da to ni dostojno olikanega človeka, si je lahko misliti.
Drug slučaj. Čuvaja Štumpfa je zadela nezgoda. Ravno ko je telefoniral jo treščilo v telefon in pri teni pokvarilo čuvaju živce. Gospod zdravnik pa je konštatirai, da se Štumpfu ni nič zgodilo in da le simulira. To zdravnikovo postopanje pa je imelo za Štumpfa slabe posledice, ker ta je bil vpo-kojen in sred zime izgnan iz stanovanja.
Kako g. dr. Premšak ogleduje boinike, to nam jasno kaže sledeče : Pred par meseci je skočil iz vlaka nek posestnik iz Velenja in tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Poklicali so zdravnika, ta pa je ponesrečenca tipal s palico in ga izpraševal: »Povej kako se pišeš, če ne, te ne morem gor vzeti«. In to je storil zdravnik s težko poškodovanim človekom, ki je drugi dan umrl vsled poškodb.
Dne T. novembra m. 1. je zbolel skladiščni delavec Hribernik in šel k zdravniku. G. dr. Premšak pa nima določenih ordina-cijskih ur, pa tudi ne čakalne sobe, za kar se pa južna železnica prav nič ne briga. Hribernik je toraj moral čakati na mrzlem mostovžu na prepihu od 8. do 11. ure predpoldne, a zastonj. Zdravnika ni bilo od nikoder, da bi pogledal, če kakšna uboga para čaka nanj.
Ko je prišlo do tega, da je zdravnik preiskal Hribernika, je konštatirai, da ima tifus. Drugi zdravnik, katerega je Hribernik še obiskal, pa je konštatirai,, -da mrzlico. Lahko bi navedli še ve^agjfTsIu^a je v, a za danes naj zadostujejo n/Tver dovolj jasno kažejo brezbrižnost in nečlovečnost g. dr. Premšaka. Ta si napravi svojo' nalogo kaj lahko. On misli, da že zadostuje, če dobiva plačo iz bolniške blagajne južne železnice, katero vzdržuje osobje s svojimi krvavimi žulji. Če je nezmožen pa naj odstopi in naj prepusti svoje mesto drugemu sposobnejšemu, za kar mu bodo železničarji prav gotovo hvaležni.
mlada, šibka, pa bo že bolje itd. V družbi radikalcev je radikalen, med konservativci konservativen, vesel je z veselimi, žalosten pri žalostnih, naroden z narodnimi, pobožen s pobožnimi in markira svobodnjaka, če zaide v družbo svobodomislecev. Ampak enega ne izpusti nikdar izpred oči: lastnega »jaz«!
Narodni delavec.
Poleti sc postavlja z nacijonalno. cvetico, pozimi pa nosi znak kakega narodnjaškega društva. Baha se s svojimi osebnimi zmanji, da se z doktorji tika ter da mu je kak visok uradnik ali oficir stric. Z delom se ukvarja le zato, da mu hitreje mine čas, sicer pa bi lahko že imel kako visoko službo. Predstojnika se ne boji,	ampak samo	kadar	ga	ne
vidi, zleze pa v	dve gubi, če	se pojavi	na
vidiku. Rad se tudi baha s številom deklet, ki jih je baje že zapeljal, ali pa, da se upa tekmovati z vsakim pivcem.
Pozdravlja le z » živyo « in » na zdar «, in vse, kar še zna, je zabavljanje na socialne demokrate, če se ga spravi v	zagato,	ne	ve
izhoda in začne	jecljati, ako	uvidi,	da	se
drugače ne bo rešil. Njegov radikalizem je le navidezen, sicer pa se počuti najbolje med veteranci. V družbi se sramuje, da je delavec in se izdaja za poduradnika ali kaj drugega; kadar vidi, da je zrak čist, pa avanzira celo do uradnika.
Na stara leta postane običajno krščanski
Kamniška železnica, je pravcata pastorka v vrsti tržaškemu ravnateljstvu državnih železnic podrejenih železniških prog. Zasebniki, ki imajo z železnico opraviti se neprestano pritožujejo ravno tako kakor lastni uslužbenci. Razmere se kritikujejo v meščanskem, kakor v našem časopisju — toda vse zaman. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Ali se morda gospod prometni kontrolor Batagelj ne upa nastopiti napram vsegamogočnemu Reparju? So li kaki posebni oziri na to popolnoma nezmožno osebo v zvezi z brezpri-merno popustljivostjo uprave napram temu nadutemu možici) u? Drugače si pač ne moremo tolmačiti dejstva, da uprava ničesar ne ukrene, da bi se temu možaku (?) žalostnega spomina zabičilo občevanje z ljudmi. Sedaj je zopet našel novo «tarčo» svojemu hudobnemu početju. Vlakospremno osobjeje, katero je za enkrat vzel v cilj. Ker pa oso-bju drugače ne more blizu, je začel trgati že itak sramotno nizki zaslužek in prav nič ga ni sram se kregati in prepirati z vlakovodji in sprevodniki po pol ure in več radi 5 minut, ki jih neopravičeno trga. Pri tem se sklicuje vedno na svojega «edinega* pokrovitelja Batagelja češ: da je on tako odredil. Gospod Repar! bodi vam enkrat za vselej povedano, da nam Batagelj ravno toliko imponira kakor vi in da se vi nimate prav nič ozirati na nikomur merodajno mnenje Batagelja, temveč edino le na predpise, ki so tako jasni, da bi jih razumel vsak pastir, katerih pa seveda vi z Batageljem vred ne morete razumeti. Zadnjikrat vas tem potom opominjamo, da nas pustite s svojimi neslanostmi pri miru in da nam potrjujete tista službena opravila katera imate vi nadzora-vati brez trganja in v smislu veljavnih predpisov. Ce bi ta naš zadnji opomin ne imel željenega uspeha, potem se ne čudite radikalnejšim sredstvom, ki vam prav gotovo ne bodo prijetna. Tržaško ravnateljstvo, tebi pa kličemo: Napravi red v lastni hiši!
Pri zadeti.
Ljubljana drž. kolodvor. «Der Jttngling aus dem Teutoburger Walde», se je pojavil na naši postaji v podobi * velike glave» asistenta Ilohn-a. To domišljavo človeče menda misli, da je poklicano v to, da bo na ljubljanski državnoželezniški postaji s svojo germansko oliko klatilo zvezde raz neba. Ponaša se vsaj tako, toda povedano mu bodi na tem mestu, da se bo tudi za njegovo domišljavost našlo potrebnih inštrumentov s katerimi mu bomo operirali vsaj njegov dolgi jezik. Prizor, katerega priče smo bili dne 115. p. m. se ne sme več ponoviti in če bi se ponovil, potem naj se gospodine Hohn pripravi na poskus svojega rojstva suhih kolen, ki bi delale
socialec, hodi za procesijami in obiskuje božja pota. Postava njegova je zgrbana, predpostavljene pozdravlja s svetim strahom. Kjer se mu zdi umestno, se dela tudi pobožnega. Pogledati naravnost v oči ne more nikomur, in vendar se vsakemu prištuli, najraje pa takim, ki mu dajo za kozarček pijače. Ena lastnost pa ga je spremljala od mladosti do starih let: mržnja do dela in delavcev. Kru-mirstvo in' izdajstvo nad lastnimi brati mu dela veselje. Teptali so po njem, ne da se je ojunačil, in sedaj ga veseli, da lahko tudi on da drugim občutiti svojo moč.
Kdor veruje v Lombrosovo teorijo, je lahko prepričan, da je v njej našel razlago za take značaje, bodočnost pa bo pokazala, da je tega kriva le pomanjkljiva vzgoja.
Radikalec.
Najraje se suče tam, kjer ga nihče ne pozna. Potem pa pripoveduje v oštariji, kaj vse je že naredil, in kdor mu Verjame, je prepričan, da bi ne bilo delavskega gibanja, če bi njega ne bilo. Podjetniki se kajpada kar tresejo pred njim in preklestil je že celo rajdo policajev; da se mu noben predstojnik ne upa reči besedice, se samo ob sebi razume.
Pri velikih ljudskih shodih je vedno zraven! kajti tu se čuti varnega, da ga ne bo nihče zatožil. Večkrat se ga spozna po neprestanih medklicih, ki so ali čisto neumestni,
gotovo vso čast Martinu Krpanu. Zapomni naj si, da se uslužbenci, ki so že robotali za železnico, ko je on še hrabro nosil »Schnell-feuerhose«, ne bodo dali nekaznovano nazi-vati z »Lausbuben«, temveč, da mu bodo pripomogli na tako občuten način do olike, da uspeh gotovo ne bo izostal. Seli razumemo? Le ne izzivati!
Opazovalci prizora.
Domače vesti
Priznanje. — »Wiener landwirtschaft-liche Zeitung« z dne 11. januarja t. 1. piše: »Žalostne posledice za, krmo slabih letin 1908 in 1909 so živinske posestnike prisilile zmanjšati število glav, ker je primanjkovalo potrebne krme. Mnogo najlepših goved so morali prodati za nizko ceno, da, celo v zgubo. V letu 1910 se je pridelalo primeroma dosti krme, a ob enem je hitro poskočila cena živini, in kmetu, hi mora sedaj kupovati živino, manjka denarja.... Gotovo želi vsak živinorejec pomnožiti število živine, kar pa v sedanjih okolščinali ostane le pobožna želja, ki se poredko iz polni. Visoke cene, ki. se plačujejo za klavna teleta, so prevabljive. da bi se kmet pod pritiskom pomanjkanja denarja mogel upirati skušnjavi«.
Agrarci torej priznavajo, da so visoke živinske cene resna nevarnost za razvoj domače živinoreje. Visoke živinske cene otežkočujejo kmetu nakup mlade živine, drugič pa povzročujejo, da kmet raje proda, teleta mesarju, nego bi jih doma redil. Kako bi torej bil v teh okolščinali mogoč razvoj domače živinoreje v toliko, da bi zadostoval potrebam ?
