Glas zaveznikov Leto II - St. 237 ormacijski dneonik A. L S. Cena 4 lire ZA IZBOLJŠANJE ODNOŠAJEV IN UTRDITEV MIRU PRED SESTANKOM TREH? Otvoritveno zasedanje Varnostnega sveta TRST, torek 26. marca 1946 UREDNIŠTVO : Via S. PelUco 12 • Telefon it 93354 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter vlalne (Strina ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Socletš . per la Pubbllcltš ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St. 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L, 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo. IZJAVE MCHEIU London, 26. marca Podtajnik za zunanje zadeve McNeile Je včeraj Izjavil v spodnji zbornici, da zunanji minister Bevin obžaluje gonjo, ki jo proti Veliki Britaniji vodita sovjetski tisk in radio. Dejal je: »Način in namen sovjetske propagande je težko spraviti v sklad z duhom anglo-sovjetske pogodbe o zavezništvu, sodelovanju In medsebojni pomoči, ki smo jo sklenili leta 1942. »Dodal je, da vlada ne bo opustila nobenega sredstva, da odstrani nesporazume in pojasni sovjetskemu narodu ter vladi svojo vladno politiko, To izjavo je podal v odgovor na vprašanje laburističnega poslanca Greya, ki je vprašal, ali minister na bi opozoril sovjetske vlade na dejstvo, da krivica, ki so jo zdaj storili Veliki Britaniji, in napačno tolmačenje njene zunanjo politike s strani Sovjetske zveze nista v skladu z duhom anglo-sovjetske prijateljske pogodbe. McNell Je tudi Izjavil, da Be je zunanji minister odločil, da bo poslal nekaj članov britanskega parlamenta na obisk v Perzijo. Na zahtevo konservativca Suttlnga, da bi posebno v severni Perziji zagotovili odposlanstvu svobodno kre-tanje, je McNell odgovoril: »Čudil bi se, če bi članom te zbornice neutemeljeno ovirali kretanje; mislim pa, da je bolje, če počakamo na odgovor odposlanstva. »Na opazko nekega laburista, če to ne bi vzbudilo dvoma o vmešavanju v notranje zadeve tuje države, je McNell izjavil: «Ce bo perzijska vlada ugovarjala, bopjo to upoštevali; čudil bi se pa, če bi se to zgodilo., V odposlanstvo so Izbrali laburista Michaela Foota ln konservativca A. H. Heada, ki sta včeraj odpotovala v Teheran. General Head je pred odhodom izjavil: »Imamo dovoljenje, da izvedemo na sovjetskem področju svojo nalogo tako, da bomo točno ugotovili, kaj se tam dogaja.. NOVA FRANCOSKA NOTA Pariz, 26. marca Francoski zunanji minister Georgea Bidault je včeraj zvečer izročil britanskemu in ameriškemu veleposlaniku v Parizu novo francosko noto o španskem vprašanju. HARRIHAN - NOVI AMERIŠKI POSLANIK V LONDONU Washington, 26. marca «1NS» poroča, da Je predsednik rUman v soboto objavil odstop '^,®Poslanlka Združenih driav v '^llki Britaniji John G. Winanta. očinanta bo nasledil bivši velepo-®*anik v Sovjetski zvezi Averell W. Harriman. ..j 26. marca. — V krogih organizacije Združenih narodov krožijo razne vesti. Neka radijska oddaja je javila, da je poslal predsednik Truman generalisimu Stalinu osebno pismo, ki ga bo izročil novi ameriški veleposlanik v Moskvi general Smith: pismo vsebuje vabilo Stalinu, naj sodeluje pri ohranitvi svetovnega nuru. >,eka druga radijska vesi javlja, da se bo 25. aprila Molotov sestal z Byrnesom, ter da » ve,®P°s,anik Gromiko pri Varnostnem svetu protestiral proti zadrževanju amo-ri kih čet v Egiptu in na Islandu. Byrnes je iz VVashingtona prispel v N en York: novinarjem pa na stavljena vprašanja ni iiotel odgovoriti. Osebni pomočnik ameriškega zunanjega ministra Bymesa Michael McDermott je včera’ na tiskovni