ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi
GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
letnik XI	številka 2	junij 2017
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Helena Srnec, odgovorna urednica
2
Ekološka zavest (odgovornih) občanov
Poletje je tukaj. Visoke temperature kar vabijo k Dravi. Najpogumnejši so se kopali že pred mesecem dni. Takrat, ko se je občina preoblekla v mednarodno dirkališče in privabila radovedne obiskovalce od blizu in daleč. S svojimi vragolijami so poskrbeli, da je marsikdo zadrževal dah ob napetem spremljanju, ali bodo zvozili ovinke ali ne. Še pred dirkami motorjev so v Središču dirkali oz. dirjali tudi konji. V mesecu juniju so nam zapeli pevci, zaigrali gledališčniki, nogometaši pa so poskrbeli za svojevrsten spektakel ob visokem jubileju - 40 let, za kar jim iskreno čestitamo.
Družbeni zavesti smo nekako ugodili s pestrim dogajanjem. In tukaj se lahko takoj vprašamo, ali smo mesec, dva nazaj ugodili ekološki zavesti posameznika do okolja oz. če sploh razmišljamo in posledično delujemo v okviru te problematike. Zavest je sposobnost človeka, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj in procesov. Gre za celoto idej in spoznanj o čem. Tokrat se bom obregnila ob »srjansko« ekološko,
torej okoljsko zavest. Prav je, da se vprašamo, ali imamo odgovoren odnos do okolja, v katerem živimo. Ali se zavedamo pomembnosti ohranjanja okolja, tako za živali, rastline, kot tudi za ljudi? Ali rušimo s svojimi dejanji naravno ravnovesje? Ali v zadostni meri spoštujemo in negujemo naravo? Ali dojemamo probleme okolja in jih skušamo rešiti, omiliti? Recikliramo? Pobiramo papirčke, ki jih srečamo na poti, ali se jim izogibamo vse do čistilne akcije, ki je vsako leto slabše obiskana, in si raje mislimo sami pri sebi, da sami ne delamo škode, da nismo odgovorni za nesnago, odvrženo v naravo, ter da to ni naše delo, da bi pobirali smeti ... Narobe. Odgovorno stališče posameznika do njegovega življenjskega okolja se kaže tudi v odnosu do smeti. Gre za družbeno odgovornost - obveznost človeštva, da uresničuje skupne in čiste cilje družbe. Zato dragi soobčani, skrbite za naravo in narava vam bo povrnila dobroto in spoštovanje.
Pa prijetno poletje, polno radoživih vragolij vam želim.
Vsem občankam in občanom občine Središče ob Dravi iskreno čestitamo ob dnevu državnosti.
župan Jurij Borko z občinsko upravo in občinskim svetom
Jana Čavničar, Občina Središče ob Dravi
63. občinski praznik naše občine
V mesecu aprilu obeležujemo občinski praznik naše občine, ki je povezan z lokalnimi zgodovinskimi dogodki iz druge svetovne vojne. Letošnje leto pa za našo občino pomeni hkrati še eno pomembno prelomnico, in sicer že 10. obletnico ustanovitve samostojne občine, za katero smo se prebivalci naselij na območju občine izrekli z referendumom v letu 2006. Tudi letos so se na poziv občine k sodelovanju pri oblikovanju programa prireditev ob občinskem prazniku odzvala domača društva ter javni zavodi, ki so v program praznovanja prispevali razne spremljajoče prireditve. Dogodki v sklopu občinskega praznika so se odvili v marcu in aprilu. Občinski praznik se je tradicionalno pričel s športnimi tekmovanji. Društvo za telesno vzgojo Partizan je organiziralo dve tekmovanji za pokal občine, in sicer v namiznem tenisu ter malem nogometu. Tekmovanje v namiznem tenisu je potekalo 26. marca v telovadnici OŠ. Rezultati so bili naslednji: 1. Aleksander Prapotnik, 2. Sašo Habjanič, 3. Davorin Rihtarič. Na turnirju v malem nogometu, ki je potekal 2. aprila, pa so slavile
ekipe OŠ Središče ob Dravi, DTV Partizan Središče ob Dravi ter Klasični smučarji.
Strelsko društvo Središče ob Dravi je 31. marca izvedlo strelsko tekmovanje med domačimi društvi za pokal občine. Med dese-
Športna tekmovanja
Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
timi sodelujočimi ekipami je na koncu zmagalo Društvo za razvoj računalništva LANČ, pred OZ Veteranov vojne za Slovenijo ter Godbo na pihala Središče ob Dravi. Med posamezniki so se najbolj izkazali Toni Prosnik, Aleš Medik in Mišo Cuk. 1. aprila se je v Kulturnem domu Obrež tradicionalno odvil folklorni večer, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Obrež. Na prireditvi so poleg domačih plesalcev nastopili še folkloristi iz OŠ Središče ob Dravi ter folklorna društva iz Slovenije in Hrvaške. Sreda, 5. aprila, je bila v znamenju svečane proslave, na kateri smo obeležili 130-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi, ki je svoj ustanovni občni zbor imelo daljnega 6. marca 1887. leta. Na slovesnosti so po nagovorih in čestitkah domačih in ostalih gostov podelili zahvale ob 130. obletnici delovanja kot tudi nagrade mladim udeležencem likovnega natečaja. Ob častitljivem jubileju je PGD Središče ob Dravi izdalo tudi bilten, kjer je opisan nastanek in razvoj gasilstva v Središču ob Dravi ter bogata zgodovina društva.
Priznanja so prejeli naslednji zaslužni občani:
-	Matilda Aleksič iz Obreža za aktivno delo v Turističnem društvu Središče ob Dravi;
-	Marija Škorjanec iz Godenincev za aktivno delo v Društvu upokojencev Središče ob Dravi;
-	plesni folklorni par Tea Žinko in Radovan Aleksič iz Obreža za prizadevno delo v Kulturnem društvu Obrež;
-	Damjan Munda iz Središča ob Dravi za aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu.
Plakete so prejeli naslednji posamezniki oz. društvo: -Bronasto plaketo: Franjo Žemljic iz Središča ob Dravi za dolgoletno požrtvovalno delo v Rekreacijskem društvu Stras; -Srebrno plaketo: Toni Jelovica iz Središča ob Dravi za 30 let aktivnega delovanja v gasilskih vrstah; -Zlato plaketo: Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi za 130 let neprekinjenega organiziranega delovanja.
Proslava PGD Središče ob Dravi ob 130-letnici
Naslednji dan, 6. aprila, se je odvilo tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal občine, ki se ga je udeležilo 11 ženskih in 11 moških ekip. Med ekipami so bili med moško konkurenco najboljši člani društev upokojencev iz Svetega Tomaža, Gorišnice in Miklavža; med žensko konkurenco pa članice društev iz Središča ob Dravi, Ormoža in Velike Nedelje. Med posamezniki sta bila najboljša domačinka Alenka Horvat iz središkega društva ter Mirko Mihorič iz Miklavža.
V petek, 7. aprila, sta se zvrstili otvoritvi dveh razstav ter spominska ura OŠ Središče ob Dravi. Literarno-kulturno društvo Prasila je pripravilo zanimivo razstavo izumov ter knjižnih del vsestranskega Rajka Topolovca, zgodovinopisca, raziskovalca preteklosti in izumitelja. Sledila je otvoritev razstave »Središčani v objektivu fotografa Rudolfa Rakuše«, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Razstavo fotografij ter fotografske opreme si še vedno lahko ogledate v prostorih Občine. Osnovna šola Središče ob Dravi je pripravila spominsko uro o Središču in Središčanih pred 75 leti, ki jo je izvedla tudi v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Središče ob Dravi je potekala v soboto, 8. aprila, v kulturni dvorani Sokolana. Po slavnostnem nagovoru župana Jurija Borka, je sledil kulturni program, ki so ga letos izvajali Godba na pihala Središče ob Dravi, učenci OŠ Središče ob Dravi ter Folklorna skupina Kulturnega društva Obrež. Osrednji del proslave je bil namenjen podelitvi občinskih plaket in priznanj.
Vsem prejemnikom iskrene čestitke za vse njihove dosežke in prispevek k razvoju na področju, kjer delujejo, obenem pa jim naj bo to spodbuda za nadaljnje uspešno delo. Osrednji slovesnosti je sledila pogostitev v telovadnici OŠ. V sobotnem popoldnevu se je odvilo še družabno srečanje z gosti iz Mislinje, program pa sta popestrila Gledališka sekcija KD Obrež, ki se je predstavila s komedijo Vitezova šibkost, ter Ansambel Žargon, ki je nastopil v ožji sestavi. Dan po proslavi je sledilo tradicionalno srečanje starejših občanov v Sokolani, ki so jih s kulturnim programom navdušili učenci OŠ Središče ob Dravi, pevski zbor DU Središče ob Dravi ter Ljudske pevke iz Obreža. V torek, 11. aprila, ko se obeležuje spomin na padle talce v mariborskih zaporih leta 1942, je pred spomenikom na Trgu talcev potekala svečanost v spomin žrtvam NOB.
Komemoracija pri spomeniku 11. aprila Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je 22. aprila izvedlo pohod braniteljev meje, ki se je začel na Kogu in zaključil s prihodom v Sokolano.
Praznovanje občinskega praznovanja se je zaključilo s tekmovanjem v balinanju za pokal občine, ki ga je priredilo Rekreacijsko društvo Stras, z nekoliko poznejšim terminom od načrtovanega, in sicer 6. maja. Tekmovanje so najuspešneje zaključile naslednje ekipe: Društvo upokojencev Velika Nedelja, Rekreacijsko društvo Godeninci ter Društvo upokojencev Ormož.
Naj vas za konec spomnimo tudi, da v letošnjem letu svoj okrogli jubilej praznujeta dve društvi, ki sta s svojim delovanjem, vsako na svojem področju, močno vpeti v dogajanje v občini. Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi praznuje 130-letnico delovanja, ki jo bodo obeležili na Dnevu gasilca 1. julija, Nogometni klub Središče ob Dravi pa 40-letnico, ki so jo počastili s proslavo, športnim dogajanjem in zabavo 16. in 17. junija.
Milena Milosavljevič, Občina Središče ob Dravi
Ji« V V	•	I	I •	I V« • J)	V V	I	•
Čiščenje okolja v občini Središče ob Dravi
Občina Središče ob Dravi vsako leto pristopi k čiščenju okolja. Letos je potekalo v soboto, 18. marca, v dopoldanskem času. K čiščenju okolja so bili povabljeni občani, društva in šoloobvezni otroci ob spremstvu odraslih. Nekaj čez devetdeset udeležencev je čistilo ob cestah in poteh, kjer so v petih naseljih med ostalimi odpadki pobrali največ plastične embalaže in pločevink. Žal pa se še vedno najdejo »črna odlagališča«, kjer občani v naravi odvržejo okolju škodljive odpadke. Tokrat so bili taki odpadki odvrženi v bližini reke Drave na območju Grab (salonitne plošče, kera-
mične ploščice ...). V takih in podobnih primerih imajo občani možnost, da odpadke brezplačno odpeljejo na odlagališče na Hardek. Želeli bi, da se čiščenju okolja priključi čim več občanov, pa tudi članov domačih društev, saj razen članov Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi, tako kot prejšnja leta, tudi letos ni bilo večjega odziva društev. Želimo, da okolje, v katerem bivamo, ohranimo čim bolj zdravo in čim lepše za nas in naše zanamce, kar je eden od razlogov za vsakoletne čistilne akcije.
Divje odlagališče keramičnih ploščic, salonita in podobnega materiala, najdenega v bližini Drave
Občina Središče ob Dravi
Poroki v maju in juniju
Maja in junija sta zakonsko zvezo sklenila dva para iz občine Središče ob Dravi. Civilna poročna obreda je v poročni dvorani ormoškega gradu opravil župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko ter mladoporočencem zaželel sreče in zadovoljstva v skupnem življenju.
V soboto, 6. 5. 2017, sta na skupno življenjsko pot stopila Katja Krajnc in Daniel Čavničar z Grab.
V soboto, 3. 6. 2017, pa sta zakonsko zvezo sklenila Natalija Jerebič in Boštjan Kocjan iz Godenincev.
Občina Središče ob Dravi mladoporočencem izreka iskrene čestitke.
14	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Helena Srnec
MED NAMI ŽIVIJO
Franc Podgorelec, po domače »Hrgec«, rojen 24. marca 1923. Oče dveh hčera, dedek treh vnukov in pradedek štirih pravnukov.
Sredica: Gospod Franc, prosim, zaupajte nam kaj o svojem odraščanju, mladosti. Ste rojeni »Srjanec«?
Franc Podgorelec: Odraščal sem v Središču, tudi šolo sem obiskoval tukaj. Doma smo imeli malo kmetijo in vinograd, kjer sva z bratom seveda pomagala pri raznih opravilih. Šolo sem končal leta 1937, nato sem bil do leta 1942 doma in skrbel za kmetijo.
Sredica: Druga svetovna vojna. Takrat ste bili mladenič, star okrog 17 let.
Franc Podgorelec: Okupirali so nas Nemci in 2. 11. 1942 sem bil prisilno mobiliziran in vpoklican v Celovec, kjer smo se urili. Do 19. marca 1943 sem bil v Celovcu, nato so nas naložili v živinske, tovorne vagone in odpeljali smo se proti Rusiji. Vem, da smo se peljali čez Češko, spomnim se, da so ob odhodu cvetele češnje ... Nadaljevali smo čez Romunijo, vse do Kavkaza, nato pa do pristanišča Novorusisk blizu Sočija. To pristanišče je bilo pozneje tudi porušeno.