Še dvoj e vprašanj ! Prvič: Zakaj ne podpirajo agrarci socijalno - demokratičnih zahtev po olajšanju.uvoza cene mlade živine, iz Inozemstva, kakor se' to vrši n. pr. v Italiji z velikim uspehom potom suspendi-
i	ranja carin? Drugič,: Če je resnica, da se domača živinoreja vsled visokih živinskih cen ne more hitro razviti ali še potem morejo agrarci pričakovati, da odstopimo od naše zahteve po uvozu inozemskega mesa ?
Naš najnovejši »šef«. Naši ministri se menjajo kakor slabe dekle pri strogem gospodarju in čuditi se ne smemo, če danes morda polovica železničarjev ne ve kdo je njih vrhovni zapovednik. Razlika je le ta, da se slabo deklo odslovi brez vsake skrbi za nje bodočnost in da se tudi ni bati,, da bi se nadalje vmešavala v gospodarstvo, katero je morala zapustiti. Pri ministrih je pa to nekoliko drugače. Ne le da mora država,
ali pa so prednešeni ob nepravem času. Kadar gre za to, da se demonstrira za kako delavsko zahtevo, je seveda gotovo zraven Pri tem se večkrat odiči z rdečim nagelj č-kom. V vrsti ne koraka, ampak mimoidoče osrečuje z blagohotnimi klici, da jih opozori, da se tudi on strinja z njihovo zahtevo. Ako upa, da bo v gnječi lahko provociral policijo, ne da bi pri tem prišla njegova dragocena oseba v nevarnost, to gotovo stori.
Kadar pa pride tovariš in ga opominja na pristop k organizaciji, se čuti silno uža-ljonega. To zanj ni potrebno, nanj se že tako lahko zanese; on da lahko štrajka deset let brez vsake podpore. Po njegovem mnenju so vsi organizirani manj vredni; kajti če bi bili vsi taki kakor on, bi bili že davno pognali celo bando kapitalistov v zrak.
Kot berilo so mu najljubši » Edinost«, » Jutro * in »Slovenski Narod « ter drugi taki listi. Delavskih listov mu ni treba; kar stoji v teh, je že davno vse pozabil.
Kjer misli, da ga nihče ne opazuje, občuje najrajši z gospodo ter zabavlja, kakor je že razgovor) gez socialne demokrate in jih nazivlje delavske sleparje.
Brezbrižni ali indiferentni.
Ta drži z vsemi: je krščanskosocialen s krščanskimi socialisti, socialen demokrat s socialnimi demokrati, narodnjak z narod-
toraj srečni prebivalci te države, skrbeti za »izkrcane« ministre, katerim se je navadno odpovedala služba vsled njih izvanrednih zmožnosti, da, še celo vpoštevati jih mora kot posebne strokovnjake, katerih mnenje je merodajno. Poglejmo si n. pr. nekdanjega železniškega ministra in današn jega krščansko socialnega poslanca II'ilteka. Tega moža se je moralo odsloviti na tako nečasten način, da bi bil v vsaki drugi državi politično absolutno nemogoč. Pri nas pa igra mož velikansko vlogo in kapitalistična vlada ga vpo-rablja kot najboljše orožje napram zahtevam poželjivih železničarjev. Kot bivši minister je namreč »strokovnjak«, vzlic temu, da mu je vse železniško življenje španska vas. Nič boljši kakor lVittek niso ostali železniški ministri pokoju in zato je pač umevno, da se tudi uslužbenci ne zanimajo posebno, če jim je žalostna avstrijska usoda naklonila kakega novega »šefa«. To je torej vzrok, da danes morda 50 odstotkov železničarjev ne ve, da je šel tudi zadnji železniški minister gosp. Wrba v pokoj in da je njegov izpraznjen stolček »začasno« zasedel poljski žlahčič profesor Glombinski. Pravimo »začasno«, to pa zato ker v naših žalostnih razmerah o stalnosti ni mogoče govoriti in ker že danes smelo trdimo, da borno imeli v par mesecih zopet novega »šefa«.
Če so torej razmere tako nestalne, je naravno, da vplivajo tudi na naše razmere, kajti vsak »nov« mož prinaša v urad tudi nova svojstva, ki se njemu zde najboljša in ki jih sknša čimprej uvesti. Seveda so vsi ti možje prepričani, da jih ne bo zasledovalo »društvo za varstvo živali« če poskušajo svoja zdravila na železničarjih in zaradi tega postopajo pri svojih poizkusih tudi brezobzirnejši kakor učenjak, ki se poslužuje svojih »poskusnih zajčkov«, za katerimi stoje vedno gotovi krogi, ki so precej razburjeni, če se trpinči — zajca.
Ker so toraj tozadevno železničarji na slabšem kakor zajci, bi bil že skrajni čas, če bi posvetili nekoliko več pozornosti delovanju svojih vedno novih šetov in končno določili: doslej in ne več! Nikakor ne gre, da bi vsak minister poskušal in eksperimentiral z železničarji, nasprotno je skrajni čas, da se napravi konec vsem poskusom in uredi razmere brez ozira na vse »nove« ministre.
To sicer ne bo naredilo »društvo za varstvo živali« pač pa »Splošno pravovar-stveno in strokovno društvo za Avstrijo«, če bodo v njem železničarji včlanjeni v takem številu, da se bo dalo ž njimi izsiliti iz parlamenta železničarski zakonski načrt, ki ga je že leta 1907 dr. Ellenbogen predložil zbornici.
njakarji in brezbrižen z brezbrižnimi. Noče se zameriti na nobeno stran — on samo čaka, da se izvojuje odločilni boj, potem se že pridruži zmagovalcem. Pri vsakem uspehu pravi mogočno: Eh kaj, to bi se tudi tako zgodilo? Kadar pa se ne zgodi kakor bi rad ali če se zgodi kaj na škodo delavcev, tedaj pa je njegovo očitanje že bolj špičasto: Zdaj imamo že tri organizacije, pa ni nič boljše.
Kadar pride s kakim uradnikom navskriž, se prištuli k organizaciji, da bi spravil kak članek v list; če se mu to ne posreči, pa zabavlja na zaupnike, češ, da držč z uradniki. Kadar se ga spravi v zagato, je vedno njegov zadnji izgovor: Ja, jaz bi že davno bil član, ampak ker je ta in ta zraven, pa ne pristopim!
Zaupnik.
Oženjen je, ima otroke in poleg službe mu vzame delo doma ves prosti čas. Dasi je resen, mu delajo gube na čelu dokaj prikupen izraz. Obleka njegova je priprosta in čedna vkljub temu, da more misliti sam nase šele, kadar so žena in otroci v redu. Pobrati ima še več mesečnih prisprevkov, kar mu delo gotovo ne olajšuje. Kot železničar je vesten in vso »vojo čast polaga na to, da ne napravi v službi nobene napake. Njegove misli so večkrat doma in preudarja, česa bi bilo še treba; pa pridejo tovariši po svčt ali
Katoliško ločeni v državni zbornici. —
Dne 21. m. m. je prišla v državno zbornico deputacija katoliško ločenih ter se predstavila raznim naprednim politikom in stankar-skim vodjem. Zahtevala je, da se že vendar enkrat napravi konec nezdravim razmeram, ki silijo stotisoč avstrijskih prebivalcev, da žive v prisilnem konkubinatu in to izključno le zaradi zastarele zakonske postave. Govornica je bila gospa Polili/ar in povdarjala je grozno bedo, ki jo povzroča dosedanje razmerje, posebno otrokom, ki so se rodili v takih razmerah. Ona pač priznava, da so posebno klerikalci, ki se z vso silo protivijo tozadevnim reformam, toda to nikakor ne opravičuje dosedanje popolne nedelavnosti na tem polju. Da se merodajnim faktorjem da potrebna podlaga, so pripravljeni katoliško ločeni ponuditi sledeči kompromis: Nobenemu katoliško ločenemu naj se pred j tremi leti po ločitvi ne dovoli, da se po- j novno poroči, to pa zato, da ima vsaki priliko se v teku.tega časa poravnati in se zopet z drugim delom združiti. Onemu, ki je pri prvi ločitvi spoznan krivim, naj se sploh več ne dovoli, da se še enkrat poroči. Reforma zakona naj omogoči samo nedolž- j nemu delu pravice do narave s tem, da poišče svojo srečo v drugem zakonu. Če je dognano, da je žena nedolžna ločitve, potem naj ima mož dolžnost ji plačevati alimentacijo, ki naj bo primerna njegovim dohodkom in to toliko časa, dokler se ona zopet poroči. Končno je navedenih še nekaj zahtev tikajočih se pravic onih otrok, ki so se rodili za časa ločenega zakona. Naravnošt sramotno je za »kulturno« državo Avstrijo, ki danes, v dvajsetem stoletju še ni rešila tako naravnega vprašanja kakor je to. Da se rimski klerikalizem tej rešitvi protivi z vsemi silami je pač umevno, če vpoštevamo, da teka po svetu tisoče in tisoče farških otrok, kateri seveda vsled nesmiselnega celibata ne bi uživali blagodejstev zahtevane reforme. V kolikor poznamo naše meščanske mameluke, se pač klerikalci lahko zanašajo nanje in mirno spe toliko časa dokler dobi proietarijat moč v svoje roke in bo med neštetimi drugimi vprašanji rešil tudi vprašanje reforme zakona.
INOZEMSTVO.
Umor dvanajstih japonskih socijalistov.
Tokio, 24. januvarja. Radi »zarote proti življenju cesarja in drugih članov cesarske rodbine« k smrti obsojeni anarhisti med njimi tudi vodja Ko toka in njegova zena, so bili danes usmrteni v tukajšnji ječi.