konferenci odgovoril na neko vprašanje, da mu ni znan nikak načrt sestanka med olotovom, Bevinom in Bymesom, ki naj bi bil koncem aprila v Londonu. V britanski spodnji zbornici je neodvisni poslanec in znani novinar Vemon Bartlet* vprašal ministrskega predsednika Attleeja, ali se mu zdi priporočljiv njegov obisk v Moskvi’ da bi tako z odkritimi razgovori s Stalinom našli način, kako sprraviti v sklad sovjetsko zaskrbljenost zaradi varnosti in interese Velike Britanije. Attlee je odgovoril: »Pripravljen sem se poslužiti katerega koli sredstva, ki bi izboljšalo odnošaje med velesilami. Ker Ppa sl v New lorku sestaja Varnostni svet menim, da trenotno ni priporočljivo, stavliati ireneralisimu predlog, ki je velike važnosti za bodočnost., J J generalisimu Ameriški senator Vandenberg je ___ Pozdrav Amerike NEW YORK, 26. marca. «— Ameriški zunanji minister James Byrnes je izrekel včeraj zvečer dobrodošlico Varnostnemu svetu organizacije Združenih narodov na ameriških tleh: Dejal je: «Predsednik Združenih driav iav ml je naročil, naj vam preči tam naslednjo poslanico: V imenu ljudstva Zdruienih driav izrekam dobrodošlico članom Varnostnega sveta, glavnemu tajniku organizacije ZN in njihovim ar avam. Zelo smo počaščeni, da so Zdruleni narodi izbrali kraj v na>i državi za svoj sedeč. Storili bomo vse, da se boste počutili kot v svoji hiil. Ne more pa biti sedeia Zdruienih narodov, če Združeni narodi ne bodo ostali resnično zdruleni in ne bodo Se nadalje sodelovali, kot so se skupaj bojevali za mir in svobodo. Ljudstvo Zdruienih driav vam ne ieli samo uspeha pri vaSih namenih, marveč vam zagotavlja svoje polno sodelovanje tako, da bodo imeli Zdruleni narodi moč in možnost ohraniti mir in svobodo na svetu, na katerem so narodi odvisni drug od drugega». Dprnes je nadaljeval: «Prepričan sem, da se bosta guverner države New York in iupan tega mesta pridružila predsedniku Trumanu ter meni pri dobrodošlici v naii driavi in vaSem začasnem sedelu v Neio Yorkuz. Imel v potek v Grand Rapldsu govor, v katerem je Izjavil, da organizacija ZN »ne bi mogla živeti svoji sedanji obliki, če bi se dve velesili — Sovjetska zveza in Amerika — ločili.. Podčrtal je, da med njima ne bi bilo nikoli potrebe po vojni, JČe bi v zunanji politiki V/ashingtona ln Moskve prevladal skupni smisel in realizem. Vandenberg je nadalje Izjavil, da bi lahko živeli v edinosti, če se bodo Združene države vedno izrazile tako jasno, kot se izraža Sovjetska zveza; če bodo Združene ‘države vtdno z isto močjo zasledovale svoje smotre In ideale; če bomo opustili žalostno pretvarjanje, ki ga vzpodbujajo simpatizerji Sovjetsko zveze, češ da spravljamo v nevarnost mir; če bomo svoje mišljenje Izražali enako odločno kot Sovjeti ln če bomo prevzeli moralno vodstvo, ki se nam je prevečkrat Izmuznilo. Vandenberg je opomnU, da so Združene države, Sovjetska zveza Velika Britanija obljubile Poljski in drugim državam svobodne ln tajne volitve na osnovi splošnega glasovanja. Dejal je: »Zahtevati nioramo takojšnja in resna zagotovila, da bodo obveze, ki so bile sprejete v Jalti in Potsdamu v korist svobodnih volitev, resnično Izpolnjene. Slišal se bo mogočni Blas Amerike, da ne bo kršena svetost mednarodnih pogodb, pri katerih smo soudeleženi. Ce to ne bi pomagalo, bomo morali natančno pregledati ln zbrati dejstva, sestaviti obtožbo, če bodo dejstva to opravičevala ln jo predložiti z zahtevo po razsodbi Združenim narodom; razsodbo naj poda ves svet, kot mu narekuje veat». POLITIKU POLJSKE Proli zahodnim blokom NEW YORK, 26. marca. — Poljski poslanik v Washlngtoriu ln »dl ^aVnllt PolJske v Varnostnem svetu Lange je v petek Izjavil, ln HPi°.1J?ka ne 1)0 n'kdar dovolila, da bi postala satelit »kake bližnje l ljnJe velesile.