12. septembra 1943 so začeli Rusi z napadom, pregnali so nas do morja in v enem teh spopadov je priletela blizu mene granata in me ranila v lica. Povezali so me in me odgnali po jarku naprej do ambulante. Tam me je povezal sokrajan. Potem smo nadaljevali do Anape, kjer smo čakali na letalo, ki nas je prepeljalo v bolnišnico na polotok Kerč. Tam so me zdravniki vprašali, če mi pustijo delec v licu ali ga izrežejo ven. Nisem vedel, kaj bi rekel, da bi čim dlje ostal v bolnišnici, da se mi ne bi bilo treba vrniti na fronto. No, rekel sem, da naj ostane notri in tako sem bil v bolnišnici le teden dni, nato sem se vrnil na fronto. Kmalu so prispele ladje, naložili so nas in odpeljali smo se proti Krimu, kjer smo bili mogoče teden dni. Spomnim se, da smo jedli samo sladko grozdje ... Dosti smo pešačili, slabo smo jedli, dobil sem žulje ter angi-
no z visoko vročino in preselili so me v Nikolajev v bolnišnico. V tej bolnišnici nisem bil dolgo, ker so nas kmalu obkolili Rusi in bolnišnica se je morala sprazniti. Na sveti večer 1943 je šla po bolnišnici komisija, ki je dodelila bolnikom rdeče in zelene trakove, obeske. Kdor je dobil zelenega, je odšel v bolnišnico, tisti, ki so imeli dodeljen rdeč trak, pa so nadaljevali na fronti ... Jaz pa najprej nisem dobil nobenega, nato pa sem po zaslugi prijatelja Slovana prejel zeleni trak, tako da sem odšel na vlak za Nemčijo. Na novo leto ob polnoči smo se peljali z živinskim vagonom čez Romunijo, 8. januarja smo prispeli v Nemčijo v bolnišnico, blizu Nürnberga. V bolnišnici sem preživel nekje mesec dni, nato so me prestavili na švicarsko-nemško mejo, v mesto Sondhofen, kjer smo se urili. Igrali smo tudi nogomet, kjer sem padel in se poškodoval in tako spet nisem bil za fronto in sem pristal v bolnišnici. Na vso srečo sem se kasneje poškodoval tudi na smučanju in se spet izognil fronti. Odpeljali so me v Kitzbühel, kjer sem okreval po poškodbi. V bolnišnici sem ostal vse do kapitulacije, ko sem hodil z berglami. Po kapitulaciji Nemčije so nas najprej zajeli Angleži, nato so nas predali Američanom v taborišče, lager. Zaradi slabe hrane je razhajal tifus. Ujetniki iz lagerja smo pomagali tudi pri reševanju iz porušenega Münchna, spomnim se zelo žalostnega prizora ... Mrtva ženska, ki so ji ruševine odsekale noge, je sedela med podboji vrat, v naročju je imela živega otroka, majhnega dojenčka, ki smo ga rešili ... Grozno ... Po zaslugi 45 cigaret, ki jih je prijatelj v ujetništvu ponudil pazniku v lagerju in ga nekako s tem podkupil, sva lahko odšla delat k nekemu kmetu v Francijo. Bilo je nekje junija, julija, spomnim se, da so zorele hruške ... Prišla sva na veliko kmetijo, kjer sva ostala skoraj tri mesece. Nekaj nemških ujetnikov je že delalo na kmetiji, mene in prijatelja so dodelili h konjem, kjer sva skrbela zanje. Moram povedati, da smo na kmetiji dobro živeli, hrana je bila v redu, nedelje smo imeli proste.
Neko nedeljo sva sedela popoldne pred hišo in mimo se pripelje kolesar v civilu in se pri nama ustavi. Oblečena sva bila v nemške uniforme in zato naju je nemško pozdravil in vprašal, če poznava dva slovenska jetnika, ki sta tukaj na delu. Odvrnila sva, da sva to midva. Takoj je začel z nama govoriti po slovensko in nama povedal, da se pripravlja transport za Jugoslavijo. S strahom in dvomom sva mu predala dokumente v upanju, da jih bova dobila nazaj, da bova prišla končno iz ujetništva domov ... Čez teden dni nama prinese papirje nazaj in končno smo se odpravili proti domu. Malo pred božičem smo prispeli v Jesenice. Vlak je bil zelo dolg, več kot 70 vagonov, v katerih so bili zraven Slovencev še Bosanci, Grki, Makedonci, Hrvati ... Domov v Središče sem prišel nekaj dni pred božičem.
Sredica: Po vojnem času pa je sledil čas obnove. Vrnili ste se v Središče, nadaljevali s šolanjem, se zaposlili ...
Franc Podgorelec: Po vojni leta 1946/1947 sem obiskoval v Mariboru Vinarsko in sadjarsko šolo. 1948 leta sem dobil poziv za dosluženje vojaškega roka v Bihaču, kjer sem bil šest mesecev. Nato sem delal nekaj časa na središki občini kot vojni
Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
referent, vodil sem razne spise, kje so obvezniki in podobno. Leta 1949 sem opravil izpit za motor, osebni avtomobil in tudi za tovorni avtomobil.
Leta 1953 sem se zaposlil kot voznik pri Kmetijski zadrugi, vozil sem kombinirano vozilo Unimok, nekaj med avtom in traktorjem, imel je tudi prikolico, kjer sem prevažal živino. Okrog leta 1960 sem se zaposlil kot voznik na Drogi, kjer smo vozili razna zelišča in kasneje sem se zaposlil še na Zarji, kjer sem razvažal pohištvo. Upokojil sem se leta 1980.
Sredica: Z gospo Marijo ste bili poročeni kar 63 let. Kakšni napotki za dolgo, zakonsko življenje?
Franc Podgorelec: (Smeh) Da, poročila sva se leta 1950. Žal je Marija zdaj pokojna že tri leta, vendar sva preživela skupaj lepih 63 let. Skupaj sva hodila v šolo, pozneje pa je vzplamtela tudi ljubezen in tako sva se poročila. Rodili sta se nama hčeri Ana in Dragica, zdaj pa me razveseljujejo že vnuki in pravnuki. Napotek za dolg zakon. Hm, z Marijo sva se vedno pogovarja-
la, se spoštovala, podpirala, včasih tudi skregala, vendar kmalu pobotala. (Smeh)
Sredica: In s čim se gospod Franc ukvarja danes, pri svojih častitljivih letih?
Franc Podgorelec: Skoraj vsak dan grem v slaščičarno na kavico, rad obiščem tudi sorodnike, prijatelje in sosede, še posebej ob novem letu, ter jim voščim. Doma še pokosim, rad pogledam televizijo, brskam po zemljevidih, berem časopis ... Več kot 20 let že pišem dnevnik, kjer beležim vreme, padavine, opravke, kaj sem počel, kaj smo posejali . Redno se udeležujem izletov z upokojenci, z avtom se zaenkrat še peljem na krajše razdalje sam, po Središču se večinoma vozim s kolesom.
Sredica: Še vaši napotki za kvalitetno, zadovoljno ter srečno življenje.
Franc Podgorelec: Zmernost in skromnost naj bosta vaše vodilo, pa boste srečni.
Konjeniško društvo Središče ob Dravi
3. srečanje kočij in konjenikov
V	nedeljo, 7. maja 2017, je Konjeniško društvo Središče ob Dravi izvedlo 3. mednarodno srečanje kočijažev in konjenikov. Kljub slabi napovedi vremena se je prireditve udeležilo veliko število društev iz Slovenije in Hrvaške. V konjeniških spretnostnih tekmah so se pomerile enovprege in dvovprege. Med enovpregami je zmagal naš član Mirko Šumak, med dvovpregami pa Team Klarič iz Zagreba. Žal je vreme nekoliko preplašilo le obiskovalce, kar je velika škoda, ker so zamudili pravi konjeniški praznik.
V	maju in juniju smo središki konjeniki uspešno nastopili še na konjeniških tekmovanjih v Varaždinu in Pušencih. V Varaždinu je Mirko Šumak osvojil 2. mesto v dvovpregi, v Pušencih pa 2. mesto v enovpregi. Uroš Plojer je v Pušencih osvojil 1. mesto v dvovpregi. V tem poletju se bomo Konjeniki zagotovo udeležili še nekaterih večjih konjeniških tekmovanj, kot so v Zavrču v organizaciji KK Borl, v Zelendvoru in Ludbregu na Hrvaškem ter najbrž še kje .
Zadnji vikend v avgustu bomo organizirali že 7. konjeniški tabor za otroke, ki je vsako leto številčnejši. Za naše najmlajše konjenike bomo organizirali zanimiv,
poučen in zabaven vikend v naši družbi, na katerega že sedaj lepo vabljeni. Nekaj fotoutrinkov z majskega srečanja kočij .
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Društyo.starih vozH Središče Ob.DfaV't SEKCIJA AVTOMOTP. ŠPORT
Organizacijski odbor Slovenija Classic TT 2017
2. mednarodna pozivna dirka Slovenija Classic TT 2017
Sekcija Avto-moto šport Društva starih vozil Središče ob Dravi je v sodelovanju z Občino Središče ob Dravi in Avto-moto zvezo Slovenije (AMZS) ob pomoči domačih društev organizirala 2. mednarodno pozivno dirko starodobnih dirkalnih motoci-klov Slovenija Classic TT 2017, ki je potekala v soboto, 20. maja, ter v nedeljo, 21. maja. Gre za edino tovrstno licencirano moto dirko v Sloveniji, vpisano v koledar dirk AMZS, ki smo jo letos organizirali po enoletnem premoru. Na letošnji cestno hitrostni preizkušnji v Središču ob Dravi je skupno sodelovalo 30 voznikov ter 3 prikoličarji, ki so bili razvrščeni v 6 tekmovalnih razredov, glede na letnik izdelave motocikla ter delovno prostornino motorja. Znotraj kategorije »Oldtimer« (motocikli do vključno letnika 1972) so dirkači tekmovali z motocikli do 175, 250 in 500 ccm, znotraj kategorije »Classic« (motocikli do vključno letnika 1980) z motocikli do 500 in 1000 ccm ter kategorija »Sidecar« (prikoličarji do leta 1978) do 1000 ccm.
V	soboto so dirkači vozili dva prosta treninga, v nedeljo pa sta bila najprej na vrsti prosti in nato kvalifikacijski trening, kjer so si dirkači zagotovili štartna mesta na dirkah, ki so sledile popoldne. Dirki razreda Oldtimer 175 in 250 ter Classic 500 in 1000 sta se vozili skupaj.
V	razredu do 175 ccm je zmagal Dare Križman s svojim ducatijem, pri 250 ccm pa Jure Lampe s »čezetko«. V močnejši Oldtimer ka-
Štart skupin Classic 500 in 1000. Ko so vsi vozniki na svojih štartnih mestih, signalizator z rdečo zastavo zapusti štartno mesto in prične se procedura za štart. Štarta se na semafor. Ko rdeče luči na semaforju ugasnejo, je to znak za začetek dirke.
tegoriji do 500 ccm je slavil Janez Marolt s hondo in tako ponovil svoj rezultat iz leta 2015. Dirko Classic 500 ccm je prav tako osvojil redni udeleženec središkega TT in zmagovalec iz leta 2015 Nemec Bert Haider na yamahi XS. Med 1000-kami Classic kategorije je zmagal Tomaž Jesenek, medtem ko je na zadnji dirki, ki so jo odvozili prikoličarji, zmagal tandem Drago in Luka Rečnik na BMW-ju. V razredu Classic 1000 je bil odpeljan obenem tudi najhitrejši krog na stezi s časom 0:49:165, ki ga je dosegel Milan Špendal na kawasakiju, in s tem uspel za 6 sekund izboljšati najhitrejši čas iz leta 2015, ki je bil sicer dosežen v deževnih razmerah.
Nadaljevanje na naslednji strani
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA		
	SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOV Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla ob koncu meseca septembra 2017. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 5. 9. 2017. DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo, se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade iz prejšnje številke je Cvetka Sakelšek. Nagrajenka prejme darilni bon v vrednosti 50 EUR v Kmetijski zadrugi Ptuj, Kmetijska trgovina Središče ob Dravi, Slovenska cesta 34, 2277 Središče ob Dravi.	
	Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani občine: http://www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi. Naslov uredništva: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Odgovorna urednica: Helena Srnec (e-pošta: urednistvo.sredica@gmail.com). Uredniški odbor: Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio d.o.o. Naklada: 800 izvodov	
		
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
»Petrolov ovinek« proti Modrinjakovi. Na sliki zmagovalec skupine Oldtimer 250 Jure Lampe (št. 51) in Heidi Fabjan (št. 49) iz Oldtimer 175
Letošnje dirkaške preizkušnje sta se prvič udeležila tudi dva domačina, in sicer Andraž Cverlin, ki se je pomeril v kategoriji Classic 1000, in Milan Potočnik, ki je tekmoval v razredu Oldtimer 175. Žal domača dirka ni prinesla sreče našim dirkačem. Milan Potočnik je moral tekmovanje zaključiti zaradi padca na sobotnem prostem treningu, Andraž Cverlin pa je moral dirko v nedeljo predčasno končati zaradi okvare motocikla. Pred nesrečno okvaro se je Andraž sicer dokaj enakovredno kosal s svojimi tekmeci, čeprav s slabšim agregatom ter kljub okoliščinam pokazal zelo dobro dirkaško predstavo.
Odlična predstava domačina Andraža Cverlina (št. 96), ki seje s svojim tomosom 95 odlično držal med dosti močnejšo konkurenco.
V ospredju zmagovalec kategorije Classic 1000 Tomaž Jesenek zyamaho (št. 12)
Po končanih dirkah je sledila razglasitev in podelitev pokalov najboljšim, kakor tudi simboličnih plaket vsem sodelujočim. Vodstvo dirke iz AMZS je našo letošnjo prireditev označilo za zelo uspešno ter pohvalilo delo in vzdržljivost organizatorjev in vseh služb, kakor tudi gostoljubnost. Obenem bi tudi sami radi izpostavili pomoč in odlično strokovno sodelovanje z vodstvom dirke iz AMZS, kar je ključnega pomena pri izvedbi celotne procedure pri nastajanju in izvedbi dirkaškega vikenda. Izvedbe dirk morajo v celoti slediti določilom AMZS, FIM in FIM Europe ter dodatkom za hitrostni motociklizem. Prav tako je potrebno upoštevati tudi vse lokalne in državne predpise ter zagotoviti zadostne ukrepe na področju varnosti, kar smo v letošnjem letu še izboljšali. Posebna zahvala s strani organizatorja in organizacijskega odbora gre vsem posameznikom in enajstim društvom, ki so pomagali pri dolgotrajnih in napornih pripravah ter organizaciji dirke, kakor tudi sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili letošnjo prireditev. Četrti Slovenija Classic TT in obenem drugi z licenco AMZS je tako minil v športnem duhu, sončnem vremenu in brez večjih
V ospredju zmagovalca Sidecar Drago in Luka Rečnik z BMW-jem. Levo Marko in Maks Misson z rumeno yamaho, ki sta žal zaradi padca predčasno zaključila dirko, vendar prikazala odlično vožnjo v borbi za 2. mesto.
poškodb, prav tako pa je tudi letos privabil številne ljubitelje mo-tociklizma. Hvala vsem za obisk, se vidimo naslednje leto, ko se nam obeta še nadgraditev projekta, ki ga nikakor ne gre zamuditi.
Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek dirk, ki ga je pripravil Franc Lukman (naslov posnetka je DIRKA SLOVENIJA CLASSIC TT Središče ob Dravi 2017 4 K): https://www.youtube.com/watch?v=tVBfmdiY5e0
Slovenija Classic TT 2017 so omogočili:
-	sponzorji in donatorji:
Občina Središče Ob Dravi, Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Petrol d.d. Ljubljana, Cestno podjetje Ptuj d.d., Tehnološki center Jakl d.o.o., Žuran d.o.o., Ortrade d.o.o. Ormož, Jeruzalem SAT, Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi, d.o.o., Teleing d.o.o., Jeruzalem Ormož SAT d.o.o., Avtocenter Ormož d.o.o., Dogša d.o.o., Vlado Plohl s.p., Avtoprevozništvo Jožef Novak s.p., Trstenjak Franc s.p., Geoteh, Toni Jelovica s.p., Čavničar Drago s.p., Sandi Šestan s.p., Pekarna Prosnik, Anton Prosnik s.p., Damir Klemenčič s.p., Arriva Štajerska d.d., Ahac d.o.o., PKS Marko Štamberger s.p., TAP Mlinarič d.o.o., Vincenc Majcen s.p., Robert Jakl s.p., Jure Črček s.p., Zolleks Avto d.o.o., Wuerth d.o.o., Gess, Dario Tkavc s.p., Elektro ISM, Tadej Ivanuša s.p.;
-	medijski sponzorji:
Imedia, Ivo Kolarič s.p., Radio Prlek, Radio Maxi in Radio 1 Ptuj, Prlekija-on net._
8
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Franci Škrjanec, predsednik SVAMZ ter Društva starih vozil Središče ob Dravi
Zgodovinarji avtomobilizma odlično, slovenski predstavniki domov z dvema laskavima priznanjema
Tretjič na platoju Muzeja zgodovine Jugoslavije na Dedinju ter enajstič po vrsti se je 22. aprila 2017 v Beogradu odvijal forum v organizaciji Združenja zgodovinarjev avtomobilizma Srbije. Če bi malo primerjali z lanskim dogodkom, je letos bilo res malo manj vozil kot po navadi, čemur je botrovalo zelo slabo in hladno vreme ter dobesedno ohromel promet zaradi jubilejnega 30. beograjskega maratona. Ne glede na vse se je tudi letos zbralo krepko čez sto vozil iz Srbije, Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije, Romunije ter Madžarske. Pozornost obiskovalcev so zbujala naslednja vozila: Lamborghini Espada, Citroen SM, Porsche, Pontiac Type 6, avtobus Leyland, MG type A, motocikel Indian Big chief ...
V nabito polni dvorani Muzeja so sledila predavanja o zgodovini avtomobilizma. Med predavanji so se tudi letos podeljevale nagrade, med katerimi sta kar dve odšli v Slovenijo (prejemnika sta bila generalni sekretar SVAMZ Peter Grom z motociklom Indian ter predsednik SVAMZ Franci Škrjanec). Sama organizacija predavanj in predavatelji so tudi letos bili na najvišjem nivoju. Aleksandar Vidojkovic je govoril o zgodovini transportnega programa Zastave, natančneje o modelu 1100T, prvem tovornem vozilu Zavodov Zastave, ki je danes skoraj popolnoma pozabljeno. Gost iz Romunije Kosmin Pavel je predaval o zelo zanimivi temi Mercedes-Benz W154 v Romuniji. Miroslav Milotinovic je podal obsežen pregled avtomobilskih publikacij vse do druge svetovne vojne. Vladimir Veselinovic je govoril o kroniki avtomobilizma v Kragujevcu do leta 1956. Nazadnje je predsednik Združenja avtomobilizma Srbije Nebojša Bordevič predstavil začetke starodobniškega gibanja v Srbiji. Zelo poučne in zanimive teme z odličnimi predavatelji vsako leto privabljajo vse
več poslušalcev, kar posledično razvija zavest prebivalstva, odnos do starodobnih vozil ter samo ohranjanje tehnične kulturne dediščine. Tudi številni mediji, katerih interes je bil letos še večji, so poročali o tem dogodku ter nekako delili moja razmišljanja, pri čemer dodajajo, da so takšni dogodki tudi vplivali na očitno zmanjšanje prodaje starodobnikov iz Srbije.
Eminentna lokacija, odlično sodelovanje z Muzejem zgodovine Jugoslavije ter neverjetno veliko število tradicionalnih medijev je Združenju zgodovinarjev avtomobilizma zapisalo še eno zmago na poti ohranjanja tehnične kulturne dediščine in tehnične zgodovine.
Prejemnika priznanj Peter Grom in Franci Škrjanec iz SVAMZ
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Župnija Središče ob Dravi
Prvo sveto obhajilo
Praznik prvega svetega obhajila je v naši župniji bil letos 4. junija - na binkošti. Binkoštni praznik je za našo župnijo še posebej velik dan, saj je naša župnijska cerkev posvečena temu prazniku -Svetemu Duhu. Sveti Duh je tisti, ki daje življenje. On oblikuje naša srca, vendar to ne gre brez nas, brez našega sodelovanja. To nedeljo smo torej obhajali dva velika dogodka, dve veliki svečanosti. Svečan dogodek prvega svetega obhajila je bil nekaj posebnega, nekaj velikega in veselega za naših 17 veroučencev. Njihovi obrazi so žareli in njihovi srčki so bili obsijani s sončkom. Z velikim veseljem, nestrpnostjo in radostjo so pričakovali prvi sprejem Jezusa. Iz njihovih otroških grl je zadonela iskrena pesem: »Pridi k nam Gospod, vsi te čakamo!« Za ta lep praznični in radostni dogodek je bilo potrebno veliko duhovne priprave, cerkev in okolico pa odeti še posebej svečano in praznično, da je bilo vzdušje
Naši letošnji prvoobhajanci
res enkratno in čudovito. Vsem, ki ste sodelovali na kakršen koli način, predvsem
(Foto: Ema Žalar)
pa gospodu župniku, iskrena hvala. Za vse pa hvala Bogu.
Anita Novak, Turistično društvo Središče ob Dravi
Velikonočna razstava na Ptuju
Velika noč je praznik, ko domovi, mesta dobijo praznično podobo. Tako je bilo tudi letos. Turistično društvo Središče ob Dravi je sodelovalo na velikonočni razstavi v Qlandiji na Ptuju. Na razstavi smo se predstavili predvsem z delom pridnih in ustvarjalnih rok članov in članic našega društva. Razstavljali smo velikonočna jajčka, zajčka iz slanega testa in cvetje iz papirja, za kar smo dobili veliko ustnih pohval.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri gašenju požara in reševanju živine v sobotnem jutru, 13. maja 2017. Še posebej se zahvaljujemo operativnim gasilcem PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež. HVALA, HVALA vsem, ki ste bili v soboto zjutraj OB PRAVEM ČASU NA PRAVEM MESTU. Hvala tudi TISTEMU, ki vas je ob pravem času poslal na pravo pot.
Družina MARČEC
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Silva Marčec, vodja Folklorne skupine Obrež
ilo se je spomladi
Zgodil se je Folklorni večer. Kateri po vrsti, vam ne vem povedati. Verjetno že dvanajsti. Datum je bil pravi. Prvi april, pa brez »heca in zafrkancij«. No, na začetku je Boštjan sigurno malo prestrašil publiko, ko je najavil, da nastop odpade. Za zaveso pa smo bili vsi nastopajoči pripravljeni za skupinsko sliko. Večer je bil lušten. Nastopajoči so nam predstavili belokranjske, gorenjske, štajerske, zagorske in plese iz Like. O problemih pred nastopom bi tudi lahko napisali cel list, pa to verjetno nikogar ne zanima. Mi smo pa to že skoraj pozabili. Bolniške pa se še kar vlečejo in vlečejo kot jara kača ... Letos je bil Folklorni večer malo drugačen od prejšnjih. Prenočiti smo morali folklornike iz Gorenjske. Prišli so z dvema kombijema in vračanje domov bi bilo prenaporno. Spat smo jih dali v šolsko telovadnico. Ravnateljica je predlog o lokaciji spanja z veseljem sprejela. Spalne vreče so imeli s seboj. Predvidevam pa, da vsi niso mogli zlesti vanje . V telovadnici je dovolj blazin za pod spalno vrečo. Tam so tudi tuši, sanitarije ... Nič jim ni manjkalo. Zjutraj so se peš odpravili proti Obrežu. V prvi gostilni so spili kavo, v Domu kulture pa smo jih čakali z zajtrkom. Na poti domov so se ustavili še v Žalcu pri fontani piva. Naše dobro vino so zalili s pivom. So rekli, da to gre. Večer je bil drugačen tudi zato, ker smo videli belokranjske plese. Zelo lepo so jih odplesali otroci iz naše središke šole. Škoda le, da niso imeli žive glasbe. Pa sem se spomnila na skupino iz Bosne, ki smo jo gostili nekaj let nazaj. So rekli, da so muzikanti njihov največji problem. Vsako soboto igrajo na »svatbi«, ko so prosti, pa jih morajo plačati, če hočejo, da jim igrajo. Mitja, Luka, David in ostali naši muzikanti, tega stavka ne smete prebrati.
Nekaj posebnega so bili tudi plesi iz hrvaške Like. Na odru je bilo naenkrat čez trideset plesalcev, ki so tudi peli na svoj poseben način. Iz Hrvaške smo gostili še naše prijatelje iz Vinice. Tiste Vinice, ki je najbliže nam. Vmes je samo reka Drava. Za njih pa lahko rečem samo to, da naša »fešta« po Folklornem večeru nikoli ne bo tako dobra kot njihova po njihovi »Vinički jeseni«. Folklorna skupina Kog je po stažu mlada, starost plesalcev je srednja, njihova vodja Anica pa ima že veliko folklornih kilometrov. Njihova vrlina je dobro petje. V tej »disciplini« jih mi obreški folkloristi ne bomo dohiteli. Z njimi se lah-
ko primerjajo naše društvene pevke ljudskih pesmi, ki so prireditev začele. Povezovala pa sta jo tudi člana našega društva, vendar sekcije, ki se gre gledališče. Pomembno tisti dan je bilo tudi to, da je bilo zunaj 28 stopinj Celzija. Privarčevali smo na kurjavi in iz tega sledi, da smo več »zaslužili«. Spili smo sicer več oziroma vse, vendar smo bili zadovoljni, ker nam ni ničesar zmanjkalo. Naša prireditev je bila v okviru občinskega praznika, ki ga naša občina praznuje 11. aprila. In ker nam iz občinske blagajne primaknejo nekaj denarja, smo v Kulturnem društvu vedno pripravljeni za kakšen nastop, če nas na občini potrebujejo. V ponedeljek pred sobotno osrednjo proslavo so nas poklicali in vljudno prosili, da »rešimo« proslavo. Vse bi bilo malo lažje, če bi bila proslava zvečer. Ampak konec dober, vse dobro. Če je konec dober, pozabiš na »ne dober« začetek. Mesec april smo folklorniki zaključili z regijsko revijo odraslih folklornih skupin v Miklavžu pri Ormožu. Kaj naj rečem? Bili smo boljši kot lani. Uvrstili smo se na regijsko revijo. Vendar se mi s tem ne obremenjujemo. Imamo svoje mnenje o revijah in o tem, kaj naj folklorna skupina prikaže na odru. April je bil res stresen mesec. In prišel je maj. V soboto, 6. maja, smo se podali na pot v Slavonijo (Hrvaška). To bi bila običajna in normalna pot, če bi potovali sami. Najprej smo se Obrežanci s svojimi avti peljali do nekdanje gostilne, sedaj doma za starejše Jamnik. Seveda v Ormožu preko Drave. Raztovorili smo in avte vrnili na slovensko stran. V hrvaški avtobus smo najprej vstopili mi, nato smo v Vinici »doložili« še Viničance. »Pomešani« smo se odpravili na pot do kraja Dragalic. In kje to je? Po avtocesti Varaždin-Zagreb, nato v smeri Slavonski Brod, izvoz Okučani, po regionalni cesti v smeri Nova Gradiška. Tistim, ki ste pozabili, da je bila v teh krajih vojna (minilo je dvaindvajset let), priporočam, da se peljete po tej poti. Ugotovili boste, da nam je v naši državi lepo. Nastop smo skoraj zamudili, pa ne po svoji krivdi. Gledalci niso opazili. Bili smo posebni in prvi nastopajoči iz tujine. Nastop je uspel, sledilo je druženje z najboljšo muziko. Odhod domov pa je bila dolga zgodba. Ko bom imela več časa, bom napisala knjigo o naših odhodih z nastopov.
Kaj sledi? Morje. No, prej še Medžimurje.
»Prvoaprilski« Folklorni večer v Obrežu je na začetku postregel s šalo, da nastopajočih ni..