Moritev je pričela ob 8. uri zjutraj in je trajala do .V. ure popoldne. Obsojence
s kakim vprašanjem in zapostaviti mora svoje skrbi, da jih prežene drugim. Če je kdaj nevoljen, pustiti si mora dopasti kazensko pridigo; kajti po mnenju članov ne sm6 biti zaupnik nikdar slabe volje. Zvečer bi se tako rad vlegel k počitku, toda hrabro si prežene spanec: saj je vendar seja, pri kateri ne sme manjkati.
Leto je okoli in občni zbor je tu. Hvala bogu, minulo je in ničesar več ne sprejmen. Prečita se računsko poročilo in razloži posamezne postavke; razklada se, koliko dela še čaka organizacijo v bodočem letu. In zopet se čuje staro pesem: Ljudi, bi bi hoteli delati, primanjkuje! Tu spregovori tudi naš zaupnik par besedi. Z obraza mu zgine skrb in smehljaj, oči se mu svetijo, ko pozivlje navzoče k vztrajnosti. O odstopu ni nobenega govora več -r- še vesel je, da mu niso naprtili še kako novo funkcijo.
Užaljeni.
Pristopil je k organizaciji, toda ne iz prepričanja ali notranjega nagiba. Zaupniku da čutiti, da je izkazal* s svojim pristopom njemu in organizaciji posebno milost. Njemu zaupniki in funkcijonarji niso tovariši, ki delajo prostovoljno, iz notranjega nagona, ampak smatra jih za manj vredne, za pod ložne. Zaupnik mora pri vsakem prispevku okusiti, da on smatra svoje članstvo za po-
so usmrtili enega za drugim, ker so bile postavljene le ene vislice. Oblastnije so storile priprave, da se javnosti prikrije ta strašni umor. Žena dr. Kotoka je prosila, da bi smela le še enkrat videti svojega moža, a prošnja jej je bila enostavno odklonjena.
Prve žrtve socijalnega gibanja v vzhodni Aziji so padle. Azijatska krvoločnost združena z evropskim sovraštvom kapitalistov proti vsakemu odporu izkoriščanih je rodila sramotni »anarhistovski proces«, ki se je vršil za zaprtimi vrati, tako, da nihče ne J ve če je kdo izmed 24. obtožencev kriv in kdo je kriv. 12 bojevnikov za socijalizem je pustilo življenje, med njimi tudi učenjak in pisatelj dr. Ivotoko, imenovan »Tolstoj vzhoda«. 12 »pomiloščenih« zdihuje v ječi, ker so hoteli od kapitalizma podjarmljeno Japonsko privesti v vrste mednarodnega delavskega gibanja. Žalosten stoji v duhu evropski proietarijat ob grobu prvih japonskih mučenikov socialističnega gibanja, toda s trdno zavestjo, da tudi Mikadovi krvniki ne bodo obglavili ideje socijalizma. Kamor pride kapitalizem, tam se pojavi socijalizem kot njegov proizvod in kot zmagovalec. Tudi na Japonskem ne bo mogoče potlačiti socijalističnega delavskega gibanja.
Nov bojevnik v Portugalski je ustanovljen in se nazivlje »O Carruageiro«, ki je glasilo zveze delavcev v trasportni obrti. V Lizboni in Oportu so organizirani vozniki, kočijaži, vodje avtomobilov, uslužbenci cestnih železnic in železničarji. V Lizboni je osem društev v Oportu pa šest. V severni Portugalski so železničarji trdno organizirani in so pred kratkim uspešno izvedli stavko. Cestni železničarji v Lizboni in Oportu ter delavci v lukah Oporto in Gaya pripadajo internacionali že več let. Kakor se kaže, procvitajo društva transportnih in prometnih delavcev tudi na Portugalskem. Želimo našim tovarišem najboljše uspehe v njih organicijskem delovanju.
Velika železniška nezgoda. London, 2.7. januarja. Danes predpoldne je v bližini postaje Pontypridd osobni vlak trčil ob pre-mogni vlak. Prvi vozovi osobnega vlaka so vrinjeni drug v drugega, ostali pa tvorijo kup razvalin. Dosedaj so dobili enajst mrtvih izpod razvalin.
Iz Londona se še poroča: Rešilna dela so jako težavna, ker je težko dobiti ranjence iz razvalin, od katerih se mora posamezne dele odžagati, da se pride do ranjencev, število ranjenih je veliko, in se ceni na trideset do štirideset oseb. Rešilna dela se nadaljujejo in bati se je, da se najde še več mrtvih pod razvalinami vlakov.
sebno blagohotnost. Zaupnik še vedno goji upanje, da napravi 'n njega dobrega tovariša. Ampak zahteve postajajo vedno večje in večje, tako, da se jim končno ne more ugoditi.
Naposled izstopi.
.Seveda je tega kriva organizacija, ki ni znala preceniti, kakšno čast se jej je izkazalo.
Kaznovana sebičnost.
V neki moravski tobačni tovarni so se organizirali mizarji. Nizke plače in pa draginja jih je privedla v organizacijo. Prispevke so plačevali točno in bilo je upanje, da postanejo še izvrstni člani. Pa so se sestali s poslovoljem, ki je bil nasprotnik organizacije. Stavil jih je na odgovor in jim pravil, da za profesijonista ni častno, če je združen z navadnim delavcem in delavko. Trpela da bo moška avtoriteta, ker kam pa se bo prišlo, če bosta mož in žena v eni organizaciji.
Naši mizarji, ki v organizaciji še niso bili trdni, so slovesno izjavili: Če se nam ob novem letu ne poviša plače, izstopimo vsi do zadnjega. Poslovodja je o tem informiral ravnatelja, ta pa je že poskrbel, je povišanje izostalo. Ob novem letu so izstopili vsi; samo eden se ni dal pregovoriti. Lehko bi navedli imena prizadetih oseb, pa bo že prišel čas, ko jih bo srečala pamet.
Ravnotako kak' • V tej tobačni tovarni, se pogosto dogaja t pri železnici.
Železniška stavka na Portugalskem. —
Kakor smo že svoječasno poročali, so Por-tugizi odpovedali službo »svojemu od božje milosti poslanemu« kralju in ga spremili čez državno mejo, kakor je to običajno pri na-obraženih ljudeh. Seveda žalibog niso mogli ob enem s kraljem tudi poslati čez mejo tarnošnje žalostne gospodarske razmere, ki najbolj tlačijo nižje sloje in ki jih je povzročilo razkošno življenje kraljeve rodovine. Naravno je toraj, da sedaj, ko se je odstranilo s pomočjo delavstva največjo oviro razvoja, to slednje zahteva, da se tudi njemu zboljša razmere.
Pravkar ko se je proglasilo ljudovlado, so se pojavili tudi delavci raznih strok in zahtevali 'od svojih podjetij raznih udobnosti, katere so si morali tudi deloma potom stavk izvojevati, kajti moderni kapitalizem je hitro pozabil na tiste, ki so mu bili še pred kratkim dobri zavezniki. Tako so med drugimi strokami tudi železničarji računali z ugodnim trenotkom in stavili svoje zahteve. Železniška uprava pa, ki je menda za las podobna avstrijskim železniškim upravam, ni hotela o zahtevah nič slišati in prišlo je do boja. .
Železničarji, v svesti svoje moči in svoje dobre organizacije, se niso ustrašili, temveč vstopili so v stavko. Simpatij ljudstva niso imeli na svoji strani, to pa zaradi tega, ker jih je ljudstvo smatralo vzrokom velikanske bede, ki je bila posebno očividna po večjih mestih. Vzlic temu pa so železničarji zmagali in upravo prisilili, da jim je morala dati celo vrsto koncesij, med drugim povišanje dnin za nižje delavce za 45 vin. na dan, vsem nastavljeneem se je dovolilo letni dopust 20 dnij katere uprava plača, delo se je v delavnicah znižalo na deset ur in reformiralo se je penzijske razmere. Nadalje dobe odslej vsi nastavljenci letno vozne listke za prosto vožnjo in dnevi v katerih so stavkali se jim je vštelo v plačani dopust.
Stavka je seveda sedaj končana in naši portugalski tovariši se bodo v svoji organizaciji mirno pripravljali za bodoče boje, ki jim bodo rodili novih sadov.
Konferenca čuvajskega osobja —  — - južnelželanice.
(Konec.)
Podpisani člani personalne komisije so opetovano doslej v svrho ureditve te zadeve posredovali pri sl. upravi juž. železnice in tako tozadevno tudi govorili z dvor. sv. generalnim ravn. dr. vitezom Egerjem, kateri jim je takrat dejal: »Če je res, da bi čuvaji po okrožnici 385/07 preje napredovali kakor sedaj po okrožnici 536/08, ne maram, da bi se pritoževali, ter se bo to spremenilo; bilo bi prav, da sestavite za generalno direkcijo spomenico in išto izročite višjemu inšpektorju dr. Domenego, kateri mi bo predložil pri prihodnji seji upravnega sveta juž. žel. koncem meseca alj pa začetkom oktobra bomo že o tem lahko razpravljali.
Član personalne komisije Herzig je ses avil tabelo z razgledom, v kolikor so čuvaji juž. žel. na slabšem vsled uvršče-nja čuvajev drž. žel. iz 1908 in pa radi tega, ker se ne držo okrožnice 385/07. To se je izročilo dr. Domenego in vsem strokovnim oddelkom. Stavbna direkcija jc izjavila, da je zdaj premalo časa, da naj še malo čakamo, ker da sc bo navedel nov obris, pri katerem se bo oziralo na začetni plačilni razred po 900 kron, katerega se je že uvedlo pri drž. železnici.
Ko jc izšla okrožnica 497/09, so podpisani znova predložili tabelo, odslej nam jo dr. Domenego obljubljal odgovor mesec za mesecem, češ, da je zadevo že premislil, da da pa je ni še predložil, generalnemu ravnatelju, ker bi ureditev stala nekaj 100.000 K.
