© p % m %_ Iz Koperskega okraja. »Slov. učit. društvo za Kopei-ski okraj« ima, po odborovem sklepu s 7. maja t. 1., v 25. dan t. m. ob 8. uri zj. svoje glavno letno zborovanje v Pasjivasi, s tem-le dnevnim redom: 1. Nagovor. 2. Poročilo društvenega delovanja pret. leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treli pregledovalcev društvenih računov. 5. »Slovenci na Koroškem«, etnograflčne in jezikoslovne črtice; govori g. prof. Julij plem. Kleinmayr. 6. Kazmišljevanje starega skušenega šolnika o šolskem obiskovanji; govorf g. A. Vrtovec. 7. Vpljiv učiteljev na inirodno blagostanje; predava g. Zdravko Preložnik. 8. 0 šolskih vrtih; preduva g. Leopold Krapš. 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Predlogi čč. gg. društvenikov. K obilnej udeležitvi vabi čč. gg. društvenike najuljudnejše predsedništvo ,,Slov. učit. društva za Koperski okraj". Iz Vojlliku, Zborovanja Celjskega učit. društva v 4. dan rnaja t. 1. se je udeležilo 20 udov. Ko se je prečital iu odobril zapisnik zadnje seje, prefiital nam je g. predsednik pismo g. Iv. Miklošič-a, v katerem se ta gospod za poslano častitko k njegovemu odlikovanju prav srčuo ssahvaljuje; potem razdeli med ude sloveuske Prettenhoffer-jeve zvezke za pisanje, risanje in računanje ter kaže na ogled in ~ naročevanje časnik »Der praktische Obst ziichter« (Klosterneuburg bei Wien). Zatem je bil na dnevnem redu govor g. V. Jarca »o domovinoslovji«. A poročevalec pravi, da se danes ni pripravil za ta govor, kajti po njegovem mnenji je boljše, da vsi udje do priliodnjega (junijevega) mesečnega zborovanja ta važen predmet premislimo, izvolimo si občnega poročevalca ter se kolikor mogoče o tem vsestransko pogovorimo. Za danes pa pravi g. poročevalec, da, če mu društveniki privole, bode govoril o glagolih prve vrste, kajti jezikov pouk je najvažnejši v ljudski šoli, in če nas vse ne moti, zavzela bo slovenščina v kratkem na slovenskili tleh ono veljavo, koja ji po vsej pravici gre in marsikateri, ki jo je do zdaj le preziral in jo še celo zaničeval, poprijemal bode se na tihem slovenske slovnice, ter se je priučeval. Če pa bodo že drugi stanovi morali dobro znati slovenski, ti-eba je to tembolj učitolju, ker, kako bi popravljal spise drugim, čejilisam ne zna pravilno spisovati? Zbor pritrdi govornikovemu predlogu, in tako je obravnaval glagole prve vrste v vseli sedmih razredih. Po končanem tem govoru, je nastopil podpisani ter govoril »o rastlinoznanstvu (biljarstvu) v ljudski šoli«. Govornik je razdclil svoj govor v teoretični in praktični del. V prvem delu je govoril o namenu pouka v vastlinoznanstvu v ljudski šoli in s čim naj se peča ta pouk ter kako naj se uči. V drugem delu je dejansko obravnaval »krvavi mlečnik« za srednjo stopnjo ljudskih šol. — Potem smo se še marsikaj pogovorili o raznih zadevali našega društva. Tone Brezovnik. Iz Železnikov. (Učiteljska konferenca. Malu utopljenka. Svarilni vzgled.) Učiteljska konferenca našega Kranjsko- Loško- Tržiškega šolskega okraja se bo to leto vršila 8. julija t. 1. v Loki. Dnevni red letos ni obširen. Obravnavali se bodo poleg navndnih vsakoletnib toček še te-le: a) »Versko-nravna vzgoja v ljudski Soli«. b) »Namera in znabitno omejenje reulističnega pouka v ljudski šoli«. c) »Vpliv šole na nravno življenje ljudstva«. Zadnja leta so se pri našili konferencah večkrat izrekle želje, naj bi se te ne vršile samo edino le v Krauji in Loki, ampak določili naj bi se v to tudi drugi kraji, recimo: Tržič, Cerklje, Sinlednik, Poljane, Železniki i. dr. Na ta način bi gg. učitelji, ki službujejo v okraji, taistega v teku let lehko vsega obhodili in poznali. (Morda bi bila tudi za druge šol. okraje želeti taka preinemba.) Do zdaj se pri nas učiteljskim željam na dotičnem merodajnem mestu ni vstrezalo; mogoče pa, da se bo zanaprej, ker je dobil naš šolski okraj zadnji čas novega c. kr. gosp. okr. glavarja, ki bo zadevo dotičnili troškov, t. j. potniue morda drugače