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež
Muha na lonci
Starši otrok iz vrtca smo si različni - eni s pevskim talentom, drugi s talentom za peko peciva, tretji s talentom za (.ledališče ... vsi pa skušamo dajati otrokom dober vzgled za življenje. Vzgojiteljice našega vrtca se vsako leto tršdijo z manjšimi in malo večjimi nadobzdnzži ustvzriti samostojno prireditev, s katero za vrtec pridobim o prostovoljne prispev-Oe in tako otrokoma omogočimo nadstandardne pripomočke ... Da bi prireditev popestrili, smo se starši otrok vrtca gkupaj s prijatelji (starši otrok šole, znanci in tietimi, ki jih nastopaeje na odru vezeli) vsako leto gzganizirali in izpeljali kakšno krapšo gledališšo igro. Kerje organiziranje predstav postalo trcdicionalno,se nam ae porodila ideaa o ustanovitvi pledališke sekcije v aklopu Kultnrnega šruatva Obrež (šer je kar nekaj jodelajočih »Obržoncov«). Poleg znigrane igre nc prireditvi vrtca smo si želeli igro pokazati tudi širši publiki in zato smo organizirali celoveszrno prirecHtev, ki smo jo »>po olrškcKc poimenovali »»Muha na lanck. Gledališčniki smo zaigrali ustvarjalni prvenec Boštjana Kuhariča z nasiovam Vitezova šibkort, lije z vsemi svojimi liki ponovno nasmejala publiko, Voleg odigrane igre so na gjireditvi nastopili še otroci skupine Pedenjped in Radovedne bučke, gledališka
skupina osnovne šole ter Zita in Žana, ki sta odlično odpeli njuno prvo pesem z naslovom Prijateljstvo. Da bi prireditev lahko izpeljali, poš smp si narmnlk smo s prošnjami za do-natorstvo zaprosilj za sredstva in presena^no ugotovili, da občina. podjetniki in prostovoljd (navedeni sftodaj) v naš em okoju še žel iio pomagat i društvom, p od pirajo na šo de -javnost in so veseli, da nam ji uspelo ponovno organizirsti gledališko sekcijo, ki ae v naših kraji h nekoč pod vodst vom Otiliie Kolarič zilo blestela. Poselaa zahvala gri Občini Siedišče ob Dravi, kije na vseh podro čjih podprla našo usta -novitev in delovanje. Posebej smo bili veseli vsakega gosta, ki je s prostovoljnimi prispevki izkazal spoštovanje do nas, igri in ku lturne dejavnosti v našem akojo. Po analizi prise -ditve, bi lchko rekli, da je Id i I nemen dosežen. Obud iH sm o nikaj,kar je nikoč že bilo v našem kraju, in s> žolimo, da bi to ihranjali še naprej Seveda pa bo vaše delovanje imelo smisel in dosegala rezultate le, če bodo prireditvi; iPiskane, če bodo Cndje želrni sproatitver smeha ie zabave dš odigranih igrah.
Mi se bomo vsekakor trudili.
Montaža industrijskih strojev in naprav Aleksander Kramberger Frizerski studio MONI Kocuvan Monika s.p. Obdelava kovin in modelarstvo. Joško Potočnik s.p.
Gostilna Veselko, Simon Pintarič s.p. Sever Miran s.p.- Perutninska klavnica " Sever"
«RUMUfl 6AT
OI|a?r-i m imulnici todtuii d e.«.
AVTO TAPETNIŠTVO Mlinaric Emil. s.p.
Smonel, inženiring in storitve, Silvo Smontara s.p. DONA 004. gostinstvo d.o.o. Kebapči
Ha^LTt J nit J tp,
¡ZDELaiiANJi:
KOVINSKIH
IZ0ELH1V
Atbiro, projektiranje in inženiring, Boštjan Zoreč s.p. Kmečka sirarna in predelava mesa kmetije Pere Dobrotniki: Marija Šalamun, Joža Šef in g. župnik Jože Urbanija, Odbor za upravljanje z DK Obrež
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Matic Horvat, predsednik Mladinskega društva Obrež
Delovanje Mladinskega društva Obrež v letošnjem letu
Mladinsko društvo Obrež smo mladina iz naše občine in okolice, ki skrbimo za ohranjanje tradicij in starih običajev. Zaradi neaktivnosti v preteklih letih smo se lansko leto odločili prevzeti društvo in ga obnovili z novim vodstvom ter člani. Tako v trenutni sestavi uradno delujemo od začetka letošnjega leta. Naš namen je mladino spodbuditi k druženju, kar nam tudi uspeva. Dokaz za to sta udeležba na pustni povorki in tradicionalno pokanje na Grabah. Sami pa organiziramo sestanke in druženja v prostorih društva za širšo okolico. Že tradicionalno pokanje na Grabah za veliko noč so pred leti organizirali krajani Grab. Organizacijo tega dogodka pa smo prevzeli že lani in ga zaradi velike udeležbe in zanimanja organizirali tudi letos. Dogodek je ob domači glasbi trajal skupaj 3 dni. Vse, ki so se nam pridružili iz naše občine in tudi drugod, smo postregli z domačim pasuljem in pijačo. Dogodek pa smo zaključili v nedeljo s prižigom kresa, ki ga je opravil naš župan Jurij Borko in z živo glasbo domačinov. Zbrane prostovoljne prispevke bomo namenili obnovi zelo dotrajanih društvenih prostorov. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in se dogodka udeležili, nam je glavno, da se v »seli« nekaj dogaja.
Obreški mladinci - pustna povorka 2017
Druženje med pokanjem na Grabah
Prižig kresa, kije zagorel ob pomoči našega župana Jurija Borka.
Dragica Florjanič, predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi
Letošnji praznik hladetine in prezvuršta
Turistično društvo Središče ob Dravi je s pomočjo Občine Središče ob Dravi in Društva prašičerejcev že sedmo leto pripravilo na ogled razstavo jedi, in sicer v okviru Praznika hladetine in prezvuršta. V kulturnem programu so nam zapele Ljudske pevke iz Obreža, predstavil pa se je družinski band Perc. V prekrasnem sončnem vremenu se je zbralo precej obiskovalcev. Na ogled je bila tudi ponudba kmetije Perc, šiviljstvo Nana Danice Ploh in nakit Dragice Herga. Hvala predvsem članom in članicam TD, ki se trudijo ohranjati stare običaje, in verjamem, da bomo složno in zavzeto delovali tudi v prihodnje.
Jedi je ob prazniku hladetine in prezvuršta blagoslovil tudi naš župnik Jože Urbanija.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Danica Žerjav
Večer z ljudskimi pevci in godci
14
Bila je sobota, 27. 5. 2017, ko smo se ljubitelji lepe stare ljudske pesmi zbrali v dvorani središke Sokolane. Srečanje smo organizirale ljudske pevke Kulturnega društva Obrež. Bilo nas je veliko, saj se je na srečanje prijavilo enajst skupin. Nastopili so: Pevke Društva gospodinj Vitomarci, Ljudski pevki iz Tepanja, Ljudski pevci DU Turnišče pri Ptuju, Ljudske pevke od Sv. Tomaža, Ljudske pevke Sestre Nedeljko, Pevke ljudskih
pesmi Vučja vas, Ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina, ljudski pevci Mejaši, ljudski godci Porini pa počini, ljudski godci Zeleni asparagus, skupina Metuljček ter mi gostitelji - Pevke ljudskih pesmi KD Obrež. V prijetnem vzdušju smo končali s skupno pesmijo vsi - nastopajoči kot tudi obiskovalci v dvorani. V začetku junija pa nas že čakata dva nastopa z novimi pesmimi.
Ta vreča s starimi vižami nima dna, po njej se vedno brska in še vedno kaj najde.
KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
»Res je bilo luštno!«
mi je pred nedavnim rekla moja nekdanja kolegica in prijateljica Jelena, ko sem jo obiskala v Domu starejših v Gornji Radgoni. Razveselila se me je, objeli sva se in se skoraj razjokali, ko sva se po dolgem času zopet srečali. Naša Gorenjka, znana po besedah: »Pr' nas u Kran«, prav nič skopuška, kot radi etiketiramo Gorenjce. In potem se je začelo obujanje spominov na zabave v šoli, na našo skupino »pravih bab«, ko smo praznovale rojstne dneve, hodile »kar tako« na »pohane piceke« na sosednji avstrijski Kloch. Obujanje spominov na šolske ekskurzije z učenci in sindikalne izlete ter potovanja. Dogodivščine s taborniki na taborjenjih in zimovanjih! Koliko veselega in zanimivega smo doživeli! Pa poizvedbe o najinih otrocih in vnukih. Kar verjeti nisva mogli, da so že tako veliki, pa tudi ne, da sva midve že tako stari. Kaj? Stari, da sva? Tega ne sprejmeva in se o tem tudi nočeva pogovarjati! V majhni sobici, kjer so, predvidevam, Jelenini predmeti in fotografije njene družine, je tudi album - zelo skrbno urejen, kar je bila vedno njena lepa lastnost (za razliko od mene, ki nikoli ne vem, kje imam kaj!). Tu so skupinske fotografije učencev, ki jim je bila razredničarka. Poučevala
je 5. razred, pa včasih še tudi srbohrvaščino, slovenščino, matematiko, nemščino in kar je pač prišlo. Na eni strani albuma fotografija, na drugi pa na listu podpisi vseh učencev. Kakšna doslednost in razmišljanje vnaprej, da bo na imena nekoč pozabila! In potem še presenečenje za mene. Ko je odhajala v pokoj, sem ji napisala poslovilni govor. Na štirih straneh listov velikega formata. Sama sem na to že davno pozabila. Z veseljem in dodanimi pripombami mi je moj rokopis z veseljem prebrala. Rekla je, da ta moj govor včasih prebere tudi svojim sostanovalcem v domu in mislim, da je kar ponosna in jo grejejo moje tople besede. Vesela sem, če je res tako. In potem sem jo vprašala: »Jelena, se še spomniš pohištva, čistilnih aparatov, brisanja prahu in čiščenja po hiši?« Debelo me je pogledala in rekla: »Ah, kaj bi to! Spomini, ki jih obujam, so povezani z ljudmi in veselimi dogodki, ki sem jih doživela v življenju!« Da, to si hočem zapomniti, to je pomembno: veseli, pozitivni ljudje, ki ti dajejo energijo za življenje! Prijetna druženja, izleti, potovanja in spoznavanja drugih ljudi in kultur. Mogoče bom tudi sama kdaj obujala prijetne spomine v kakšnem domu za starejše.
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
Iz Središča na Goričko
Tam, kjer se konča Panonska ravnica in se pojavijo po večini z gozdovi poraščeni griči, tam se pričenja Goričko. Najbolj severovzhodni del Slovenije. Kjer ni gozdov, ki slovijo po obilici gobjega bogastva, so mehko zaobljeni hribčki z manjšimi zaselki ali izgubljenimi posameznimi hišami. Med njimi tudi kakšnimi starimi razpadajočimi. Pred leti so to mnogokrat zapuščeno idilo začeli ceniti in naseljevati tujci, ki so si zažele-
li pobega iz ponorelega sveta v mirno in neokrnjeno naravo. Angleži, Nemci, Danci ... Nekateri so ostali in se aklimatizirali, drugim se je stožilo po civilizaciji, na katero so bili vajeni, in so zopet odšli tja, od koder so prišli. Tudi mi smo si zaželeli obiskati to našo nekoč tako podcenjeno in zaostalo pokrajino. Našega že tako tradicionalnega »ženskega« izleta (pa tudi moške sprej-
Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje na naslednji strani
memo medse) se je udeležilo 34 upokojencev. Prevladovale smo, seveda, ženske. O ekosocialni kmetiji Korenika v Šalovcih na Goričkem smo že kar nekaj slišali in tudi videli po televiziji. Sedaj smo se sami prepričali, da z nekaj navdušenci v najbolj zakotnih krajih lahko zaživi naravi in ljudem prijazno podjetje, ki prinese okolju življenje in napredek. Nova, lepo urejena kmetija je nastala iz stare zapuščene kmetije. Bivša stanovanjska hiša je preurejena v upravno zgradbo, gospodarski objekti so namenjeni sušenju in predelavi sadja, zelenjave in zelišč. Sredi dvorišča stoji odprta velika lesena uta z mizami in s klopmi za posedanje in pogostitev ob toplejšem vremenu. Po ogledu zeliščnih nasadov smo se posedli v jedilnici še ene zgradbe, ki omejuje dvorišče. Na terasah pod zgradbami se razraščajo različna zelišča, kot je npr. rman, slez, pelin, pehtran, veliki oman, sivka, (nemški) rožmarin, majaron, timijan, lučnik, melisa, pa razne vrste mete ... Z dovoljenjem našega mladega, v zeliščar-stvu dobro podkovanega, vodnika smo si napulili nekaj sadik mete, ki se zelo rada na veliko razrašča (moja mi krasno uspeva!). Sprašujemo in zeliščar nam odgovarja in daje nasvete. In potem smo čisto spodaj sedli na lesene hlode in se martinčkali na prijetnem pomladnem soncu in bilo nam je tako lepo, da bi kar obsedeli. Toda - čakala nas je malica in sončenja je bilo konec. Bili smo že kar malo lačni in tako so nam kruhki z raznimi namazi in dodatki kar dobro šli v slast. Tudi sok, pridelan iz domačih zelišč, je dobro stekel po grlu. Nekaj Korenikinih dobrot smo tudi kupili za domov. To so izdelki z oznako Diši
Obisk ekosocialne kmetije Korenika v Šalovcih na Goričkem
po Prekmurju. Zeliščni čaji, hladno stiskana olja, moke, sušeno sadje in zelenjava, testenine, začimbe, pa tudi različne kreme itd. Bilo je zanimivo in spodbudilo nas je k razmisleku o zdravi prehrani. V okolici Šalovcev je bil rojen naš priljubljeni pesnik in pisatelj Feri Lainšček in v lenobnem vzdušju v avtobusu smo se med goričkimi gozdovi in travniki posladkali z branjem njegove v naravo zaljubljene poezije. Seveda pa tudi nismo mogli mimo »naše« gostilne Jaklin v Črenšovcih. Tam smo vedno dobro sprejeti, najsi bo martinovanje ali pa kavica mimogrede. Malo smo posedeli, poklepetali, popili kavico in se veseli in bogatejši za nova znanja vrnili domov.