Ko so nato podpisani predsedniku pers. komisije dr. Hermann-u naznanili, daje osobje zbog tega ravnanja zelo razburjeno, je le-ta izjavil, naj se pomirimo, da bo zadeva predložena generalnemu ravnatelju in rešena tudi z veljavnostjo za nazaj. —
Iz vsega tega je razvidno, da šo pritožbe čuvajniškega osobja opravičene in istotako tudi zahteva, da se jim popravi povzročena škoda tudi za nazaj. To stališče so tudi zastopali omenjeni visoki funkcijonarji južnoželezniške uprave, kakor zgoraj ra zvidno.
Podpisani člani personalne komisije torej znovič predlagajo generalnemu ravnatelju uljudno prošnjo za čimprej mogoče izve-denje sledečih izboljšanj za dotično čuvajsko osobje:
1. Vsem čuvajem južne železnice, ki trpijo škodo, kakor že gori omenjeno vsled tega, da še ni izvedeno zjednačenje s čuvaji državnih železnic glede zboljšanj in napredovanj, je to škodo povrniti s tem, da se dotične čuvaje južne železnice nazaj veljavno uvrsti v isto plačilno stopnjo v katero bi bili uvrščeni oziroma napredovali analogno na drž. žel. s 1. julijem 1908 izvedenim zboljšanjem in avtomatiki. (Odlok c. kr. železniškega ministerstva št. 30.000 z dne 5. julija 1908).
2. Vsem čuvajem južne železnice, ki so že najmanj 20 let z dekretom nastavljeni in se jih je svoječasno nastavilo z letno plačo 252 goldinarjev je skrajšati po dve-čakalni dobi po eno leto in to v smislu koncesij točka 3., odstavek .1, okrožnice 385/1907.
Dunaj, v novembru 1910.
Z velespoštovanjem člana personalne komisije:
Fran H e r z i g, s. r. Josip W a g n e r, s. r.
Po poročilu sodruga Herziga se je pričela debata v kateri so delegatje nagla-šali svoje želje in pritožbe.
Poslanec sodr. Tomscliikjev daljšem stvarnem govoru orisal izražene pritožbe. Glede avtomatike je poročal o deputaciji k novemu generalnemu ravnatelju južne žel. Uprava je izjavila, da je pripravljena obstoječe oškodovanje čuvajev popraviti pri prihodnjih napredovanjih, da pa o nazaj veljavnosti dosedaj noče nič slišati. To svoje stališče utemeljuje s tem, da že zaključeni proračuni za pretečena leta ne dopuščajo nazaj veljavnosti. Zagotovila pa je uprava končen odgovor za poznejši čas.
Razne predloge delegatov se je oddalo veččlanskemu komiteju, ki je po daljšem posvetovanju rezultat konference sestavil v resolucijo.
V	resoluciji se sodrugu Herzigu in članom personalne komisije sploh kakor tudi organizaciji izraža zahvala za dosedanji trud in se pričakuje, da bodo merodajni zaupniki tudi vnaprej storili vse potrebno v dosego zahtev čuvajskega osobja. Nadalje se zahteva od državnega zbora, da se protivi vsakemu povišanju tarifov na južni železnici, dokler se ne ugodi zahtevam čuvajev.
Nadalje zahteva konferenca končno rešitev sledečih že vloženih predlogov:
Poldrugokratno vračunanje služ. dobe;
Podelitev nočne doklade;
Ureditev službenega reda;
Pomnožite v mest za bločnosignalne sluge;
Imenovanje bločnih čuvajev bločno-signalnim slugom;
Uvedbo kategorije čuvajev-kontrolorjev;
Izvedenje spremembe naslovov (Titel);
Podelitev doklade v premikalnih postajah ;
Ureditev vprašanja glede službene obleke ;
Podelitev obuvalnega pavšala ogibnim čuvajem in prognega pavšala v znesku 360 kron prognim vravnavalcem;
Pritegnitev zaupnikov k izdelovanju turnusov;
Odpravo ženske službe;
Ločitev progno - obhodne službe od službe pri zatvornicali;
Plašč (Wetterkragen) in mesečno dva Prosta dneva za čuvajke zatvornic:
Podelitev odmornih dopustov čuvaj kam zatvornic.
najitovejše prebodite določbe
za čuvaje in bločne sluge južne železnice.
Prizadeti čuvaji južne železnice so nas že večkrat naprosili, da objavimo sedaj veljavne določbe glede pomikanja v višje plačilne razrede. V naslednjem bodi tozadevnim zahtevam zadoščeno in sicer so levostransko označene stare in desnostransko nove, sedaj veljavne določbe :
ČUVAJI:
	Stari red:			Novi red	
*)1.	jun.1905.	960 K	dobi	z velj. za	nazaj:
1.	okt. 1907.	1100 »			
1.	jul. 1910.	1200 »	*)1.	jul. 1909.	1200 K
1.	jul. 1913.	1300 »	1.	jul. 1911.	1300 »
1.	jul. 1916.	1400 »	1.	jul. 1914.	1400 »
1.	jul, 1905.	960 K			
1.	okt. 1907.	1100 »			
1.	jul. 1910.	1200 »			
1.	jul. 1913.	1300 »	1.	jul. 1912.	1300 K
1.	jul. 1916.	1400 »	1.	jul. 1914.	1400 »
*)1.	jul. 1906.	960 K	dobi za nazaj :		
1.	okt. 1907.	1100 »			
1.	jul. 1911.	1200 »	*)1.	jul. 1910.	1200 K
1.	jul. 1914.	1300 »	1.	jul. 1912.	1300 »
1.	jul. 1917.	1400 »	1.	'jpl. 1915.	1400 »
	Stari red:			Novi red:	
1.	jul. 1906.	960 K			
1.	okt. 1907.	1100 »			
1	jul. 1911.	1200 »	1.	jan. 1911.	1200 K
1	jul. 1914.	1300 »	1.	jul. 1912.	1300 »
1	jul. 1917.	1400 »	1.	jul. 1915.	1400 »
1. jul. 1907. 960 K 1. okt. 1907. 1100 » 1. jul. 1911. 1200 » 1. jul. 1914. 1300 » 1. jul. 1917. 1400 »
*) 1. jul. 1905. 840 K 1. jul. 1907. 1000 » 1. jul. 1910. 1100 » 1. jul. 1913. 1200 » 1. jul. 1916. 1303 »
Stari red 1. jul. 1905. 1. okt. 1907. 1. jul. 1910. 1. jul. 1913. 1. jul. 1916.
840 K 1000 » 1100 » 1200 » 1300 »
1. jan.1911. 1200 K l. jul. 1913. 1300 » 1. jul. 1916. 1400 »
dobi za nazaj:
*) k jul. 1909. 1100 K 1. jul. 1911. 1200 » 1. jul. 1914. 1300 ►
Novi red:
1. jul. 1911. 1200 K 1. jul. 1914 1300 »
dobi za nazaj:
*)1. jul. 1910. 1100 K 1. jul. 1911. 1200 » 1. jul. 1914. 1300 »
Novi red:
1. jan. 1911. 1100 K 1. jan. 1912. 1200 » l.jan. 1914. 1300 »
1. jan. 1911. 1100 K 1. jul. 1912. 1200 » 1. jul. 1915. 1300 »
l.jan. 1911. 1000 K 1. jul. 1912. 1100 » 1. jul. 1915. 1200 »
*)1. jul. 1906. 840 K 1. okt. 1907. 1000 »
1. jul. 1911. 1100 »
1. jul. 1914. 1200 »
1. jul. 1917. 1300 »
Stari red:
1. jul. 1906. 840 K 1. okt 1907. 1000 »
1. jul. 1911. 1100 ,
1. jul. 1914. 1200 »
1. jul. 1917. 1300 -
1. jul. 1907. 840 K 1. okt. 1907. 1000 »
1. jul. 1911. 1100 »
1. jul. 1914. 1200 »
1. jul. 1917. 1300 »
1. jul. 1905. T20K 1. okt. 1907.» 800 » l.jan. 1909. 900 »
1, 'jul. 1911. 1000 »
1. jul. 1914. 1100 »
1. jul. 1917. 1200 »
1. jul. 1906.1 72qk.
1. jul. 1907./ ‘“0Iv 1. okt. 1907.	800 »
l.jan. 1909.	900	»
1. jul.	1911.	1000	»	l.jan.	1911.	1000	Iv
1. jul.	1914.	1100	»	l.jan.	1913.	1100	»
1. jul.	1917-	1200	»	l.jan.	1916.	1200	»
*) Opomba- So	bili	svoječasno nastavljeni	z
252 gold. ali pa s? imeli 1. okt. 1907 že 20 službenih lot, za katero doslej niso dobili nikakoršuih ugodnosti.
Seja osrednjega delavskega odbora
c. kK, državnih želesnic.
Dne 24., 25. in 28. novembra 1910 seje vršila seja osrednjega delavskega odbora. Seja se ni vršila skupno, kakor prejšnje, temveč razdeljeno po odsekih Cemu je to dobro, ne ve živ krst razun zakrknjenih birokratov v železniškem ninistrstvu.
V	sledečem prinašamo predloge, ki so jih predložili člani osrednjega delavskega 'odbora in jim priklopimo zapisnike dotičnih sej. Pred vsem bomo objavili zapisnik seje progoVrdrževalnega odseka. V tej številki so označeni predlogi, ki zadevajo vse kategorije delavcev in oni, ki se tičejo posebno progo-vrdrževalnili delavcev. V poznejših poročilih torej ne bomo več objavljali splošnih predlogov, temveč samo one predloge ki se tičejo dotične kategorije, katere zapisnik bo ravno v razpravi. To omenjamo zaradi tega, da bodo delavci raznih oddelkov pazno sledili našemu poročilu in si zabeležili, kar se tiče njih.
Preidemo torej k predlogom in k zapisniku:
Gospodu predsedniku osrednjega delavskega odbora
na'
Dunaju.