* Dodal je, da , politiko zakliuJ® Podlaga poljske Sovjetsko zvezo 7 VrSte pogodb 8 lesilam! ln da je Poii7h°dniml VC' ustanovitvi Zahodnih vf ‘la3Protna ** “ Ustvaritev vzhodnih blokov 7 1 ska — je nadaljeval Lange želi obdržati svoje zavezništvo Veliko Britanijo ln podpisan zavezniško pogodbo s ' Francijo. Poljska vlada misli, da je ohrani. tav miru odvisna od iskrenega ln Prijateljskega sodelovanja med Velesilaml; vlada želi olajšati • to fcodolovanje n odstraniti Poljsko ** vseh položajev, ki bi jo lahko Postavil v središče mednarodnih •Porov. 7 Ul-adnlh krogih notranjega ml-_a*r®tva v Varšavi govorijo, da ki ni?nJe r’olJsk6 vlade o pogojih, vrJ- bodo nudili vojakom, ki se ■*° lz tl>jine, ni bilo predmet uradne Izjave poljske Bgrnes je spomnil, da se je pred približno 160 leti združilo 13 driav, ki so postale Zdrulene driave Amerike, kar je predstavljalo nov poizkus, v katerega trajnost so mnogi dvomili. Zveza pa se Je kljub temnim 'dnevom preizkušnje obnesla. Izrazil je upanje, da se bodo Združeni narodi vedno bolj krepili in premagali vse krize. «Statut OZN ne potruje starih predpravio in ne izključuje načela razvoja. Vsekakor pa nalaga vsem narodom, velikim in majhnim, naj se vzdržijo uporabe sile ali grolenj silo, razen za obrambo zakona. Narodi in posamezniki bi si morali prizadevati, da bi rešili svoja nesoglasja tako, da se ta ne bi spremenila v prepire. Noben narod pa nima pravice, da bi bil sam sodnik. Ce sporov ne morejo urediti s prijateljskimi pogajanji, jih je treba predloliti Varnostnemu svetu. Zaradi tega mora biti Varnostni svet pripravljen, da lahko v vsakem trenotku poseie vmes. Ce je organizaciji ZN namenjen obstoj, ne sme biti za nobeno državo razloga ali potrebe, da si sama lasti pravico. Varnostni svet ima največjo odgovornost za ohranitev miru in varnosti. Gotovo se bo znašel pred vprašanji, ki so v preteklosti tirala narode v vojno. Vprašanj, od katerih zavlsi mir na svetu, ne smemo obravnavati kot vprašanja časti, o katerih ne bi bilo mogoče razpravljati. Vprašan) časti med posamezniki ne rešujemo več z dvobojem. Vprašanja časti med narodi ne moremo več prepustiti bojnemu iziduz. Bgrnes je končno označil ustanovno listino kot «pot k miruz in zaključil: ePot k miru je pot, po kateri želijo hoditi narodi sveta. Poklicani smo, da Izpolnimo nalogo, ki so nam jo zaupali. Ne smemo in ne moremo jih zapustitis. Predsednik sveta dr. Tal Ci je naznanil, da prelaga sejo na IS. uro današnjega dne. Odgovoril je tudi na dobrodošlico. BBC V RUŠČINI London, 26. marca BBC je pričela v nedeljo oddajami v ruščini za sovjetske poslušalce. «Med vojno — je dejal napovedovalec pred čitanjem poročil — je London vedno razširjal resnico, pa najsi je bila dobra ali slaba. Po koncu vojne bo BBC nadalje izpolnjeval svoje dolžnosti. Londonska radijska postaja mora sodelovati pri delu za ostvaritev miru*. PREOSNOVA OZNE London, 26. marca Jugoslovanski notranji minister general Rankovič je izjavil, da bodo preosnovali jugoslovansko tajno policijo, ki je znana pod imenom OZNA. Prešla bo izpod ministrstva za narodno obrambo pod notranje ministrstvo. *Ta preosnova — je izjavil general — predstavlja nadaljnji korak za konsolidacijo jugoslovanskega notranjega vprašan jaz. PROTEST DOPISNIKOV London, 26. marca Zdru5»nje tujih dopisnikov v Budimpešti je v petek pri madžarskem ministrskem predsedniku Fcrenzu Nagyju protestiralo proti določbam novega zakonskega načrta, ki bi po mnenju zgoraj omenjenega združenja omejil svobodo tiska na Madžarskem. Zakonski načrt Ima kot zločin objavo resničnih tn neresničnih novic, kt bi v tujini omalovaževale demokratsko ustavo republike ali kvarile ugled države. Tiskoma konferenca maršala Tila v Pragi Podrobnosti o slovaški zaroti PRAGA, 26. marca. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel maršal Tito, ob priliki svojega obiska v Pragi v soboto zvečer, je v zvezi z nedavnimi Stalinovimi izjavami zastopniku »Associated Pressa. izjavil, da mora imeti Jugoslavija zaupanje v organizacijo, katere članica je skupaj s Sovjetsko zvezo tudi ona, in da upa, da bo organizacija Združenih narodov uspela pri svoji nalogi, ustvariti trajni mir. O prerodu Jugoslovanskega gospodarstva je Tito Izjavil, da bodo. ci pridelek obeta, da bo konec krl-t-Onega položaja Jugoslovanske prehrane. O grško-jugoslovansklh vprašanjih Je maršal izjavil: Od nošajl med obema vladama so znosni, naravno pa Je, da so flimpa tljo Jugoslavijo na strani grškega naroda,. O sklenjenih pogodbah je izjavil: »Te pogodbe so navadni dvostranski sporazumi ln nimajo namena ustvariti češko-poljsko-ju-goslovanskega bloka. Nimamo namena ustvariti slovanskega bloka, da bi nasprotovali drugim blokom. Naš edini namen je okrepitev miru na tem predelu sveta. Tito Je na dalje Izjavil, da je bil on sam pobudnik pogodbe s Poljsko, v prime-meru Češkoslovaške pa Iniciativa skupila. Maršal Tito je v soboto podelil visoka jugoslovanska odlikovanja nekaterim članom Češkoslovaške vojske ln partizanskih oddelkov, Odlikovanja so dobili general Svo-boda-red narodnega heroja, general Beček, general Ferjančik In drugi. Umik Iz Mandžurije do konca aprila Sovjetska nota kitajski vladi CUNCKING, 26. marca. V Curgklngu so v soboto javili, da je kitajska vlada sprejela noto sovjetske vlade, po kateri se bodo vso sovjetske čete do konca akrila umaknile iz Mandžurije. Kitajski zunanji minister dr. Vang Clh Cleh Je v soboto Izjavil političnemu svetu, da bo Kitajska spoštovala kitajsko-aovjetski sporazum, da pa ne bo več popuščala Sovjetski zvezi. Kot je znano, sta se Kitajska in Perzijsko vprašanje aedanJurv*™ ta 80 voditelji delegacij, ki prisostvujejo uravH»n postnega sveta sklenili, da za 24 ur odložijo Sovjetska zveza o$- podlagi Kitaj-sko-sovjetskega sporazuma, katere. 8& sta podpisali avgusta preteklega leta, sporazumeli, da sl medse, boj nudita vso gospodarsko pomoč povojni dobi, da prijateljsko sodelujeta ter medsebojno spoštujeta suverenost ln ozemeljske pravice. Na podlagi sporazuma, ki so ga voditelji treh velesil sklenili na sestanku v Moskvi, bi morala Rdeča armada že februarja tega leta zapustiti Mandžurijo. Včerajšnji »Chlna Times, piše, da predstavlja umik Sovjetov iz Mukdena »prevaro za odvrnitev pozornosti sveta ln lokavo potezo za koncentracijo sil na strateških točkah namesto v nekaterih mestih brez važnosti*. List vztraja na močnem odporu proti vladi v Mandžuriji, kjer kitajski komunisti prevzemajo pod svoje nadzorstvo predele, Id so jih lžpraznil« sovjetske sila ln zatrjuje, da morajo nacionalisti streti odpor komunistov. Komentator moskovske radij-ske postaje je Izjavil’ v soboto zvečer, da je nastala zakesnltev umika sovjetskih sil lz Mandžurije na zahtevo kitajskih oblasti, ki niso bile v stanu takoj prevzeti nadzorstva v severovzhodnih pokra ji-nah, obtežil je »kitajski reakcionarni tisk*, da