Utrip v vrtcu in šoli
Anita Kosi
Dan z gasilci
V petek, 2. 6. 2017, smo se z otroki iz vrtca Navihanček Središče ob Dravi zbrali pred središkim gasilskim domom. Člani PGD so za nas pripravili predstavitev svojega dela. Predstavili so nam svoja zaščitna oblačila, ki so jih z veseljem preizkusili tudi otroci in se spremenili v prave majhne gasilce. Pokazali so nam
tudi drugo opremo in vozila, ki jih potrebujejo v primeru klica na pomoč. Otroci so se lahko preizkusili pri vaji z vedrovko, z gasilno cevjo so podirali keglje in gasili s peno. Obisk je bil za otroke zelo poučen in zanimiv.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Marko Janežič
Lovec na obisku
V vrtcu nas je v spomladanskih dneh obiskal lovec. Predstavil se nam je v lovskem kroju in nam predstavil pomen smrekove vejice, ki si jo zatakne ob različnih priložnosti na levo ali na desno stran lovskega klobuka. Ob prebiranju pravljice Marko in Maja z lovcem na lovu je otrokom opisal delo, ki ga lovci opravljajo v lovišču, živali, ki živijo v našem okolju, s kom vse morajo lovci sodelovati, kaj morajo v naravi opazovati in na kaj morajo biti pozorni ter še mnogo drugega, povezanega z lovom, kar je zanimalo otroke.
Nato se je lovec preoblekel v delovno lovsko obleko ter se z otroki in vzgojiteljicami odpravil do bližnje preže, kjer so otroci lahko z daljnogledom opazovali naravo in živali.
Anita Kosi
Vzgojitelji in otroci vrtca Navihanček smo se s pomočjo staršev otrok, ki obiskujejo vrtec, vključili v zbiralno akcijo zbiranja odpadnih plastenk - Jaz, ti, mi za Slovenijo - Stara plastenka za novo življenje. Od 181 zavodov, ki so bili vključeni v zbiranje, smo se po zbrani količini plastenk uvrstili na 9. mesto. Tako smo pripomogli k nakupu ogrevalne posteljice za novorojenčke za Splošno bolnišnico Izola.
Katja Pintarič
Konjeniška policija
Otroke vrtca Navihanček sta obiskala dva policista s konjema. Otrokom sta predstavila nekaj zanimivih informacij: kakšno je njihovo delo, kakšna je oprema, kako konji spijo, kaj jedo ... Otroci so konja z imenom Čili lahko tudi pobožali. Na koncu sta policista konja osedlala in se odpravila proti meji.
„"-O J> O
Katja Volgemut
Zaključni izlet vrtca
Ob zaključku šolskega leta smo se v vrtcu spet odpravili na zaključni izlet v Motorikpark v avstrijski Gamlitz. Izkoristili smo lepo vreme, otroci so imeli veliko možnosti za raziskovanje svojih sposobnosti, druženje, razgibavanje ter iskanje lastnih poti pri premagovanju ovir. Starši pa so čas izkoristili ob druženju in sproščenem klepetu. Ob koncu so nam starši pripravili tudi izvrsten piknik, zaključili pa smo z ohladitvijo v tamkajšnjih jezerih.
Katja Volgemut
Sodelovanje z Zdravstvenim domom Ormož
Tudi to leto smo v vrtcu sodelovali z ZD Ormož in sicer, z gospo Sabrino Dragarič, ki je obiske v vrtcu namenila raznim dejavnostim na temo zdravstvene vzgoje.
Otroci so imeli možnost seznaniti se z zdravo prehrano in različnimi boleznimi. Naučili so se pravilno uporabljati milo in umivati roke, najbolje pa so se otroci vživeli v delavnici, ko so pomagali »pravim« poškodovancem. Otroci so skozi delavnice spoznali veliko uporabnih stvari in se naučili veliko novih znanj, ki jih bodo lahko uporabili v življenju.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Neja Smontara, 7. razred
Nagradni izlet za
V	w w ■
ucence nase sole
V	soboto, 20. 5. 2017, smo se učenci OŠ Središče ob Dravi podali na zanimivo ekskurzijo v Budimpešto. Na pot se nas je podalo 19 učencev od 5. do 9. razreda, ki smo se prijavili na razpis za nagradno strokovno ekskurzijo in s tem izkazali svoj trud in dosežke v tem šolskem letu.
Budimpešta je glavno mesto Madžarske. Deli se na dva dela, na stari del - Budim in novi del - Pešto. Loči ju reka Donava. Ob 4.45 smo se zbrali na šolskem igrišču in se ob 5.00 podali na pot. Iz Središča smo se z avtobusom najprej zapeljali proti sosednji Hrvaški, mimo Čakovca in naprej v smeri Budimpešte. Na polovici naše poti smo naredili malo daljši postanek za zajtrk.
V	poznih dopoldanskih urah smo prispeli v samo Budimpešto. Najprej smo se zapeljali v okrožje Budateteny, kjer smo obiskali Palačo čudežev. Tam smo se srečali z mnogimi odkritji znanstvenikov na igriv in zabaven način (npr. simulacijska breztežnost, čudežno kolo ...).
Od tod smo se odpeljali v mestno jedro, kjer smo se sprehodili po osrednji ulici Vaci. Nato smo se odpravili na znamenito pokrito mestno tržnico, kjer smo opravili tudi manjše ali večje nakupe. Sledil je še ogled različnih znamenitosti prestolnice: Nepstadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, stavba parlamenta in še mnogo drugega. Po teh čudovitih ogledih smo se odpravili še v stari del - Budim. Tam smo se povzpeli do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Po vseh teh ogledih smo se počasi odpeljali še na zadnjo de-stinacijo. To je bil Balaton ali Blatno jezero. Tam smo si lahko namočili noge, ampak je bilo zelo mrzlo. Pihal je močan veter. Sledila je dolga vožnja domov, ki se je srečno končala.
Obvestilo
Območno združenje Rdečega križa Ormož obvešča, da se v mesecu avgustu ne bodo izvajale meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi.
Hvala za razumevanje.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Olga Daljavec, mentorica
Izjemen uspeh Srediških Antonk
Kuhna pa to je projekt Društva Vesela kuhinja in deluje pod okriljem kampanje Dober tek, Slovenija, katere namen je obujanje slovenske prehranske kulturne dediščine na ravni slovenskih osnovnih šol.
Naša šola se je v projekt vključila že šestič, tokrat z dvema skupinama, in sicer s Središkimi kmečkimi vilami in s Središkimi Antonkami, ki so v jesenskem in zimskem času v šolski kuhinji za učence naše šole kar trikrat skuhale tradicionalne lokalne jedi, kot so cokembožol in koruzna zlevanka, fašenska pečenka in flancati ter Antunova župa s sirovim krapcem. Obe skupini sta se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo marca v gostišču Rajh v Bakovcih pri Murski Soboti. V finale so se uvrstila Središke Antonke (v sestavi Franka Škorjanec, Špela Majcen Sok, Hana Rizman in Jana Podgoršek) z Antunovo župo in sirovim krapcem.
Katja Povhe Jemec (Ministrstvo za zdravje), Valter Kramar (Hiša
Franko), Tanja Pintarič (Gostilna Rajh), Tomaž Bolka (Gostilna
Krištof), Drago Bulc (znan slovenski turistični novinar) in Anka
Peljhan (idejni vodja projekta Kuhna pa to).
Poglejmo, kaj so mlade kuharice pripravile za ocenjevalno
komisijo.
Antunova župa
Antunov krožnik
Tako so v sredo, 31. maja 2017, Središke Antonke sodelovale v finalu projekta Kuhna pa to v gostilni Pečarič v Ljubljani. Središke Antonke so imele tudi to čast, da so pripravile tradicionalno lokalno jed za dobrodošlico ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in da so se z njo pogovarjale o tradiciji kuhanja v Središču.
Sirov krapec
V nadaljevanju je sledilo tekmovanje. »Antonke« so tako dobro skuhale in tako prepričljivo predstavile svoje jedi, da so bili člani ocenjevalne komisije navdušeni in so jih uvrstili na prvo mesto.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali sami priznani kulinarični mojstri: dr. prof. Janez Bogataj (vodilni slovenski etnolog), dr.
Skupino kuharic je spremljala tudi Vesna Žerjav, brez katere ne bi mogli niti sanjati o takem uspehu, saj je z neštetimi nasveti veliko pripomogla k našemu uspehu. Naj omenim še to, da smo bili v vseh letih, ko smo na tem tekmovanju sodelovali, zelo uspešni, saj smo (skupaj z letošnjim letom) osvojili eno tretje, dve drugi in kar dve prvi mesti.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
iSjSf
Lidija Lukman
Devetošolci na športnem tednu ob Soči
Za bivanje v CŠOD (Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti) v Tolminu smo devetošolci z razredničarko Lidijo Lukman dobili termin tik pred iztekom šolskega leta. Porajali so se pomisleki, kako bomo vse aktivnosti tik pred iztekom šolskega leta uspešno izpeljali: potrebno je bilo zaključiti z zaostalimi šolskimi obveznostmi (z ocenjevanjem), čakale so nas medpred-metne ekskurzije, valeta ... Posebno doživetje je bilo že potovanje z vlakom. Do Ormoža so nas in naše kovčke pripeljali naši najbližji z osebnimi avtomobili, do vlaka pa smo se že spotikali ob težkih, za marsikoga prenapolnjenih kovčkih. Močnejši fantje so se odzvali klicu »na pomoč« šibkejših sošolcev. Prvo pretovarjanje se je zgodilo na Pragerskem, nato v Ljubljani z vlaka na avtobus in še enkrat v Tolminu. Pravi trening z utežmi za začetek športnega tedna! Potovanje z vlakom je bilo udobno, celo sendviče smo lahko pojedli med vožnjo, pa ni bilo nikomur slabo, čeprav je v kupe-jih »omamno« dišalo po salamah. Sledile so razne sladice, bonbončki, marsikaj se je potegnilo iz nahrbtnikov. Med avtobusno vožnjo po ovinkasti cesti proti Tolminu pa so želodci začeli protestirati. Prvo popoldne smo preživeli na Soči na raftingu. V dveh raftih, z dvema vodičema, ki sta nas najprej poučila o pravilih, smo se spustili po zelenomodri reki. Drzna, izkušena vodiča sta dovolila, da smo skakali z rafta, se drčali v vodo po raftu, ki je bil prislonjen ob skalo, in škropili sošolce v drugem čolnu. Pomerili smo se tudi v hitrostnem veslanju. Po nepozabnem doživetju smo se umirjali na igralih, gugalni-cah, na čisto pravem otroškem igrišču. Z vodenim večernim sprehodom po Tolminu smo dolg dan umirjeno zaključili. Tolminska korita smo obiskali naslednji dan. Zadlaščica in Tolminka sta ustvarili naravno čudo, ki navduši še tako razvajenega pohodnika: skale, šumenje rečic in kristalno čista voda.
Po kosilu smo se s kolesi odpeljali na Most na Soči. Vodila nas je Nina Mozetič, ne dolgo nazaj še aktivna, zelo uspešna kaja-kašica. Na jezero smo znosili težke kanuje in se po trojkah posedli v čolne. V začet-
ku smo se vrteli in vrteli in čolni kar niso hoteli steči v dogovorjeno smer. Kmalu smo vsi veslali kot pravi mojstri. Nina nas je nagradila s priznanjem za najboljši razred, ki ga je vodila v tem šolskem letu. Po napornih dejavnostih pa ni zmanjkalo moči za nogomet. Pomerili smo se Središčani in Velenjčani - prvi dan strogo ločeni ekipi, naslednje dneve pa smo se pomešali, spoprijateljili in družili, če je le bila kakšna prosta minuta. Zvečer smo poslušali predavanje o ekološkem kmetovanju.
Orientacijski sprehod je bil izziv za vse, saj si okolice doma in področja proti »Sotočju« poprej še nismo ogledali. Prepoznavati smo morali objekte, rastline, bližnje vasi. Hrib v okolici je bil še posebno privlačen, od tam so se videle v zraku raznobarvne pike: »poletali« so številni jadralni padalci. Vsi devetošolci smo prišli na cilj orientacijskega sprehoda, nekateri sicer po malo daljši poti! Ob Soči smo se tisto popoldne popolnoma umirili: sede ali leže na kamnih smo prisluhnili Gregorčičevi Soči in pripovedi o krutih dneh soške fronte. Seglo je globoko do srca.
Po večerji smo se zabavali in igrali družabne igre z Velenjčani. Plezanje v plezalni steni je nakazalo nekaj strahu pred višino, že na jezeru smo opa-
zili strah pred globino, pa smo tudi te tesnobe uspešno premagali. Lokostrelstvo pa tako in tako navdušuje po vseh CŠOD. Izpeljali smo tudi tekmovanje. Četrtkovo popoldne je bilo namenjeno spoznavanju rastlinstva in živalstva ob hoji na grad. Vodička nas je seznanjala z objekti iz prve svetovne vojne, na katere v teh krajih zelo pogosto naletiš. Z gradu seže pogled daleč po Soči navzgor in navzdol. Splačalo se je bilo prepotiti se do cilja!
Zadnji večer smo plesali, se veselili in se na koncu razžalostili, ko smo se poslavljali od novih prijateljev - Velenjčanov. Pred odhodom domov smo kolesarili od Tolmina do Kobarida; bilo je vroče, cesta se je dvigala in spuščala in nam jemala veliko moči. Pomislili smo, da ne bomo zmogli nazaj, pa smo. Vsi. Ob makadamski poti čisto ob Soči smo pozabili na utrujenost in vztrajno vrteli pedale. Počitek ob reki, osvežitev - namakanje pregretih nog in rok - je izvabil misel: »... sem bi šel na dopust .«
Avtobus iz Tolmina, kovčki dol in gor, vlak, prestopanje . vse je teklo v obratnem vrstnem redu kot v začetku našega športnega tedna. Le z eno opazko: vlak nas je moral čakati, ko smo kovčke premetavali zadnjič ... nekaterim se ni mudilo domov.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Letošnjim
Sredi junija se je od središke šole poslovila še ena generacija učencev. To je odlomek iz nagovora ravnateljice z valete letošnjih devetošolcev.
Vsako leto, ko sem postavljena pred nalogo, da na valeti nagovorim generacijo učencev, ki zapušča osnovnošolske klopi, sem v dilemi: »Toliko lepega je, kar bi jim rada povedala, in toliko lepih stvari bi jim rada zaželela, pa ne bo časa za vse.« Zato se vedno sprašujem, kaj je tisto najpomembnejše, o čemer velja tokrat spregovoriti. Kaj bo učencem mogoče prišlo prav na nadaljnji življenjski poti? Kaj je tisto, kar je značilno zanje, tisto, po čem so prepoznavni?