Inicijativni predlogi članov osrednjega delavskega odiiora:
1. Osrednji delavski odbor naj ne razpravlja razdeljen po skupinah, temveč sklicuje naj se k skupnim sejam.
2. Ponovno naj se preišče posamezne krajevne razmere in pritegne naj se k temu preiskovanju one člane delavskih odborov, ki stanujejo v bližini dotičnih krajev. Na podlagi teh poizvedb naj se na novo urede plače delavcem. -
3. Regulacijo dnin naj se ne smatra avanciranju odnosno povišanju dnine, pač pa naj se to zgodi ne glede na regulacijo v oni dobi, ki je bila določena za povišanje dnine. Kjer se to ni izvršilo, naj se delavcem naknadno izplača tiste svote, ki jim gredo.
4. Zjednačenje vseh delavcev v pomikanju v višji plačilni razrpd s smislu uradnega lista, ki ga je izdalo beljaško ravnateljstvo v št. 29 z 8. julija 1910, in sicer povsod tam, kjer je določeno nižje pomikanje dnine; nastava temeljnih začetnih dnin za vse delavniške in kurilniške delavce, in ureditev pomikanja dnin po vzoru, po katerem jo to uredilo dunajsko ravnateljstvo. Starostne meje za pomikanje dnin naj se eliminirajo v plzenskem ravnateljstvu in tudi drugod, kjer se jih je določilo.
5. Uvede naj se povsod in za vse kategorije delavcev »delavski red» sledeče vsebine:
a) Pridrže naj se dosedanji norma dnovi ter zanje izplača dnina; poleg tega naj se pa določi, da sc izplača popolna doba v kateri so morali delavci delati poleg prej imenovane dnine.
b) Določi naj se za vse delavniške delavce brez razlike obrata in za delavce v materijalnih skladiščih 52 in V, urno tedensko delavno dobo.
c) 54 urno tedensko normalno delavsko dobo za vse one, ki niso zaposleni v menjalni službi menjalnega turnusa.
d) Služba naj znaša 40° ,,, počitna doba pa 60°/0 kot normalna delavna doba za one delavce, ki so prideljeni menjalni službi z menjalnim turnusom, to pa le tam, kjer že niso ugodnejše razmere določene odnosno obljubljene.
e) Uvede naj se 12/24 urna služba za delavce pri premogu, ne da bi slednji vsled tega imeli izgubo na svojem sedanjem zaslužku.
f) ^ezurno delo naj se plača poldrugokratno, dvojno pa ob nedeljah, praznikih in po noči. Kot če-zurno delo je smatrati, vse ono delo, ki se opravj. v službi od 6. ure zjutraj pa do pričetka normalnega delavnega časa, opoldansko uro in dobo od zaključka normalnega delavnega časa do 8. uro zvečer; nočnemu delu se pa prišteva vsa doba od 8. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj.
Tudi delavcem, ki so prideljeni menjalni službi, se ima izplačati čezurno, odnosno nočno delo, če delajo dalje, nego določa njih normalna delavna doba.
(i. Delavcem naj se prizna ravno iste odmorne dopuste, ki so določeni v § 59. službenega reda za sluge.
7. Inštrukcijo VIII. naj se v toliko spremeni, da bodo v bodoče dobivali vsi delavci, ki so čez eno leto nepretrgano v železniški službi, kurjavo po režijskih cenah.
8 stabilizira naj se vsakega delavca, ki jo nepretrgano dve leti v službi. Pri tem naj se pa uvali uje sledeče: če je začetna plača s stanarino vred, brez vpoštevanja službene obleke, nižja kakor .'SO3, odnosno .'1(>5 kratila zadnja dnina dotičnika, potem naj se. mu določi kot začetna plača tista, ki je višja kakor .'100. odnosno :165 kratila dnina, ki jo je nazadnje dobival.
9. Pojm »stilnega delavca« naj se natančno določi tako, da sc 'smatra stalnemu vsakega delavca, ki je čez eno leto v službi.
10. Izda naj se (v smislu predloga 9) stalnim delavcem in njih svojcem režijske vozne legitimacije (s sliko), dokler niso v Co opravičeni • irom na sedanje določbe glede dogovorjenih vozi. ugodnosti.
11. Prizna, naj se krajevne zaupne može, ki so neobhndno potrebni odkar se je odpravilo krajevne delavske odbore.
12. Uvede naj se plačilne listke pri vseh onih kategorijah delavcev, pri katerih doslej še niso uvedeni.
lil. Vse delavce, ki so nepretrgano eno leto v službi, naj se sprejme v provizijski sklad.
14. Vsprejrne naj se kot člane v skladišča živil vse one delavce, ki se prig-lase, in dovoli naj se jim prosta vožnja v nakupovanje življenjskih potrebščin.
15. Tisti delavci, ki morajo v vojaško službo, se imajo po svojem povratku zopet sprejeti v službo in sicer najmanj z isto plačo, ki so jo imeli pred svojim odhodom	k vojakom in	če le mogoče na isto
službeno mesto,	ki so	ga imeli	prej.
1(1. Tisti delavci, ki morajo k orožnim vajam in so vsled tega pogojno odsotni, naj dobe za ves čas orožnih vaj popolno dnino, če se zavežejo, da se po končani orožni vaji zopet povrnejo v službo.
17. Vsa ona ravnateljstva c. kr. državnih železnic, ki tega	doslej	še niso	storila, naj	takoj v
svojih uradnih	listih	objavijo	določbe, ki	so bile
objavljene v št. 21». iz leta 1910 beljaškega uradnega lista glede temeljnih dnin, povišanja dnin in k tem pripadajočih določb in sicer za vse kategorije delavcev vštcvši delavke. Ona ravnateljstva, ki te določbe niso objavila tako jasno kakor beljaško ravnateljstvo naj to izpopolne tudi za delavniške in ku-rilniške delavce.
18. Objavljajo naj se v uradnem listu vsi, v vsakem c. kr. državnožeiezniškem ravnateljstvu veljavni plačilni tarifi, pomikanje dnin in tozadevne določbe, obvestijo naj se o njih delavci in vroči naj se po en izvod teh uradnih listov vsakemu članu delavskega odbora. To naj pa ne velja le za uradne liste c. kr. državnoželezniskih ravnateljstev, temveč tudi za onega c. kr. železniškega ministerstva.
19. Hrani naj se v železniškem ministerstvu vse na delavce se nanašajoče norme, kakor plačilne tarife, pomikanja plač s tozadevnimi določbami, vozne ugodnosti, dopuste, prejemanje kurjave itd. Objavlja naj se to hranjeno in nabrano gradivo v posebnem uradnem listu c. kr. železniškega ministerstva in izdaje naj se ga tudi vsem članom delavskih odborov.	^
20. Prvi majnik naj bo dela prost.
E. llazui predlogi in pritožbe.
1. Ker člani delavskih odborov ne dobivajo povsod zapisnikov sej, naj c. kr. železniško ministerstvo naroči vsem ravnateljstvom c. kr. državnih železnic, da imajo slednja dolžnost vročiti vsakemu članu delavskega odbora natančen prepis zapisnika.
2. Vsa c. kr. državnoželezniska ravnateljstva odklanjajo razpravo večine predlogov z motivacijo, da isti spadajo v osrednji delavski odbor. Utemeljujejo to s tem, da spadajo predlogi, pri katerih se gre za sredstva, osrednjemu delavskemu odboru.
Osrednji delavski odbor prosi c. kr. železniško ministerstvo, naj da vsem c. kr. ravnateljstvom navodila, da imajo dolžnost dati vse one predloge, ki spadajo v delokrog ravnateljstva, v razpravo, sej delavskega odbora. Če bi se pojavili tozadevni pomisleki, potem naj predloži ravnateljstvo dotične predloge opremljene s tozadevnim poročilom ministerstvu v rešitev. Oni predlogi te vrste, katerih rešitev ministerstvo deloma ali pa popolnoma odklanja, naj potem pridejo v osrednjem delavskem odboru na razpravo.
To so toraj predlogi, katerih v naslednjih poročilih ne bomo več objavljali, katere bo pa vsekakor v naslednjih poročilih vpoštevati. Gospodu predsedniku osrednjega delavskega odbora c. kr. državnih železnic na
Dunaju.
Inicijativni predlogi člana delavskega odbora. .. stavbena in progovzdrževalna skupina.
1. Če se vporablja profesijoniste pri drugem delu in ne pri njih stroki, potem naj sejim ne krajša dnine, temveč dnina ima ostati neizpremenjena.
2. Profesijonistom naj se da potrebno orodje ali pa naj se jim določi mesečni pavšal 6 kron kot odškodnina za obrabo lastnega orodja.
Poskrbi naj se premakljive koče (varstvene koče) s pripravami za sušenje in shrambo obleke, za napravo s seboj prinešenih jestvin in s pripravo za umivanje in čiščenje.
4. Čas hoje na delo in od dela naj se vračuna v delavni čas.
5. Čuvaje naj se nadomešča le s stalnimi delavci progovzdrževalne službe.
6. Uvede naj se v vseh ravnateljstvih 14 dnevno izplačilo zaslužka.
7. Če dežuje, naj se delavcem zaradi tega ne odteguje dnina, temveč izplačuje naj se jim dalje, zato se jih pa naj vporabi pri kakem drugem delu.
ZAPISNIK
seje osrednjega delavskega odbora c. kr. državnih železnic, ki se je vršila dne 24. novembra 1910 v prostorih c. kr. železniškega ministerstva.
(Skupina stavbenih in progovrdržavalnih delavcev) NAVZOUl:
Predsednik: c. kr. sekcijski svet. dr. Herman Hoess. Poročevalec 4. oddelka: c. kr. ministerijalni tajnik dr. Josip Winter.
Poročevalec 16. oddelka: nadzornik Krivin pl. Wouwermans.