tolmačil, kakor pa njegov g. sprednik. V 25. dan marcija, t. j. v praznik oznanenja Mariji, utopila se je tii mala, 5 — 6 let stara deklica. Večkrat so že prav natančno in skerbno iskali njeno mrtvo truplo, a ne morejo ga najti; ga je li zagrnila glena, ali požrla ga celo kaka ujedna žival, Bog ve. V svarilni vzgled za otroke pa zapišemo naslednje: Pripovedovalo se je, da je malo utopljenko taisti popoludan, ko je utonila (Šmarijm dan), njena stara mati vabila, naj gre z njo v cerkev k večernicam; — a deklica se ji jo menda ustavila, — da! celo že s pota proti cerkvi se nazaj domov vrnila. Sodi se pa po vseh okoliščinah, da je revšče ravno med popoludansko božjo službo padlo v derečo vodo. Omenil sem o ugodni priliki te žalne dogodbe tudi neki dan otrokom v šoli in jim djal: »Glejte otroci! doklica ni hotla ubogati svoje stare matere; zato je pa angel varuh ni varoval, in neusmiljena smrt jo je potegnila v valovje«. J. 2,, Iz Postojiliskega okraju. Zavednost, opravičena svest lastne svoje veljave podaruje posamezniku ko i celej korporaciji zraožnost, da zavzema v družbi človeškej ono metsto, ki mu gre po pravici. — Naš stan se čedalje bolj zaveda svoje veljave, — in tudi mej učitelji slovenskih pokrajin se zavednost lepo razcvita in v poslednjem času bolj in bolj pojavlja. Osobito naši Štajerski sobratje se kaj krepko gibljejo iii po mnogili svojih društvih kažo, da so vneti ratarji svojega polja ter vredni zastopniki svojemu poslu. Tudi po Primorskem jeli so slovenski učitelji pridno delovati, vzlasti oni »Sežansko-Komenskega« okraja. — Kliža se čas okrajnih učiteljskih konferencij. Sodrugi! — delajte in govorite takrat zato, da se i na Kranjskem — vsaj v največjih okrajih — osnujejo samostojna okrajna učiteljska društva! Štajerska ima dosti šolskib okrajev, ki so za tretjino manjši od marsikojega naših, — pa vender iraajo svoje uč. društvo. Združujmo se! Naš Postojinski okraj spada mej največje šolske okraje vse Kranjske, šteje do 50 učiteljev in učiteljic: umno uravnano društvo moglo bi tii dosti hasniti. Tovariši, premislito torej resno to za nas velevažno stvar ter pri bodočem učiteljskem zboru povejte svoje in ukrenite pravo! Naposled naj omenim še nekaj: Vsakega zavednega slov. učitelja zanimuje delovanje vesolnega nam sodruštva ko sploh vse zadeve, ki se tičejo šolstva, ozh-oma učiteljstva, po Slovenskem. Zvesti in vestni tolmač dogodjajev na šolskem polji Štajerskem mim je Vojniški učitelj, g. Tone Brezovnik. Bi se-li »Tovarišu« ne oglasil slični poročevalec za šolske vesti na Primorskem in v slovenski Istri? Ako zdajci hočemo kaj bolj natanunega pozvediti o ondotnih uč. razmerah, seči nam je po »EdinostU, »Soči«, »Šoli«. A te liste iina pač rekdo kdo vse. Zato bi nam pa vrlo bilo po všeči, ako bi se nam prijavilo od Casa do čašu »splošno poročilo« za šolske stvari v Primorskej in Istri. *) — k. — Iz Krškega. Koncem minulega leta smo naznanili, da bode izhajal »Pedagogični letnik«. Ker se je pa za to šolsko knjigo jako prepičlo število naročnikov oglasilo, zato smo za letos opustili izdavanje tega letnika. Botični odbor. Od Št. Jurija ob juž. železnici (Štajersko.) (Šolske razmere.) Leto za letom se tukaj število za šolo sposobnih otr<5k pomnožuje. Iz dvorazrednice postala je tri- in pozneje štirirazrednica. Za tekoče šolsko leto pa je dež. šol. svet zbog prevelicega števila obiskujočih otrok druzemu razredu dovolil vsporednico, katerej je krajni šol. svet že tudi sobo in sobno-šolsko opravo preskrbcl. Za. ta razred razpisano je bilo eno podučiteljsko mesto, in o velikej noči bi se bila imela otvoriti peta učna soba, kar se pa do zdaj še ni obistenilo in se naj menj tekoče šolsko leto tudi zgodilo ne bo. Drugi razred, čez 150 otrok broječ, mora imeti poludnovui pouk. Pred velikonočnimi prazniki je g. Jožef Dobnik, bivši učitelj v drugem razredu, udišel k sv. Florijanu na novo osnovano enorazrednico v Konjiškem okraji. Imela bi bilti priti