Tudi o vas, letošnje devetošolke in deve-tošolci, sem veliko razmišljala in izmed vseh možnosti izbrala dvoje: prijateljstvo in trud.
Prijateljstvo zato, ker ste imeli in še imate dobre medsebojne odnose, ker niste samo sošolci, temveč tudi prijatelji. V času devetletnega šolanja je nekaj vaših sošolcev - prijateljev - sicer odšlo drugam, dobili pa ste nekaj novih sošolcev. Vse ste lepo sprejeli in vaše prijateljske vezi so se še okrepile. Želim vam, da bi te vezi ohranili in negovali še naprej, saj s prijateljem ob sebi ni nobena pot predolga ali pretežka (japonski pregovor) in ker so tista prijateljstva, ki prestanejo preizkus časa in sprememb, zagotovo najboljša (J. Parry). Druga vrednota, o kateri vam želim pregovoriti, pa je trud. Potruditi se moramo za prijateljstvo, za znanje, za napredovanje, za uspehe in dosežke, za zdravje, za blaginjo in še za marsikaj.
Življenje nam namreč le redko ponuja bližnjice do doseganja naših ciljev, večinoma pa od nas zahteva delo, vztrajnost, napor in trud.
Vsak od vas ima zagotovo kakšne sanje, želje, sposobnosti in talente. Nekateri se že zavedate, da zgolj imeti sanje, želje, sposobnosti in talente še ni dovolj. Zavedate se že, da se za njihovo uresničitev morate potruditi, nekateri pa boste to še spoznali. V potrditev in v spodbudo vsem, ki že veliko delate in se trudite, ter vsem, ki se še boste bolj potrudili, sem zbrala nekaj zanimivih anekdot, misli, pregovorov in rekov,
in devetošolcem
kot popotnico za vaše nadaljnje šolanje, življenje in delo.
Verjetno največji izumitelj vseh časov, Thomas Alva Edison, je dober primer delavnosti, vztrajnosti, nadarjenosti, ustvarjalnosti in truda. Delal je neutrudno, iz laboratorija ni stopil tudi po trideset ur in je v nekaj letih patentiral več kot tisoč izumov. Njegov običajni delavnik je trajal osemnajst ur. Svojemu delu je bil tako predan, da mu je bilo hudo še za tiste štiri ure spanja, ko ni mogel delati. Njegove raziskave in odkritja so spremenila svet že za časa njegovega življenja. Ljudje so ga imenovali čarovnik in genij, on pa je na to dejal: »Čarovnik? Genij? Neumnost! Gre za navadno in neutrudno delo - za trud in znoj. Genij sestoji iz 1 % navdiha, vse ostalo je znoj.« Pa še anekdota iz sveta glasbe. Po fantastičnem nastopu znanega violinista Fritza Kreislerja je k njemu pristopila neka ženska in mu rekla: »Življenje bi dala, da bi znala igrati tako kot vi.« On pa se je nasmehnil in odvrnil: »Natanko tako sem naredil tudi jaz.« Tu je še ena anekdota iz sveta medicine. Prvo antibakterijsko zdravilo se je imenovalo s številko 693. Ravno toliko poskusov je bilo namreč potrebnih, da so potrdili njegovo sestavo, delovanje in način uporabe. Tudi v zakladnici naših prednikov najdemo misli, ki dokazujejo povezanost med našim
delovanjem in rezultatom, ki sledi:
-	Kdor spi, rib ne ulovi.
-	Brez dela ni jela.
-	Brez setve ni žetve.
-	Kakor si boš postlal, tako boš spal. Vsak je svoje sreče kovač.
Filozof in pisatelj Voltaire pa je rekel: »Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.« Valentin Vodnik pa je v svoji pesmi Dramilo lepo zapisal: Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Drage učenke in učenci. Pri delu in učenju dajte vse od sebe. Ne delajte manj, kot je potrebno, ampak več. Naredite več, kot pričakujejo od vas. Predvsem pa delajte za dobro sebe in za dobro drugih. In ne storite drugim ničesar slabega. Raje ohranite jasne misli, mirno vest in čisto srce. Če pa vam bo kdaj v življenju težko, če se vam bo zdelo, da česa ne znate ali ne zmorete, pa naj vas opogumlja tole: Ni toliko pomembno, če imate v sebi tisti 1 % genija, pomembno je, da imate pred sabo preostalih 99 % možnosti za trud in delo.
Skupaj s kolektivom OŠ Središče ob Dravi vam želimo vse dobro.
20
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
«t*
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Na sprejemu na Veleposlaništvu Ruske federacije
Veleposlaništvo Ruske federacije in Sklad Toneta Pavčka sta ob 10. obletnici podpisa Deklaracije o sodelovanju pri promociji ruščine na osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji, ki so jo podpisali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Veleposlaništvo Ruske federacije in Društvo Slovenija-Rusija, pripravilo slavnostni sprejem na Veleposlaništvu Ruske federacije.
Sprejem je bil organiziran v zahvalo vsem partnerjem, podpornikom in sponzorjem Sklada Toneta Pavčka, ki so prepoznali poslanstvo in pomen delovanja Sklada ter skozi vrsto uresničenih
projektov in dogodkov obogatili učenje ruskega jezika ter mladim približali rusko kulturo.
Med povabljenci sva bili tudi ravnateljica središke osnovne šole mag. Jasna Munda in učiteljica Ivica Kanič. Naša šola je namreč v preteklih letih uspešno sodelovala v projektu Ruska kapelica kot simbol rusko-slovenskega prijateljstva, ki ga je vodil Sklad Toneta Pavčka. V okviru projekta nam je Sklad omogočil brezplačno ekskurzijo za učence takratnega 8. razreda naše šole k Ruski kapelici pod Vršičem. Maja 2013 so si osmošolci ogledali Rusko kapelico, ki
predstavlja simbol slovensko-ruskega prijateljstva ter spomin na ruske ujetnike iz prve svetovne vojne, ki so izgubili življenje pri gradnji ceste čez Vršič. Učenci so tam spoznali dogajanje v času prve svetovne vojne in zgodovinske vezi med Slovenijo in Rusijo. Po prijetnem sprejemu in predstavitvi kapelice so imeli udeleženci ekskurzije čas za zbiranje gradiva za ustvarjali natečaj, ki je sledil. Glavna nagrada natečaja s petimi nominacijami (plakat, predstavitev, fotografija, videoposnetek in načrt za grafit) je bila večdnevno potovanje v Moskvo. Nagrade sicer nismo osvojili, so si pa učenci s sodelovanjem v projektu pridobili veliko znanja in izkušenj. Društvo Slovenija-Rusija nas je v zahvalo za sodelovanje v projektu tisto leto povabilo tudi na spominsko svečanost ob Ruski kapelici pod Vršičem. Na slavnostnem sprejemu je zbrane nagovoril ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Gapurovič Zavgajev, med slavnostnimi govorci pa sta bila tudi predsednik Društva Slovenija-Rusija ter predstavnik sponzorjev, direktor družbe Krka iz Novega mesta.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Ko spomini oživijo
Bilo je lepo majsko sobotno popoldne. Pred središko šolo se je začela zbirati skupinica ljudi, ki se je odzvala na prijazno povabilo, v katerem je bilo zapisano:
»Pozdravljene, drage sošolke in dragi sošolci. Leta minevajo, ostajajo pa spomini in dragoceni trenutki skupnih dni na Nižji
gimnaziji Središče ob Dravi. Minilo je 60 let, odkar smo zapustili šolske klopi, marsikomu se že glava v srebrnih odtenkih svetli. In življenje je prineslo mnoge izkušnje in marsikaj dobrega. Častitljiva obletnica je čas, ko je prav, da obudimo lepe
Spomin na 1. razred nižje gimnazije z razrednikom in ravnateljem Srečkom Vittorijem Spomin na srečanje po mnogih letih Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
spomine, se objamemo in poveselimo. In porodila se je ideja, da to jubilejno obletnico male mature v šolskem letu 1955/56 proslavimo letos, ker nam v lanskem letu ni uspelo. Dobimo se ... Lep pozdrav in na veselo snidenje.« Ta skupinica nekdanjih sošolk in sošolcev, ki je zadnja generacija središke šole s spričevalom nižje gimnazije, je svoje snidenje po mnogih letih začela najprej z ogledom šole. Zbrano so prisluhnili nagovoru ravnateljice in z iskrenim zanimanjem sledili njenemu vodenju po prostorih šole, z radovednostjo so prebirali zapise v šolski kroniki iz obdobja svojega šolanja, si ogledali razstavo o zgodovini šole in se prepoznali na razsta-
vljenih fotografijah. Ob vsem tem so oživeli mnogi spomini na čase, ko so skupaj drgnili šolske klopi: na nekdanje sošolce, učitelje, ravnatelja, prostore, učne pripomočke ... Čeprav je minilo več kot šestdeset let od takrat, ko so odšli vsak po svoji poti naprej v življenje, so bili spomini na čas, ki so ga preživeli skupaj v šoli, še vedno zelo živi. Občutki ob ponovnem snidenju z nekdanjimi sošolkami in sošolci pa veseli in topli. Sledilo je še skupno fotografiranje, druženje ob kosilu, nato pa slovo in obljuba o skorajšnjem ponovnem srečanju. Tako je prav, saj je SREČA v SREČAnju. Pa srečno!
Aleksandra Štih, Gimnazija Ormož
Maturantski ples Gimnazije Ormož
* - i -
L	t
ti ¿Jftfr» -
Maturanti se počasi poslavljajo od srednješolskih let. Tako so v petek, 17. februarja 2017, v Športni dvorani Ormož slovesno zaplesali. Generacija 22 dijakov je svojo prireditev začela z naslednjimi besedami: „Naj bo ta večer čim bolj prijeten. Ustvarimo lepe spomine, ki se jih bomo čez leta spominjali z nasmeškom na obrazu. Aristotel je že davno dejal, da tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. Skoraj štiri leta se že pripravljamo na trenutek, ki je sedaj res prišel. Odločiti se moramo, katero pot bomo ubrali, in upam, da bo prav vsak izmed nas postal svojih sanj gospodar." Zahvalili so se vsem, ki so jih na srednješolski poti podpirali: staršem, ravnateljici, razredničarki, učiteljem in vsem delavcem šole, občinam Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter ostalim sponzorjem.
(Foto: Aljoša Videtič)
Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi
Poletje v knjižnici
Poletje je pred vrati. Že načrtujete, kje in kako ga boste preživeli? Želimo vam, da bi se v senci ali na plaži ohladili s kakšno zanimivo knjigo v roki. V knjižnici vas pričakuje poletni izbor knjig za vse okuse, zatorej še pred dopustom brž pohitite v knjižnico. Tudi počitniški dnevi in večeri so kot nalašč ne samo za branje knjig, ampak tudi za branje revij, ki na vas čakajo na policah središke knjižnice. Izbirate lahko med naslednjimi revijami: Jana, Ona plus, Moj mali svet, Rože in vrt, Viva, Biobrazda, Mladina, Moj malček, Dita, ZPStest, Dom, Štajerski tednik, History, Prostočasnik, Pil, Moj planet, National Geographic Junior, Tim. Vabimo vas tudi, da se pridružite Bralni znački za odrasle, katere tematika je letos povezana z glasbo in njenimi ustvarjalci. Vonj po morju, zvok šumenja valov, okus morske soli ... vse to in še več smo doživeli na zaključni pravljični uri, na kateri so otroci izvedeli, zakaj je morje sploh slano. A veste zakaj? Odgovor se skriva v pravljici Čarobni mlinček. Pripovedovana pravljica je bila popestrena z zvoki. Na koncu je otroke čakalo še presenečenje. Ker se približujejo počitnice, bi najmlajše knjižne molje spomnili, da naj čez poletje ne pozabijo na Pikino bralno značko. Na vas čakajo tudi trije bralni nahrbtniki, ki s seboj nosijo veliko zanimivih knjig in prigod. V juliju in avgustu pripravljamo vrsto zanimivih aktivnosti, ki se bodo dogajale v Knjižnici Ormož. Vsak četrtek v juliju in avgustu boste lahko v sproščenem vzdušju, med druženjem v prijetnem okolju zunanjega knjižničnega vrta, pridobili nova zeliščarska znanja, drug od drugega, od zunanjih sodelavcev in strokovnjakov. Spoznali in razširili bomo znanja o zeliščih, ki jih najdemo v neokrnjeni naravi ali jih lahko gojimo doma, njihovo vrednost v prehrani, domači lekarni, preventivno moč pri mnogih zdravstvenih težavah, v kozmetične in negovalne namene. Na julijskem literarnem večeru bomo gostili domačina Davorina Bešvirja, ki bo predstavil knjigo Bog mi je priča, da potrebujem izganjalca hudiča. Meseca avgusta bo strokovno predavanje Jovite Kerschbaumer Tramšek, ki živi in deluje na Dunaju, predstavila nam bo biopsihosociološki model zdravja. Proti koncu meseca avgusta vas vabimo na festival Dnevi poezije in vina. Na otroškem in mladinskem oddelku bomo v ospredje postavili igrače.
Nadaljevanje na naslednji strani
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Nadaljevanje s prejšnje strani
Na voljo bo kotiček z igračami za najmlajše, didaktične igrače za nekoliko starejše otroke in družabne igre za osnovnošolce od 4. razreda naprej. V poletnih mesecih vabljeni na vrtno teraso ormoške knjižnice, kjer boste lahko prebirali dnevno časopisje ali zanimivo knjigo ter se prepustili ostalim dogodkom, ki jih pripravljamo. Skratka, čaka vas pestro, dogodkov polno poletje v knjižnici. Dragi bralci, želim vam prijeten dopust in veliko bralnih užitkov.
Poleti lahko ob branju uživate tudi na terasi ormoške knjižnice.