DELEGATJE:
1. Ivan Kreischlag, delavec, progovzd. ods. Line;
2. Ferdo Schncider, zidar,	»	»	Dunaj	JI	1\
3. Ljudevit Jieyda, ključar,	»	»	faslo;
4. Josip Sticha, delavec,	»	»	Praga	l;
5. Fran Humer, delavec,	»	»	Line;
6. Josip Nejedlp, delavec,	»	»	Draga.
ZAPISNIKAR: dr. Karol pl. Kiebler, železniški koncipist.
Predsednik otvori ob določenem času sejo in konštatira, da so navzoči člani prišli polnoštevilno ter določi železniškega koncipista drja. Karola pl. Kiebler ja zapisnikarjem.
Kot overovatelja razpravnega spisa se določi član Sclmeider.
Nato obrazloži predsednik po železniškem ministerstvu določen dnevni red in nadaljuje, da z odlokom z dne 19. aprila 1909, št. 8321 odbornikom osrednjega delavskega odbora ni priznana pravica vlaganja inicijativnih predlogov za osrednji delavski odbor, da se je pa predloge vzlic temu sprejelo, ker je itak dnevni red tako sestavljen, da se bo lahko v okviru tega razpravljalo tudi o stavljenih pred-I logib.
Na razpravo prideta 1. in 2. točka dnevnega reda.
1. Vsprejemni pogoji za delavce in stabilizacija.
2. Določba službenih mest za sluge.
vdan Freischlag se pritožuje, da so posamezna ravnateljstva veliko prestroga pri vsprejemu stalnih delavcev. Posebno Line in Dunaj se odločno branita vsprejeti ljudi, ki so že po deset in več let v službi in so se ves ta čas povoljno in pridno držali. Zaradi kake malenkosti, ki jo je kdo v svoji mladostni neumnosti zakrivil, se mu v poznih letih dela težkoče pri stabilizaciji, lan Humer je mnenja, da naj bi vendar državnoželezniska ravnateljstva ne bila strožja nego kazenski zakon, ki po gotovi vrsti let izloča kazenske posledice.
dana Schneider in Freischlag zahtevata, da naj vsaj kazni zaradi političnih deliktov ne imajo kazenskih posledic,
Ministerijalni tajnik dr. IVinter razlaga določbe § 7. službenega reda glede zahteve častne preteklosti in dokazuje, da so pod točko a le tiste osebe od vsprejema izključene, ki so bile obsojene radi zločina, ali pa iz početja, ki ga je povzročila dobička-željnost ali pa Idi so napravili kak kaznjiv čin proti nravnosti; končno se pa tudi ne more ravnateljstvam predpisovati kako naj postopajo pri vsprejemu uslužbencev, ker to spada v njih področje.
Nadalje zahteva član Schneider, da se naj ljudi, ki so morali oditi v vojaško službo, po njih povratkn zopet sprejme in jim da zopet tisto plačo katero so imeli pred odhodom.
Glede stabilizacije zahteva član Humer — imenovan član — da se vse vrhstavbene delavce po desetih letih in vse profesijoniste v stavbeni in pro-govzdrževalni službi po petih letih štabilizira. Ta predlog utemeljuje s tem, da se vse delavce drugih kategorij prej štabilizira, med tem ko se zapostavlja vrhstavbene delavce, ki so pravzaprav pijonirji železniške uprave. Razvija žalostne razmere, ki vladajo med vrhstavbenimi delavci in povdarja, da so posebno oni železniški mojstri, ki so izšli iz vrst J certifikatistov, popolnoma odvisni od profesijonistov. ,e s tem je titemeljena zahteva, da se profesijoniste po petih službenih letih štabilizira.
Nadzoriok pl. Wouwermans odgovarja na to in ! pravi, da niso delavci stavbene in progovzdrževalne ‘ službe izključeni od stabilizacije, če imajo potrebno znanje in primerno naobrazbo, Sklicuje se posebno na vravnavalce prog in trdi, da vrhstavbeni delavci pridejo lahko tudi pri drugih oddelkih do stabilizacije.
V principu je železniško ministerstvo prijazno štabilizaciji delavcev progovzdrževalne službe.
Posebnost progovzdrževalne službe, kije odvisna od zunanjih uplivov, je pa vzrok, da o stalnosti delavcev ne more biti govora v tako širokem smislu kakor n. pr. v delavnicah. Tako se včasih nenadoma pokaže, da je treba mnogo delavcev, ki pa tudi zo-j pet kar naenkrat postanejo nepotrebni. Vzlic temu I je pa opazovati, da tudi pri stavbeni in progovzdr-ževalni službi narašča število stalnih delavcev. Predsednik pripomni še k tem izvajanjem, da se je leta 1909. osnovalo čez 650 mest za vravnavalce prog in 50 mest za mostovne ključavničarje.
dan Sticha zahteva garancijo, da se delavcev, ki so bili že čez poletje in čez zimo zaposleni, ne bo več odpuščalo iz službe.
vdan Hegda se pridružuje predgovorniku in se posebej, pritožuje o slabem položaju profesijonistov, katerim certitikatisti otežkočujejo dosego višjih mest.
elan Hegda podpira predlog, da se kar najhitreje štabilizira profesijoniste progovrdrževalne slažbe in povdarja, da morajo slednji samostojnejši opravljati svoje posle kakor profesijonisti v delavnicah.
Član Humer je zato, da se vsakemu novovsto-pivšemu delavcu pri vsprejemu pove, koliko časa bo moral približno čakati dokler bo .stabiliziran, da ne bo gojil praznih nad in si bo lahko pravočasno oskrbel drugo službo.	*
Član Freischlag zahteva, da se železniškim mojstrom da nalog, da imajo delavcem, ki so vsprejeti le za krajši čas, povedati koliko časa smejo računati na delo.
K 2. točki, ki seje pritegnila v razpravo, zahteva član Schneider besedo ter zahteva, da se pomnoži število službenih mest za sluge v progovzdrževalni službi in to raditega, da bodo lahko profesijonisti hitreje stabilizirani in bo na ta način nastalo potrebno protiutežje napram certifikatistom.
Predsednik označuje v splošnem stališče železniškega ministerstva glede vprašanja stabilizacije in pripomni, da niso bile ugodne vse izkušnje, ki se jih je napravilo s štabilizacifo; omenja, da imajo vrhstavbeni delavci jako velik 'krog za stabilizacijo v službi čuvajev in da tudi drugi oddelki prevze-' majo vrhstavdene delavce, kjer potem lahko dosežejo definitivno službo.
K 1. in 2. točki odclana mnenja se nato sledeče združijo.
K 1. točki: A. Sodnijska predkazen ne sme zadržati stalnega nastavljenja:
a) če je — pri zločinu — po prestani kazni preteklo več kakor deset let ali pa
b) če je — pri pregrešku — po prestani kazni preteklo več kakor pet let.
1. H. Vrhstavbene delavce naj se stabilizira po desetletni nepretrgani službi, profesijoniste v stavbeni in progovzdrževalni službi pa po petletni nepretrgani službi.
K 2. točki: Službena mesta slug naj se primerno pomnoži; in dopusti naj se vse delavce k službenim izpitom, pri tem naj se pa posebno vpoštevn one, ki so že čez deset let v službi.
Preide se na razpravo 3. točke dnevnega reda, h kateri se na predlog članov osrednjega delavskega odbi ra pritegne še točke 4, 5 in 6.
3. Izdaja delavnega reda > a progovzdrževalce delavce.
4. Dovolitev dopustov.
5. Določba delavnih časov.
6. Odškodnina za čezurno delo.
(Dalje prihodnjič).
Prva državna Honlerenca delavstva s proge.
Dne 8. in 9. januarija se je izvršila sijajna in znamenita manifestacija ene najbolj zatiranih in tlačenih železničarskih kategorij — delavstva s proge. To ime je najprimernejše za državno konferenco tega delavstva z vseli avstrijskih železnic, katero je sklicalo »Splošno strokovno in pravovar-stveno društvo« na Dunaj. Nad 200 udeležencev se je zbralo v posvetovalnici »Delavskega doma« v X. okraju Prišli so odposlanci delavstva s proge iz vseh kotov Avstrije. Iz Bukovine in Galicije prav tako kakor iz Dalmacije, iz naprednih industrijskih središč čeških kakor iz klerikalnih alpskih dežela. Nekateri odposlanci so bili oblečeni v svoje narodne noše, kakor Rusini, Huculi itd,, kar je dajalo konferenci slikovit značaj.
Razprave na konferenci so najjasnejše in najtemeljitejše ovrgle krivo mnenje, kakor da bi se delavstvo s proge rekrutiralo iz neinteligentnih mas; nasprotno, ti zastopniki in odposlanci delavstva s proge so tekom konference nepobitno dokazali, da bi se prav lahko jemali z njihovih vrst uslužbenci za vse panoge železniške službe.
Konferenco je v imenu osrednje organizacije otvoril sodrug Somitsch, ki je povdarjal veliki pomen prvega koraka, ki so ga s to konferenco napravili s proge v vrstah ostalega organiziranega železničarskega proletarijata.
V	predsedstvo sta bila nato izvoljena sodruga Habinger iz Dunaja in Šticha. iz Mnichovic. Centralo so pri konferenci zastopali sodrugi Somitsch, tajnik organizacijskega oddelka za delavske zadeve, Kravang in Bursa; tržaško tajništvo je zastopal sodr. Kopač, češko deželno tajništvo sodr. Brodeč ky in poljsko tajništvo sodi1. Auspacli. Poleg teh so bili navzoči do mala vsi člani delavskih odborov, v kolikor pripadajo tej kategoriji.