je popačil položaj v Mandžuriji. Zatrdil je, da so kitajski reakcionarji, ki so vedno skušali sejati neslogo med velesile, začeli obreko-valno gonjo proti Sovjetski zvezi, da bi preprečili utrditev odno-fejev med obema državama. Komentator Je dodal, da Je za-kcsnila Izpraznitev tudi trda zima, da pa sedanje zvišanje temperature pospešuje pokrete. Predsednik Bencš je v soboto Izjavil, da bodo v kratkem prve češkoskovaške volitve. Dodal je, da bo potekala volilna kampanja na reden ln miren način; zagotovil Je, da bo med volivno kampanjo od stranll vsako debato z ozirom na odnošaje med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Neki poročevalec obveščevalne službe češkoslovaškega notranjega ministrstva je- podal včeraj tisku nekatere podrobnosti o zaroti, ki jo je, kot domnevajo, na Slovaškem zasnoval bivši jezuit, profesor Tomislav Kolakovlč, ki je hrvat-skega porekla. Kolakovlč, Je izjavil poročevalec, Je prispel v Prago 1. 1943, kamor so ga poslali iz Vatikana zaradi ob-vešševanja. V Pragi je imel preda, vanja proti soc alizmu in pripravljal tajno katoliško stranko »proti rdeči vojski In sedanji vladi*. V mesecu novembru ali decembru 1945, pravi nadalje poročevalec, je Kolakovlč odšel v Rim, in se vrnil spet na Češkoslovaško, kjer je ponovno navezal stike s člani razpuščene HUnkove stranke in z mnogimi visokimi češkimi funkcionarji. Sedež svojega delovanja je imel zlasti v Bratislavi. Danes so prič#li v Pragi pred sodiščem za vojne zločince razpravo proti bivšemu načelnik nemške policije v Češki in Moravski, Karlu Hermanu Frančku. Obtožili so ga sokrivde pri množičnih pokoljih in požigih v Lldi. cab. Beograjska radijska postaja javlja, da je tlsočglava mno-Mca včeraj dopolne na železniški postaji Beogradu pozdravila vrnitev I ZAPISKI maršala Tita slovaške. lz Poljske ln Ceško- RAD11SKE ODDAJE ZA SOVJETSKO ZVEZO Velika Britanija se je zdaj po zgledu Zdruienih držav odločila, da vpelje kratkovalovne radijske oddaje v ruščini za narode Sovjetske zveze. V kratkem bo londonska radijska postaja začela oddajati tri polurne ruske oddaje na dan. Namen te novosti je jasen: poizkusiti in vpeljati razlaganje britanskih in ameriških pogledov na svetovne dogodke, kar je bistvene važnosti za dobre odnošaje med velikimi državami. Lahko smo gotovi, da bo Velika Britanije povedala svoje stališče v smislu najboljših izročil londonske radijske postaje, to je s tisto poštenostjo, ki jo skoraj vsi narodi sveta le poznajo. V-radno poročilo pravi, da niso zaprosili za sovjetski pristanek, toda ni verjetno, da bi se pojavili nespametni ugovori. Moskovske radijske oddaje v angleščini, ki so namenjene Veliki Britaniji in Združenim državam, so le dolgo časa koristen del programa sovjetskih radijskih oddaj. Zato je tudi primerno, da bodo odslej Rusi dobili podobno radijsko službo. Med vojno je sovjetska vlada Rusom prepovedala poslušati sovražne radijske oddaje. Zaplenila je tudi kratkovalovne radijske sprejemnike. Zdaj so jih vrnili lastnikom. Ni znano, koliko Rusov bo lahko poslušalo ruske oddaje britanskega in ameriškega radia, vendar Je verjetno, da $o njihovo število veliko. To ni prvi anglo-ameriški poizkus narediti svobodnejše dostavljanje vesti in pogledov. Pred nekaj meseci je britanski laburistični list «Dailg Heraldz ponudil moskovski ePravdiz vsak dan izvesten prostor v svojem listu, v katerem naj bi sovjetski list objavljal kakršne koli svoje vesti. Za izmeno je tDailg Heraldz predložil, naj bi tPravdaz njemu odstopila enako veliko prostora. Ameriški