dva učitelja — a prišel — ni nobeden. G. Jug, ki je zdaj v Ptujskem okiaji, bil je po sl. kraj. šol svetu predložen in od slav. okrajuega šol. sveta Celjskega tukajšnjim podučiteljem imenovan; a došel mu je dekret le par dui prepozno (postavno štiri tedne pred veliko nočjo), in vsled tega mora g. Jug z dekretom v roki čakati na tukajšnjo službo — a šola na njega do konca tekočega semestra. Na drugo izpraznjeno mesto imela bi bila priti neka učiteljica — pa tudi tiste ni bilo. To zadrego je sl. okraj. šol. svet s tem zniiinjšal, da smo dobili mesto dveli, vsaj eno učiteljsko moč; prišla je za tekoče šolsko leto gdč. Matilda Schott, ki je učiteljevala prej v Braslovčali. Vlani v spomin cesarjevičeve poroku osnovano sadnorejsko društvo »Kronprinz Eudolfsverein fur Obstbaumzucht« lepo napreduje. V spodnjem trgu se je velik kos »trške gmajne« razkopal, za osušenje močvirnili delov so se vložile glinaste cevi; in že letos se je posadilo več tisoč mladih drevesec, ter mnogo jabolčnih in hruševih peček uasejalo. Vrt ima lepo lego in novo ograjo iz lat. Drevje iz te drevesnice, ki se iinenuje »Štefanie-Garten«, se bo po vsej fari razdeljevalo — brezplačno. Valentin Jarc. Iz Ljllbljaue. Iz seje c. k. dež. šolskega sveta v 15. dan aprila t. 1. Stavijo se dve vprašanji (interpelaciji), ki jima g. prvosednik odgovarja. — 0 teni, kako bi se malo po malem razširjeval slovenski učni jezik v gimnazijah na Kranjskein se je vsled min. ukaza s 4. julija 1881. 1., št. 8701 na višje mesto uasvetovalo. — KeSi se več prošenj za oproščenje šolskega denarja. — Gimn. profesoiju so pripoziiit in nakaže druga starostna doklada. — Štiri učiteljske službe se zatrdno umestijo. — Prošnja pomožnega učitelja, da bi ponavljal učiteljsko preskušnjo, se zavrže. *) Nadejamo se, da kakor na Štajerskem tako se bodo naši tovariši tudi v Primorskej in v Istri pa tudi na Koroškem zglaševali v našem listu, ter sc združevali v eno močno občestvo — po načelu, da nv združbi je moč in napredek". Uredn. — Učiteljske preskušnje so se že 29. preteč. m. končale. Eti učitelj in ena učiteljica nista prišla k preskušnji. Iz med teh, ki so bili pri spraševanji, so dobili spričalo št. II. štirje, št. III. pet, in št. IV. štirje učitelji; iz med učiteljic pa so dobile tri spričalo št. II. in pa pet št. III. Dopolnilue preskušnje so tri učiteljice (med temi dve šolski sestri) dobro dostiile. Pisineno vprašanje iz slovenščine je bilo: a) Učilnica — vrt, učitelj — vrtnik. b) Koliker je slovenski glagol? c) Slovenščina pred Trubai-jem. — Odpovedal se je častni službi kot župan glavnemu mestu na Kranjskem v Ljubljani gospod Anton Laschan, in na njegovo mesto izvoljen je bil 30. preteč. m. gospod Peter Graselli. V šolski oddelek izvoljeni so bili ti-le gospodje odborniki: A. Bajer, dr. vitez Bleiweis, dr. Drč (načelnik), Hribur, dr. Zarnik, 11. Pirker (nač. namestnik) in Dežman. — Slovenske abecedne stenske table (ltazingerjeve in Žuinerove) je ministerstvo za bogočastje in uk odobrilo za rabo v slovenskih ljudskili šolah, v katerih se rabi tudi njuni Abecednik. — Otroci zelo bolehajo tudi v Ljubljani. Pretečeni teden je bolnih in zaradi bolezni izločenih samo v 1. peterorazredni m. deški šoli v vseh razredih čez 50 ni hodilo v šolo. Da to zavira šolski naprcdek (posebno zdaj konec šolsskega leta), je očividno. — Oddaja se Urban Jerinova ustanova ubogim učiteljskim udovam in sirotam 30 gold. 361/2 kr. na leto. Prošnje ravnajo se na c. k. dež. vlado ter se oddajajo pri c. k. okrajni gosposki. — »Ljudski glas« ime je novemu slovenskemu listu, ki je izšel v Ljubljani v 1. dan maja t. 1. Izhajal bode 1. in 16. vsacega naeseca in velja do konca dec. t. 1. 2 gold. Ureduik in izdajatelj mu je Pi 1. Haderlap. — Odborova seja slov. učiteljskega društva bode 1. junija t. 1. ob 2. uri popoludne v Virantovi hiši v II. nadstr., h kateri vse g. g. odbornike in tudi druge g. g. družabnike uljudno vabi tajništvo tega društva.