K prvi točki dnevnega reda: »Baz-ruere delavstva s proge na ar sirijskih železnicah« sta poročala sodruga Somitsch in Brodechg. Poročevalca razlagata zgodovino delavstva s proge na avstrijskih železnicah do konca 1. 1908. Nato pa temeljito ocenjujeta in kritikujeta uvedbo temeljnih mezd in uredbo mezd po službenih letih v smislu novih avtomat,ik po posameznih ravnateljstvih. Nadalje se pečata z nagajivostjo predpostavljenih organov napram delavstvu s proge, ter razglabljata o vzrokih, zakaj tiči ravno ta kategorija uslužbencev v suženjski odvisnosti od svojih predpostaviencev. konferenca ni bila sklicana za to, da bi tožili o teh žalostnih razmerah delavstva s proge, ampak zato smo se zbrali, da se posvetujemo o korakih, kako napraviti temu neznosnemu stanju konec.
Z ozirom na to. da sta poročevalca vso tvarino o razmerah delavstva s proge popolnoma izčrpala, je bila po glasovanju opuščena vsaka debata.
K drugi točki: »Poročilo osrednjega delavskega odbora o poslednjem zasedanju dne 24. novembra 1910« poroča sodrug Freischlag iz Linča (namesto sodr. Schneider ja, ki je bil vsled pogreba svojega očeta zadržan). Govornik temeljito razmotriva
predloge, ki so jih v tem zasedanju stavili člani osrednjega delavskega odbora, ter prav tako temeljito kritizira program železniškega ministerstva in odgovore ministerstva na pravkar omenjene predloge. Z malimi izjemami so ti odgovori ministerstva nezadovoljivi in za delavstvo nesprejemljivi! zategadelj je treba napeti vse sile, da se dosežejo razmere, v katerih se bodo dali izvršiti predlogi delavstva s proge.
Ko je sodrug Kopač preložil poročilo na slovenski, sodr. Brodecki/ in Auspach na češki in poljski jezik, je bilo soglasno odobreno.
K tretji točki: »Posvetovanje in sklepanje o predlogih za zboljšanje razmer delavstva s proge« sta poročala sodruga Somitsch in lirodeckij. Po kratkem uvodu prečitata govornika sledeče predloge:
Predlogi državne konference delavstva s proge,
vršeče se 8. in 9. jauuvarija 11>11 na Dunaju v »Delavskem Domu« X. okraja.
1. Nanovo je urediti mezde prognim delavcem c. kr. državnih železnic in sicer temeljne mezde, kakor tudi mezde starejših delavcev. Tam, kjer mezde starejših delavcev ne odgovarjajo temeljni mezdi in službenim letom, je skrajšati starejšim delavcem napredovalne dobe po eno leto dotlej, da dosežejo svoji službeni starosti odgovarjajočo mezdo. Enako je uravnati mezdne razmere prognim delavcem na zasebnih železnicah. Na postajah, kjer se steka več železnic in pri ravnateljstvih z različno višino temeljnih mezd je izvesti to preuredbo na podlagi najvišje temeljne mezde.
-• ^ najkrajšem času je izdati delavni red. ki obsegaj med drugim sledeče:
Normalna dnevna delovna doba znaša povprečno tl ur in sicer poleti (od 1. aprila do *°- septembra) 9l/s in pozimi (od 1. oktobra do •>1. marca) 8‘/a ur; delovni teden konča soboto opoludne.
Po vseh dclavnicah in impregnacijskih zavodih, pripadajočih sekcijam za vzdržavanje proge velja delovna doba glavnih delavnic.
Cezurno delo v času od (J. ure zjutraj do 8. ure zvečer se plačuje za 50"/0, v času od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj za 100% višje. Delo ob nedeljah in praznikih se plačuje — poleg popolne mezde — z zneskom, odgovarjajočim delovni mezdi za dotične ure.
Vsaka začetna ura velja za celo.
Delavcem, opravljajočim izmenjevalno službo, je v enaki meri plačevati čezurno delo : za delavce, opravljajoče trajno izmenjevalno službo, se določa čas dela na 40% in čas pocuka na J>0% in za njihovo čezurno delo veljajo določila prejšnjega odstavka.
Vsakemu delavcu, naj je rokodelec ali pomožni delavec, je pri sprejemu v delo izrecno —- pismeno — sporočiti, če je sprejet kot stalen ali kot pomožen delavec, rokodelcu pa je še posebno sporočiti, če je sprejet kot profesijonist ali kot pomožni delavec. Po enoletni zaposlenosti velja vsak delavec za stalnega in je to okolnost v sprejemnici še posebej označiti.
Za določitev začetka in konca delavnega časa je označiti zbirališče vselej sredi proge, oddaljeno ne nad 3 km. Pot od zbirališča HO kraj dela in nazaj je všteti v delovni čas, da nastopi začetek in konec delovnega časa na zbirališču, ^e je nastopiti pot k zbirališču ali od zbirališča pred začetkom ali po koncu delovnega časa, je plačati ta čas- po določilih gore-njega odstavka. Zbirališča, potrebna v vsaki sekciji za vzdrževanje progo se določajo sporazumno z delavci, oz. delavskimi zaupniki in se smejo premeščati le sporazumno s temi faktorji.
Ce so progni delavci premeščeni k pomožni službi v druge službene kategorije, kjer ne vladajo ugodnejši pogoji, veljajo za ves čas njihove zaposlenosti z ozirom na mezdo, kakor 'tudi z oz'r°m na delovni čas določbe, vladajoče v sekciji za vzdrževanje proge. Prestopanje v dovoljeSlUžbene panoS'c Je delavcem brez zaprek
Pri oddajanju mest v drugih službenih panogah imajo progni delavci prednost pred novo sprejetimi delavci.
Ako so progni delavci premeščeni v drugo službeno panogo in ako so tu nepretrgoma eno loto zaposleni, ostanejo trajno v dotični službeni Panogi, če sami ne žele nazaj k sekciji. Službena doba pri sekciji se jim všteje v vsakem slučaju.
_ Izplačujejo se mezde 14-dnevno med de-ovnitn časom ob določenih dnevih, — vselej pa pred l. vsakega meseca. iJe se izplačuje mezda Po delovnem času, je plačati ta čas kot čezurno delo.
Pri zaposlenju v taki oddalji, da mora delavec biti ob opoldanskem odmoru izven doma ali domačega zbirališča in je navezan na hrano izven doma, mu gre 50%, in če je z delom spojeno prenočevanje, poleg prenočnine 100% doplačilo na mezdo.
Ob deževnih dnevih se mezda delavcev nikakor ne skrajša : delavce je ob takih dnevih po možnosti zaposliti z drugim delom.
Profesijonisti, dodeljeni iz kakršnegakoli vzroka drugim opravilom, prejemajo svojo rokodelsko mezdo.
Delavci, ki so po enoletnem službovanju poklicani k kakršnikoli vojaški dolžnosti, se sprejemajo takoj po povratku zopet v železniško službo, in sicer najmanj v tisto kategorijo in pod enakimi pogoji, pod katerimi so zapustili službo.
Delavci, ki so po enoletnem službovanju poklicani k vojaškim vajam, imajo tekom tega časa pravico do polne mezde, če se zavežejo, da nastopijo takoj po končani vojaški vaji zopet svoje delo.
Definitivna uslužbenska oz. poduradniška mesta se bodo oddajala izključno stalnim delavcem s proge, po službeni starosti oz. po kvalifikaciji.
Za certifikatiste ne veljajo nobene izjeme, le pri sprejemu delavcev imajo prednost pred ostalimi prosilci; v vseh ostalih ozirih pa morajo izpolniti certiflkatisti enake, pogoje za napredovanje kot ostali delavci.
Za delavce v predorih — ne glede na globočino tunela — ne sme normalni delovni čas (od odhoda do prihoda na zbirališče izven predora) presegati 8 ur : isto velja glede dela v močvirjih, pri vodnih stavbah.
Dolžnost, da so vsak hip pripravljeni za nastop službe, ne sme viseti zmerom nad istimi delavci, temveč uvesti je turnus, da se delavci med seboj vrste.
Sekcijskini delavcem je priznati vsakoleten razvedrilni dopust v enaki meri kot definitivnemu osobju po S 59. službenega reda.
Delovni red in vse ostale določbe — izimši one, ki se morejo naravno tikati samo moških — veljajo tudi za delavke.
1. maja počiva delo, v kolikor je mogoče z ozirom na promet.
Delovni red je vročiti vsakemu delavcu in vsaki delavki: poleg tega pa mora biti v pisarni prognega mojstra nalepljen na prostoru, vsakemu delavcu pristopnem.
Sedanji sistem izplačevanja je izpremeniti v tem smislu, da prejme vsak delavec svoj denar v zaprtem zavitku iz trdega papirja: na vnanji strani zavitka kakor tudi na mezdnem listku mora biti naveden celoten zaslužek, odbitki in izplačilo.
Sekcijske delavce je v vsakem ravnateljstvu oz. na vsalci zasebni železnici razvrstiti v mezdne razrede, vse postaje vsakega ravnateljstva oz. zasebne železnice pa je razvrstiti v mezdne okraje.
Uvedejo naj se sledeči mezdni poviški: za rokodelce 4-krat vselej po enem letu po 20 vin. in vselej po 2 letih 20 vin.; za kvalificirane delavce: vsaki dve leti 20 vin.'za ostale delavce 3-krat vselej po 2 letih po 20 vin. in vsaka 3 leta 20 vin. in za delavce: vsake
2	leti 10 vin.
Delovni čas, potrošen v funkciji pomožnega
Onim delavcem, ki opravljajo četrti teden izmenjevalno službo, je priznati v četrtem tednu plačan 36-uren odpočitek.
Prekin mezdnega napredovanja ob gotovi stopnji starosti ali mezde je odpraviti.
K bolniškemu, nezgodnemu in starostnemu zavarovanju so bili sprejeti sledeči predlogi:
Povišanje bolniščine za vse člane na 90%.
Priznati je zdravniško pomoč in zdravila za rodbinske člane zavarovanih delavcev.
Nezgodno rento je izravnati na 90%.
Pravila bolniških blagajn, kakor tudi pro-vizijskega sklada in nezgodne zavarovalnice je dajati članu v njegovem materinskem jeziku.