POLETNI DELOVNI ČAS
Knjižnica Ormož Ponedeljek, torek, sreda, petek: 8.00-16.00 Četrtek: 8.00-19.00 Sobota: zaprto Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Sreda: 14.00-18.00
Knjižničarji priporočamo
Za odrasle (leposlovje)
Mazzantini, Margaret: Sijaj (Mladinska knjiga, 2017)
Backman, Fredrik: Tu je bila Britt-Marie (Mladinska knjiga, 2017)
Yu, Hua: Živeti (Cankarjeva založba, 2016)
Jančar, Drago: In ljubezen tudi (Beletrina, 2017)
Sreš, Marija: Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk z
Vzhoda in Zahoda (Iskanja, 2015)
Endo, Shusaku: Samuraj (Sanje, 2017)
Kralj, Gašper: Rok trajanja (Cf, 2016)
Lainšček, Feri: Šlagerji: popevke in napevi (Kulturni center, 2017)
Chirovici, Eugen-Ovidiu: Knjiga zrcal (Mladinska knjiga, 2017)
Cole, Daniel: Lutka iz cunj (KMŠ, 2017)
Strokovna literatura
Newman, Nancy: Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju (KMŠ, 2017) Medvešek, Janez: Potepi po Sloveniji: vodnik za starejše in gibalno ovirane (Celjska Mohorjeva družba, 2017)
Za otroke, mladino
Kodrič, Filipič, Neli: Povej mi po resnici (Mladinska knjiga, 2017) Möderndorfer, Vinko: Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2016), nagrada Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo 2017 Radovanovič, Vesna: Belo jadro (Ajda, 2008) Ogrizek, Maša: Gospa s klobukom (Mladinska knjiga, 2017), nagrada Tanji Komadini za izvirne ilustracije Svetina, Peter: Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016), nagrada za izvirno leposlovno delo 2017 Mitrevski, Ivan; Gombač, Žiga: Zgodovina Slovenije v stripu (Miš, 2017)
Helena Srnec, KUD Prasila
Razstava izumov Rajka Topolovca
Rajko Topolovec, zgodovinopisec, raziskovalec preteklosti in izumitelj od malih nog, se je rodil v Jastrebcih na Kogu. Že več kot petdeset let živi na Ptuju, nekaj časa pa je živel v Kidričevem. Nižjo gimnazijo je končal v Ormožu in Ljutomeru, srednjo tehniško šolo pa je obiskoval v Ljubljani. Postal je metalurg. Zaposlil se je v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, ob delu pa se je dodatno izobraževal in postal inženir organizacije dela. Leta 1993 se je upokojil, vendar ga je nemiren duh gnal naprej in tako je postal najstarejši Slovenec, ki je opravil izpit za pilota motornega zmaja.
Za pisanje ga je navdušil nekdanji profesor in ravnatelj nižje gimnazije v Ljutomeru Jan Baukart in tako je Topolovec spisal knjižni prvenec Pot do kruha (1998). Sledila so dela Kraj prišlekov (2002), Vse je za povedati (2009), Ormoški Petriček (2012) in Podaljšano partizanstvo (2014). Tik pred izidom je njegovo delo z naslovom Vesmešter.
Rajko je član Slovenskih aktivnih inovatorjev. Doma ima poleg ducata izumov tudi doma izdelano zračno plovilo, ultralahko letalo „Okjar", ki čaka, da bo kdaj v Sloveniji zgrajen kakšen letalski muzej. Prvi leteči letalski model pa je izdelal že kot dijak leta 1952 v Ljutomeru. Medalje in pohvale prejema tudi na
14	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Nadaljevanje s prejšnje strani
področju inovacij oziroma izumov, med njimi Srebrno plaketo Občine Ormož (2010), srebrno priznanje ARCA za mini zložljivo motorno kolo (2008), prestižno nagrado budimpeštanske Genius Europe (2009), romunsko Asociatia Romania (2010), diplomo za intervalno elektronsko zvočno strašilo na vetrni pogon (2010) in nagrado Štajerske gospodarske zbornice (2012); leta 2013 pa je prejel tudi kogovsko Priznanje na tehnično ino-vativnem in literarnem področju. Leta 2014 je na razstavi v avli Pošte v centru Ljubljane pokazal mini motorček in malo hišno elektrarno na veter.
Od unikatnih prototipov smo na razstavi postavili naslednje eksponate: tri tipe mini motorčkov, prvo izdelano vrtno kosilnico v Jugoslaviji (iz leta 1969), serijo elektronskih strašil za ptiče in drugo golazen, od katerih je Elektronsko strašilo na vetrni pogon zaščiteno kot intelektualna lastnina (patent), namizni mlin za mletje žitaric, napravo za izdelovanje zobotrebcev, predelani bencinski motor na pogon z metanolom - primeren za RC velike letalske modele, fotopovečevalnik, „Voluharnik" (naprava za uničevanje voluharjev), RC letalski model iz leta 1974 s sondo za fotografiranje iz zraka, samosprožilno pištolo za uničevanje voluharjev, letalsko eliso motornega zmaja, komplet delujoče dvoriščne vetrne elektrarne, kakršne ima tudi ob hiši na Ptuju. Razstavo s kulturnim programom smo otvorili 7. aprila v zgornjem nadstropju središke blagovnice. Zahvalili bi se radi gospodu Zlatku Štambergarju, da je prijazno odstopil prostore za postavitev razstave, Vinarstvu Štampar ter Turističnemu društvu Središče za razvajanje brbončic ob otvoritvi.
Helena Srnec, KUD Prasila
Središki portreti
Štefan Modrinjak (1774-1827 - 190. obletnica smrti) Božidar Flegerič (1841-1907 - 110. obletnica smrti) Matija Senkovič (1867-1955 - 150. obletnica rojstva)
ŠTEFAN MODRINJAK
Štefan Modrinjak, duhovnik in pesnik, se je rodil 23. decembra 1774 v Središču ob Dravi. Po osnovni šoli je štiri leta obiskoval gimnazijo v bližnjem hrvaškem Varaždinu in nato študiral v Zagrebu. Najprej je študiral filozofijo, kasneje se je preusmeril na bogoslovje, ki ga je študiral v Gradcu, kjer je bil 20. septembra 1800 tudi posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval pri Sv. Miklavžu, potem pri Veliki Nedelji in Ormožu, kot župnik pa pri Sv. Tomažu in Sv. Miklavžu, kjer je bil nastanjen vse do svoje smrti 8. oktobra 1827.
Veljal je za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. Župnijo Sv. Miklavž je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo kljub slabim letinam s pomočjo nemškega reda stanje spraviti v red. Po naravi je bil svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Z duhovniško službo si je prizadeval dodati svoj delež k razsvetljenosti naroda, kar pa mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, francoska revolucija in nastajanje slovanske in slovenske zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar je nazadnje zaradi stalnih razočaranj začel iskati tolažbo v pijači. Ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, se je moral leta 1825 in 1827 zagovarjati tudi na škofiji v Gradcu. Zaradi bolezni mu sicer niso izrekli nobene kazni, vendar je vznemirjenje ob teh dogodkih še poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati s pisanjem pesmi v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal duhovnik. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih 1804-1814, ko naj bi
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
napisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker jih je nekaj uničil požar njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino. Za časa svojega življenja je dočakal natis ene same, ohranjeni so bili le zvezki z njegovim rokopisom. Prvi, ki je njegove pesmi javno objavil, je bil Stanko Vraz, v zbirki Gusli i tambura.
Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva. To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik Valentin Vodnik v Žigi Zoisu. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske predromantike.
Štefan Modrinjak Druga božična od Orfa
Kaj če voda grunt poplavi, suša setve posuši, kuga živino spodavi, ogenj hrame posmodi? Vam že vsaki las trepeče, ognite se te nesreče: Ho(d)te, stopte pred oltar, dajte za sirote dar, znajte, da je aldov takši Bogu dobromu najdragši, ne bo gvišno vam na kvar.
BOŽIDAR FLEGERIČ
Božidar Flegerič, pisatelj in pesnik, se je rodil 30. januarja 1841 v Vodrancih. Po končani šoli na Kogu je obiskoval gimnazijo v Varaždinu. Nekaj časa se je šolal tudi v Mariboru. Maturiral je v Varaždinu leta 1865. V Gradcu je študiral latinščino, grščino in slavistiko, razen tega se je učil še francoščine, angleščine in italijanščine. Umrl je 9. junija 1907 na svojem domu. Pri enaintridesetih je postal gimnazijski suplent v slavonskem Osijeku. Tu je tudi končal s svojo profesorsko službo. Vdal se je namreč pijači in zanemarjal šolsko službo. Odpustili so ga in zatekel se je v domače Vodrance. Nekaj tednov je prebil v pisarni ptujskega rodoljuba, odvetnika dr. Alojza Gregorčiča, potem pa se je na njem izpolnila usoda tretjega rodu, ded si je s prirojeno umsko bistrostjo in vztrajnim delom ustvaril skromen dom, oče ga je s svojo izobrazbo in pridnostjo še povečal in utrdil, akademsko izobraženi sin pa je pri vseh svojih umstve-nih darovih ob njem propadel.
Pesmi je objavljal v Slovenskem glasniku, Zori in Kresu. Grajenske pesmi je izdal leta 1880. Med poznejšimi cikli so nastale Krčevinske potočnice. Zgledoval se je po Prešernu, Simonu Jenku, Stritarju in Gregorčiču. Sestavil je tudi nekaj življenjepisov svojih rojakov: Središčanov Štefana Modrinjaka (1881) in dr. Štefana Kočevarja (1890), očrtal je notarja Geršaka, življenje soseda Krčevinca in hrvaškega pedagoga Davorina
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Trstenjaka, Franca Miklošiča in še več drugih. Prevajal je iz hrvaščine, angleščine in italijanščine. Prozne zapise je podpisoval kot Matej, pod pesmi pa se je podpisoval kot Božidar. Pogosto je prijel za popotno palico in v zanemarjeni gosposki obleki hodil od prijatelja do prijatelja, posedal po vaških oštari-jah in se pomenkoval s preprostimi ljudmi. Na široko razplete-no poznanstvo je razlog za zlaganje prigodnic za rojstne dneve, za »godovne«, primicije, zlate maše, »žegnavanja«, razne obletnice idr.
Božidar Flegerič
Grajenske pesmi
Glej na levo, draga. Krasno, ravno polje, na tem krasnem polji polno je nevolje. Rod krvi slovenske tudi tam stanuje, beden, jaden, tožen rob je lasti tuje.
MATIJA SENKOVIČ
Matija Senkovič, šolnik in pedagoški pisatelj, se je rodil 28. oktobra 1867 v Središču ob Dravi. Osnovno šolo je obiskoval v Ormožu, nižjo gimnazijo v Varaždinu, nato se je vpisal na učiteljišče v Mariboru. Od novembra leta 1887 do konca prve svetovne vojne je učiteljeval v Rušah. Da bi se izpopolnil v umetniški vzgoji, kar je bilo postavljeno kot pedagoška zahteva, pa je obiskoval tečaj za novodobno risanje v Mariboru. Umrl je 25. februarja 1955 v Mariboru.
Po vojni je bilo potrebno organizirati šolstvo na novo in postal je šolski nadzornik za mesto Maribor (1918) in nato še za Slovensko Bistrico. Do svoje upokojitve (1927) je bil oblastni šolski nadzornik za mariborsko oblast. Bil je član Slovenske matice in Pedagoške centrale v Mariboru. Konec leta 1929 je postal urednik revije Popotnik (do leta 1938/39). V revijo je uvedel nekaj novosti: obogatil jo je s slikami in lesorezi, včasih pa celo s fotografijami avtorjev pomembnejših razprav. Senkovič je v prvih letih urednikovanja veliko pisal, proti koncu pa je skoraj prenehal.
Prizadeval si je približati šolo življenju. Pozornost je posvečal jezikovnemu pouku, zemljepisu in risanju. Napisal je veliko člankov na pedagoške teme, pomembni pa sta tudi knjižni deli Prostopisje v ljudski šoli (1908/09) in Novodobno šolsko delo: idejne smernice za izdelavo in izvajanje učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo (1935).
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Andreja Resman, predsednica Društva Sožitje
26
Ekskurzija članov Društva Sožitje
Končno je napočil zadnji majski vikend, ki je že tradicionalno namenjen društvenemu izletu. Letos smo se po dolgem času zopet podali na 2-dnevni izlet in ni nam bilo žal. Dva krasna sončna dneva smo preživeli na Primorskem. Sobotni dan smo namenili ogledu kobilarne v Lipici in ogledu Luke Koper. V Lipici smo bili navdušeni nad elegantnimi lipicanci, ogledali smo si trening, na katerem so pokazali vse veščine, ki so se jih do tedaj naučili. Še bolj navdušeni so bili naši otroci, ko so videli mame lipicanke s svojimi mladiči, ki pa so še črne barve. Čeprav so še zelo majhni, so prav vsi vedeli, katera mama je njihova in so bili vedno v njeni bližini. Popoldanski čas je bil namenjen ogledu Luke Koper. Še dobro, da je potekal v avtobusu, ker ga je marsikdo predremal. Tisti budni pa so imeli kaj videti. Luka je res velika in v njej pretovarjajo vse mogoče. Po ogledu smo se namestili v hotelu v Strunjanu. Takoj po večerji pa na Debeli rtič, kamor so nas povabili prijatelji iz obalnega in kranjskega društva Sožitje. Prisostvovali smo kulturnemu programu, ki so ga pripravili mladi člani obalnega Sožitja. Nastopili sta folklorna skupina in pevski zbor. Kar dobro jima gre! Po programu so nas povabili na ples in pogostitev, kar smo z veseljem sprejeli. Seveda nismo prišli praznih rok in marsikatera naša članica je bila pohvaljena za odlično pecivo, ki smo ga prinesli s seboj. Čas je v prijetnem druženju hitro minil in proti enajsti zvečer smo se odpravili k zasluženemu počitku. V nedeljo nas je po zajtrku čakal ogled Sečoveljskih solin, kjer še vedno na tradi-
cionalni način pridelujejo morsko sol. Prav tako je ta krajinski park pomemben za ptice selivke. V vročem dopoldnevu smo si še ogledali staro mestno jedro Pirana, se posladkali s sladoledom, si privoščili kavico in malo počitka, nato pa na kosilo. Po kosilu nas je čakalo veliko presenečenje. Naša Urška je v soboto praznovala rojstni dan in v hotelu so ji spekli zares slastno torto. Z užitkom smo jo pojedli. Okrepčani in prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu. Zadnji postanek smo imeli v Ljubljani, kjer nas je vodička popeljala po cvetočem Tivoliju. Otroci so se malo poigrali, odrasli so si privoščili kaj osvežilnega in napočil je čas za odhod domov. Prijetno utrujeni in zelo zadovoljni smo v Ormož prispeli v nedeljo zvečer, seveda z obljubo, da bo tudi naslednji izlet dvodnevni.