Vsakemu delavcu in vsaki delavki je po enoletnem službovanju brez ovir dovoliti pristop k provizijskemu skladu.
Vplačevanje v provizijski sklad in izračunavanje provizij naj se ne vrši od 85%, temveč od polne mezde.
Dobo za dosego polne mezde je znižati od 35 na 20 let.
Nadalje so bili sprejeti sledeči predlogi:
Vsakemu delavcu je po enoletnem službovanju podeliti izkaznico s podobo za režijsko vožnjo, vsaj za lastno progo, oziroma za vso glavno progo z določenimi stranskimi progami; po triletnem službovanju je podeliti enake ugodnosti rodbinskim članom.
Delavcem na odpočitku in delavcem uživajočim nezgodno rento je podeliti enake vozne ugodnosti, kakor dotičnim uslužbencem od definitivnega osobja.
Vsakemu delavcu je po enoletni službi priznati pravico do prostih voženj za nakup živ-ljenskih potrebščin.
Na mesto razpuščenih krajevnih delavskih odborov je v vsaki sekciji priznati od delavstva izvoljene zaupnike.
tevilo voljenih zaupnikov se ravna po številu stalnih delavcev : na vsakih 30—40 d-lavcev po en zaupnik. Pri sekcijah z maniš: številom delavcev naj sc izvolita najmar; zaupnika.
Vsi člani delavskih odborov se da vlože predloge ,za premembo deJ borov v tem smislu, da bi direkc' kakor tudi osrednji odbor ne sklic jali, temveč da bi zborovali skur skliče vsak odbor najmanj dva’ bi zastopniki ravnateljst-bili zavezani, če so sprejeti predlogi izvf
Progne delav<~ stabilizirati.
Rokodelce „ četne plače in si z enako plačr valce proge
V	ok-vsod nor proge, vanje
te'
»Železničar*
tev.
Zavžijte,
ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če, težko dihate, Fellerjev fiuid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K h'—, 2 tu-cata K 8-60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 275 (Ilrvatsko).
delavce od sekcije.
Pri oddaji košnje se je takisto ozirati v prvi vrsti na delavce.
Stare uniforme, ki so določene za prodaj, je poprej ponuditi prognim delavcem po najnižji ceni.
Po poročilu k 4. točki dnevnega reda: »O organizaciji in taktiki« se je razprav ob 7. uri zvečer preložila na prihodnji dan.
Drugi dan je konferenca razpravljala o predlogih do poludne, na kar so bili predlogi v gori navedeni obliki soglasno sprejeti.
K 4. točki dnevnega reda o organizaciji in taktiki je poročal sodrug Ilofbauer; njegova izvajanja je pretolmačil in izpopolnil sodrug H rode c k g.
Po obširni razpravi in zaključni besedi sodrugov Somitscha in Brodeckega, ki sta razložila bistro zaupniškega sistema, je konferenca vzela v pretres nekaj resolucij.
Soglasno in z velikim navdušenjem je bila sprejeta sledeča
RESOLUCIJA:
»I. državna konferenca delavcev s 'proge, zbrana S. in 0. januarja idi l na Dunaju, proglaša soglasno, da je združitev vseh prognih delavcev v »Splošnem strokovnem in pravovarstvenem društvu za Avstrijo« najugodnejši pripomoček za uresničenje danes postavljenih zahtev. Konferenca priporoča zatorej najtoplejše vsakemu poedinemu 1elavcu s proge v njegovem lastnem, inte-
su, da s pristopom k
šnemu slro-
nemu in pravovarstvenemu društvu« so-■ v boju za boljše življerishe pogoje in vojini indiferentizmom ne otežuje na boja svojih tovarišev, smatra konferenca pr ognili de 'dno potrebno, da se v interesu ede zaupniški sistem, ki bi ah tega delavstva redno pri-' cij in ki bi zanašal "vrašanj prognega za organizacijo v
la je bila spre-
na Dunaju >-Oge pro-' želez-z de-•tra in
tične železniške mojstre, da se jim je za dosedanje gmotne vspehe zahvaliti koaliciji s »Splošnim strokovnim in pravonarstvenirn društvom za Avstrijo« in daje zanje nespodobno in škodljivo, ako preganjajo člane tega društva in tako izpodkopavajo in slabe silo, na katero opirajo svoj socialni boj.
Če pa vbodoče železniški mojstri ne bodo upoštevali tega svarila in bodo še vnaprej preganjali delavce zaradi drugega političnega mišljenja, izjavljajo odposlanci delavstva .s proge, da bodo na koalicijo zapove li odkrit boj s takimi poedinci iz vrst železniških mojstrov in odklanjajo vsako odgovornost za posledice vsiljenega boja«.
Po glasovanju je predsednik sodrug lla-binger s toplimi besedami zaključil krasno uspelo konferenco pozivajoč udeležence k nadaljnemu delovanju v vrstah prognih delavcev.
RAZNE STVARI.
Petdeset iet evropskih železnic. — Pred petdesetimi leti, ko je štela Evropa okroglih 280 milijonov prebivalcev, je imela na vsem svojem ozemlju komaj 52.000 kilometrov železnic. To se je takrat ljudem zdelo mnogo, a sedaj zaostaja daleč za tem, kar ima danes sama Nemčija. V naslednjih petindvajsetih letih je naraslo število prebivalcev za približno 50 milijonov, dolgost železnic pa se je trikrat pomnožila, namreč na okroglih 190.000 kilometrov. V zadnjih 25. letih se je pomnožilo število prebivalstva na okroglih 440 milijonov, dolgost železnic pa je narasla na 420.000 kilometrov. Med tern ko je prišel pred 50. leti 1 km proge na 5400 prebivalcev, pride sedaj 1 kilometer proge na približno 1400 prebivalcev. Največji razvoj železniškega omrežja v razmerju s prebivalstvom kaže .Švedska z 1 kilometrom proge na 40/ prebivalca, najmanjši pa Srbija z 1 kilometrom na 4557 prebivalcev. Skupna glavnica, naložena v železniških podjetjih znaša približno 100 milijard. Izmed vseh evropskih dežel ima Nemčija največ železnic, namreč 00.000 kilometrov. Približno toliko jih ima ogromna Rusija. Potem sledi Francija s 50.000, Avstrija z 42.000 in Anglija z 38.000 kilometri. Vse druge dežele pa daleč zaostajajo za temi in sicer ima Italija 17.000, Španija pa 15.000 kilometrov železnic. Najbolj je narasla dolgost železnic v Rusiji, ki je bila 50. leti med evropskimi državami na osmem mestu, sedaj pa je malo da ne na prvem. Sploh pa še to ni posebno živahen razvoj v primeri z njeno velikostjo.
Vršili so se slEdEči shodi
in zborovanja.
Zidan most. Dne 24. januarja t. 1. se je vršil občni zbor tukajšnje krajevne skupine -z običajnim dnevnim redom.
V	novi odbor so izvoljeni sledeči so-drugi: Jože Pečnik predsednik, Andrej Močivnik, Jože Škorc podpredsednika, Florijan Štigl blagajnik, Janez Vodišek, Janez 'Škerl podblagajnika, Nace Stropnik, Jernej Pohar. zapisnikarja, Peter Stoffenela, .Janez Jelli preglednika, Tone Firm, Janez S/rubelj. knjižničarja, Tone Horjak, Andrej Satler, Fran Rožič odborniki.
Zaupnika, za ogibne čuvaje v Zidanem mostu: Andrej Satler, Alojzij Kresnik; v Hrastniku: Janez IAsej, Lovrenc Golouh; v Trbovljah: Tome Vizjak, Fran Milani; v Zagorju: Matevž Pušavar, Miha Urh; v Litiji: Leopold Škripci.
Zaupnika za progne čuvaje: Janez Tut-ner, Fran Šinkovc.
Zaupniki za premi kače: Karol Ožek, Tone Horjak, Fran Vozina, Karo! Kisel.
Zaupniki skladiščne delavce: Golt fr led Rettinger, Peter Babič, Nace Rebov, Janez Selovšek.
Zaupniki za kurilniške delavce: Alojzij Krohne, Janez Škerl, Janez Skobe, Martin Skale.
Zaupniki za progne delavce: Anton Štraus Stefan Tušar, Fran Vodišek.
Blagajniki za : Hrastnik: Janez Krajšek. Trbovlje: Karol Žapkar. Zagorje: Janez Čeč.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v iekarni Trnkoez.v zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni sc tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu e. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Kavarna UNIONE - Trst
Ulica Caserma in ulica Torro Bianca
*
—= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —. — in časnikov v vseh jezikih. —
Pragersko. Dne 23. m. m. se je vršil občni zbor tukajšnje krajevne skupine. Na tem občnem zboru podana poročila se glasijo ugodno.
V	novi odbor so izvoljeni sledeči so-drugi: Alfred Pičinin predsednik, Jernej Rataj, Rudolf Mitteregger podpredsednika, I. Donik blagajnik, Kos, Šimen Wesiag podblagajnika, Amalietli, Steinbacher zapisnikarja, Kacian, Ogrinc pregledovalca računov, Verbek, Štancer, Ernesti, Pogorevc, Kores, Dolničar, Kirbiš, Plohl in Skerbinc odborniki. Poclblngajniki za progo: Wauel^\ Slovenji Bistrici, Fran Čretnik v Grobelnem, Anton Iršič za Store.
Nato je povzel besedo sodr. Kopač in v eno in polurnem govoru obrazložil težnje železničarjev in pa delovanje v državnem zboru na kar je predsednik po kratkem govoru zaključil shod.
Eismica uredništva.
Postajenačelniku Bežanu v spomin: Ge mislite, da bodemo izdajali uredniške tajnosti, ste zrel za norišnico.
Dopisovalcem. Zaostati je moralo več dopisov deloma radi pomanjkanja prostora, deloma pa, ker so za to številko prepozno dospeli.
a