Letošnji izlet društva na Primorsko
Samo Žerjav
Zmerni optimizem na Tratah
Za člansko ekipo je izjemno težka sezona. V prejšnji številki Sredice smo pisali o njihovem, takrat precej optimističnem planu, da se iz zadnjega mesta na lestvici, kjer so bili večino sezone, prebijejo više, na varneje. Z vsega osmimi točkami so v nogometno pomlad krenili z osvojeno točko proti Hajdini, s čimer so morali biti zadovoljni - točka tu, točka tam in slej ko prej bo želeni niz zmag tudi moral priti. Zmage proti Bistrici v gosteh in proti vodilni Gerečji vasi ter odličnim Bukovcem na Tratah so ekipi vlile prepotrebno samozavest za mirnejši zaključek pomladi. Z remijem v Stojncih je naša članska vrsta z osvojenimi 19 točkami vstopila v Ligo za obstanek. V štirih krogih so na svoj konto dodali še zmago in remi in trener Fajdiga si je ob pogledu na končno lestvico (23 točk - 8. mesto) lahko pošteno oddahnil. Kaj bi izpad naših iz ptujske Superlige pomenil za vzdušje na junijskem praznovanju 40. obletnice kluba (ki je za nami in o kateri bomo več pisali v septembrski številki)? Vrnitev nazaj bi bila zelo težka. Trener in igralci odhajajo na zaslužene počitnice, a priprave na sezono 2017/2018, ki bo, upamo, mirnejša, so pred vrati.
Mladinska ekipa s trenerjem Jelovico na čelu je sezono 2016/2017 končala na 6. mestu z 18 točkami. Zbrali so 6 zmag in 15 porazo^Kaj reči? Igralci^so na nekaj tekmah s^er. po^a.-.
zali, da znajo strniti vrste, nekajkrat pa smo bili na žalost priča tudi »razpadu sistema«. Naslednjo sezono se zaradi šibkosti igralskega kadra v starosti med 15 in 19 let obeta izjemno težko delo sestavljanja vsaj ene ekipe v tej starostni kategoriji. Gregorju Nemcu se je pri delu s 7- in 9-letniki letos pridružil še Jure Kolarič, medtem ko je Sašo Habjanič še naprej skrbel, da je njegova ekipa U11 igrišče večkrat zapustila dvignjenih kot sklonjenih glav. Še osebni namig pisca tega članka vsem mladim igralcem, ki trenirate pri sosednjih ekipah ... Če ne boste dobivali priložnosti v prvi ekipi, se nemudoma vrnite v matični klub, ki vas potrebuje. Se vidimo jeseni na Tratah!
Članska ekipa seje veselila malokrat preteklo sezono, a je tudi to zadostovalo za obstanek v Superligi.
» n ° *
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Stanka Horvat, predsednica DTV Partizan Središče ob Dravi
Turnirji za pokal Občine Središče ob Dravi
V športnem društvu DTV Partizan smo letos ob občinskem prazniku izvedli dva turnirja, in sicer v namiznem tenisu ter malem nogometu. V namiznem tenisu se je med sabo pomerilo 6 tekmovalcev, najboljši trije pa so bili: 1. Sašo Prapotnik, 2. Sašo Habjanič, 3. Davorin Rihtarič. V malem nogometu so sodelovale 4 ekipe, najboljše tri pa so bile: 1. OŠ Središče ob Dravi, 2. DTV Partizan, 3. Klasični smučarji.
Pri namiznem tenisu za pokal občine je zmagal Aleksander Prapotnik.
Pri malem nogometu so zmagali središki osnovnošolci.
Stanka Horvat, predsednica DTV Partizan Središče ob Dravi
Izlet DTV na Koroško
Letos smo se odločili, da pogledamo, kako je na in ob reki Dravi, na malo drugačen način. Zato smo se odpravili na spla-varjenje po Dravi. Koroški splavarji so nam pripravili odličen program in vožnjo po Dravi, ki je bila res nekaj posebnega. Ogledali pa smo si tudi muzej v hidroelektrarni Fala, turistično vas Šantanel, cerkev sv. Duha. Tako smo videli še en košček naše prelepe Slovenije.
Rekreacijsko društvo Stras
»Zahvala« požigalcem Vuzmenke
Kot že vrsto let smo se tudi letos na Strasu odločili za organizacijo Vuzmenke. Občanom domače občine smo dovolili, da na dogovorjeno mesto na Strasu lahko odlagajo odpadno vejevje do točno določenega datuma. Čez vso pomlad se je takega vejevja letos nabralo zelo veliko. Takšnega velikega kupa vejevja na Strasu še ni bilo. Potrebno je bilo veliko truda, da smo tak kup z ultom sestavili v celoto. Seveda smo vsako storitev morali plačati. In vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi zvečer pred kresom pojavili požigalci.
Hvala vam, da ste zakurili kres brez nas. Bilo nam je toplo celo dvakrat.
Tako ravnanje je bilo skrajno neodgovorno, kajti nihče ni pomislil, kaj bi se lahko zgodilo. Bili smo še pravi čas na pogorišču, da smo preprečili širjenje ognja. S požrtvovalnostjo naših srediških gasilcev smo preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednje stavbe. Požig kresa nam ni vzel upanja, da ne bi izpeljali tradicionalne Vuzmenke.
Naslednji dan smo občani stopili skupaj in zraven pogorišča pripravili nov kres. Ko se je stemnilo, so se s kočijami pripeljali konjeniki in z baklami prižgali Vuzmenko. Tudi središka »plehmuzika« je tradicionalno zavzela svoj prostor na Strasu
in odigrala njihove najlepše komade. Bilo je veselo ... Ob veliki množici občanov, ki so nas prišli podpret, da z Vuzmenko nadaljujemo, smo se kljub letošnji grenki izkušnji odločili, da s tradicije ne bomo prekinili.
Vuzmenka drugo leto bo!!! Še enkrat velika zahvala gasilcem, konjenikom, godbi in seveda vam, občani, da ste se udeležili tradicionalne Vuzmenke na Strasu.
Pogorišče kresa na Strasu (15.4.2017)
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
Jan Lukman
Občina Središče ob Dravi
Gibalne urice DTV Partizan
Gibalne urice obiskujem že četrto leto. Zelo so mi všeč, ker se družim s prijatelji. Hodi nas zelo veliko. Razdelili smo se v dve skupini. Najprej se razgibamo, potem pa se igramo različne igrice. Lovimo se, igramo se policiste in avtomobile, igramo hokej in nogomet. Na koncu nam je vedno zelo vroče. Če smo pridni, dobimo na koncu ure bombone. Ko imamo zadnjo uro, gremo vedno na pohod in na Stras, kjer se igramo.
Gibalne urice rad obiskujem in komaj čakam, da bo spet je sen, da se začnejo.
Obvestilo o delu policijske pisarne v Središču ob Dravi
Policijska pisarna, ki od februarja 2017 deluje v prostorih nekdanjega krajevnega urada v občinski zgradbi, je odprta naslednje dni: VSAK PRVI TOREK V MESECU med 8. in 10. uro in VSAKO TRETJO SREDO V MESECU med 15. in 17. uro.
V policijski pisarni bo ob navedenih terminih policist, ki vam bo svetoval in pomagal pri reševanju raznih težav s področja dela policije. Vabljeni, da izkoristite ponujeno možnost svetovanja in pomoči.
Opravičilo
Opravičujemo se reševalcem križanke, ker je zaradi tehničnih težav v prejšnji številki Sredice prišlo do napake, kjer smo preimenovali središki grb z gradom. Prosimo za razumevanje	Uredniški odbor
VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. POMAGAJMO GREGORJU
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo GREGA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč Gregorju.
Prlspovajo lii h t: o uporabniki mobilnih storit«" Tolefco™ 5'over»kjo In Iiimabi I a.
Pravila m popa j I za 50(f«]0van;t pn storitvi SMS danaclj» io objavljeni na spletni strani R<fei«g* kdia Območrirga idfuicDjj Orno!,
Pomoč zbiramo na raiunu NKRM
it, StS$ 015G 0 000 D ■ICC- o;.i
sklic J na it. Sili 16B27Stt-30000flM45fl
v mmanu iapliito: z« Grigorjs In podatfc« derovtlu
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
TELEKS
PODALJŠANA AKCIJA DO 31.7.2017
PRIVOŠČITE SI POLETNE POČITNICE BREZ VELIKIH STROŠKOV IN SKRBI
TELEINGOV TROJČEK
a v»
HITER, VAREN IN ZANESLJIV INTERNET
WIFI DO 100 MBPS
TELEVIZIJA DO 280 PROGRAMOV
72H ČASOVNI PRESKOK
STACIONARNA TELEFONIJA
NEOMEJENE MINUTE V TELEING IN T-2
~ . o c&art
¿O UU J^P^v na mesec
1 € pRVE TRI MESECE
OBIŠČITE TELEING.COM/TROJCEK
080 35 38
www.teleing.com
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
30
ATBiro, projektiranje in inženiring, Boštjan ZOREČ, s,p,, Godeninti 2/a, SV2277 SREDIŠČE OB DRAVI tel: 031/379-485; mvw.atbiro-oroiektiranie.5F; atbiro.proiektiranie@amail.com
IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, PRIZIDAVE, NADZIDAVE, RUŠITVE IN LEGALIZACIJE VSEH VRST OBJEKTOV.
Pokličite nas, pošljite povpraševanje na elektronski naslov ali pa obiščite našo spletno stran in se prepričajte o naših referencah s področja izdelave vseh vrst projektne dokumentacije.
Kvalitetno in hjtro izdelamo vse vrste projektne dokumentacije, izvajamo gradbeni nadzor, ter NE ZARAČUNAVAMO dodatnih svetovalnih storitev, glede arhitekturne zasnove oz. ostalih primerov svetovanja.
Frizerski Studio Moni
Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY
Monika Kocuvan, s.p.
Šolska ul. 21, Središče ob Dravi 041/880 174, 02/719 01 24
E-mail: friz.studio.moni@gmail.com
kemefn
Hvala za vaše zaupanje in se priporočamo.
www.frizerski-studio-moni.si
Servis
Munda s.p.
Damjan Munda Slovenska cesta 23 2277 Središče ob Dravi tel: 02 719 00 26, mobi: 041/ 587 - 676
- SERVIS VOZIL VSEH ZNAMK
-	Popravilo in vzdrževanje motornih vozil
-	BOSCH diagnostika,
-	Avtoelektrika, avtoelektronika
-	Profesionalni CHIP TUNING
-	Prodaja in montaža pnevmatik
irt
n ? *
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
¡NŽENIRING ZA PODROČJE GftADBBtiH IK DRUGIH UPfiAVNfH STORITEV
PROJEKTIRANJE »
utiiai itt1.' rhejtj v n.jfavl
iprsmhj honilete
NEPREMIČNINE	I/ (C	j «"SkPS
izdajava energetskih iikainle 1	izravnavanje
Vrazova ul. 1 2, 2270 Ormož
GEODETSKE 5TGRSTVE ufacflive mej pSrt&laCiji evidentiranje 4tavb jeode-ski načrti zakol ¡¿te evi dfln ti ranje G JE iirgvr»gvii m^je
'. aflSiiu «■ i .■!■- ■ i-iwi 'jk» ■' twzi
pri ^upertu
L-n-hi i ■- —i .i S iL ?2" šrj-, liši = nit Drnvi
Božidar Borko s.p.
telefon: 02 719 05 93 prenosni telefon: 031 59 94 30
e-naslov: rupert.bozo@teleing.com
ROBERT JAKLs.p. IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV Modrinjakova ulica 4 SI-2277 Središče ob Dravi Tel.: +386(0)271 91 282 Fax: +386(0) 271 91 582 e-mail: jakl@siol.net
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23
AVTOR: JOŽE BORKO
slovenska pevka deržaj
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI
izvajalec ankete
obrat za
pridobivanje sira
japonsko mesto na kjušuju
izumrli slon iz ledene dobe
športna vetrovka s kapuco
živinorejska farma v zda
vrsta pokrivala
besede brez naglasa
jure godler
gorovje v mjanmaru (iz črk: ankara)
nadzemni del repe
zvesta domača žival
nekdanji citroenov avto
ljubljanska galerija
mestu ob nilu v egiptu, aswan
shramba za kosti
napetost na
vrvi
sol dušikove solitrne kisline
naš krajan parapsiholog in publicist
naš krajan pisatelj in skladatelj
rimska ljubljana
oznaka za neznanca
drugi in prvi samoglasnik
norv. smuc. skakalec (toralf)
nekd.nem. tovarna motorjev
am .pevka abdul
oseba, ki trpi
tiskarska mreža
črška črka
nekdanji generalni sekretar ozn (kofi)
spanski nogometaš (gonzales)
TEŽJE BESEDE: ENGAN, ILLO, MON, UTO
zadnja okončina pri žabi (množina)
nevarna padavina
soglasnika v peti
kitajski politik zedong
sl. književnik jenko
sl. operna pevka bukovec
ameriška pisateljica jong (strah pred letenjem)
mera za zlato
pasje "veselje"
sl.nogometni trener (matjaž)
odprta poškodba
rdeci planet
premazno sredstvo, loščilo
četrti in prvi samoglasnik
oseba iz schillerjeve
drame wallenstein
gorovje v saudski arabiji
(r)im(a)
planšarica (narečno)
nekdanja tovarna avtov v
mariboru
sprejem v službo, pristop
anton trost
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 5. 9. 2017 na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme nagrado, ki jo poklanja Jurček d.o.o., Hardek 34 f, 2270 Ormož, in sicer: 25 kg kit za stene, brezplačen najem žirafe za brušenje sten, 5l JUPOL Classic in Dipi po izbiri.
100
plaz
zbornica
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Helena Srnec - odgovorna urednica, Samo 2erjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica 2erjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio d.o.o. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo.sredica@gmail.com. Fotografijo na naslovnici je posnel Blaž Kuhar, ISSN 1855-7511.