list «Philadelphia Ledgerz je naredil isto ponudbo. Doslej oba lista še nista dobila odgovora, kar je škoda. Vse, kar pomaga prebivalstvu nekega naroda, da razume težnje prebivalstvu za- raz- FRANCOSKE ČETE ZAPUŠČAJO LIBANON Beirut, 26. marca V soboto zvečer Je odpotovala Iz hobene Vlade. To no v J" bister Bevin, "Lavah lade. lf!Uetan;,e odobren° so očrtale v svojih različne osebnosti poljske p°leg tega je bilo to na način, na ^rllm,e^a 80 8PreJeli v domovini C* V0jak6> kl Prihajajo Iz aacije, Hali je in Anglije. ianuTnJl mlnister Velike Brl. bika -,„,eVln ^ BPrejeI veleposla-* repub!lke Strassbur-*v°Jep»tatei:emU ** lzrofin besedilo JV*J? govora v zbornici ln podal p0,jskl ° ®v°Jih razgovorih s tujimi vojaškimi poveljniki v ■ti .i. Beiruta s francosko letalonosilko «Dixmunde» prva skupina francoskih čet, v kateri je 1200 Senegalcev. S tem se je pričela evakuacija francoskih čet Iz Libano-aa Po predhodnem francosko-liba-t u|l*keni 8Porn2umu, kl so ga pre-pl tcdcn dosegli v Parizu. ° določilih angleško-francoske- «a sporazuma Pr'cetku tega predTln if0t bl mogU izvesti pred 1. aprilom 1947, ker cozi izjavili, da ' 7r ne morej0 zbrati vseh č7 i^30™ terlala; nov, sporazum pf," ™ čil evakuacijo glavnine francoskih čet do konca junija, K " tičnim i777Um’ kl nl uradnega značaja, možnost 7a87VKik°m Zdru2enlh uaredov Perzije?' 6 Uradno Potrdilo, da Ameriško ima namen, da da poli-v Moskvi ln Teheranu se sovjetske čet« umikajo lz ki so ga sklenili v meseca; evakuacije igli izvesti so Fran- do konca avgusta ostanek pa tega leta. V Li banonu bo ostala le misija, HOOVERJEVA^MISIJA Rim, 28. marca V Rimu se te dni mudi bivši a-meriški predsednik in odposlanec predsednika Trumana za preučitev prehranjevalnega položaja Hoover. Med drugim je obiskal in bil sprejet pri papežu, kraljevem namestniku ln ministrskem predsedniku De Gasperlju. V nedeljo dopoldne je Imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o vprašanju prehrane. V četrtek ga pričakujejo v Varšavi, kjer se bo ustavil tri dni. veleposlaništvo v Teheranu je dobilo navodila da no" roča o izpraznjevanju Perzije čemer poroča Moskva ter postopnem razvoju položaja, Enaka navo. dila je dobilo tudi britansko veleposlaništvo. Poročilo teheranske radijske po staje, ki ga je dala nioskovska radijska postaja javlja, da so pri! čeli s ponovnimi operacijami za popolni umik sovjetskih čet iz Perzije. Princ Muzaffar Firouz je kot glasnik perzijske vlade izjavil, da je perzijski ministrski predsednik Sultanch pozdravil sovjetsko odločitev za umik lz Perzije kot »voli-ko osebno zmago*. Princ Firouz Je poteg tega Izjavil, da s Sovjetsko zvezo niso podpisali nlkakega sporazuma o lz. praznltvl. Ta sporazum končno tudi nl potreben, ker je bila sovjetska odločitev v skladu s tristransko pogodbo. Perzijsko vlado je o sovjetski odločitvi v nedeljo obvestil sovjetski veleposlanik v Teheranu Ivan Sadčlkov. Številni britanski dnevniki so z navdušenjem sprejeli sovjetsko obvestilo o umaknitvi sovjetskih 6et lz Perzije, vendar Imajo komentarji rezerviran ton . «Daily Sketch* piše: »Ce je Sovjetska zveza pristala na to, da umakne čete lz Perzije, ne bo prijatelja teh dveh, ki ne bl z zadovoljstvom sprejel te obločitve. Ostaja I pa š« velika obveznost Varnostne- ga sveta, da dobi zadostna pojeia-nila o dejstvu, da so v Perziji sovjetske čete, ko je določeni rok pogodb? zdaj že potekel*. Nadaljnji konaervatvinl Ust «Daily Telegraph* pravi: »Ta novica bo povzročila kup nesoglasij. Pravica ln dolžnost Varnostnega sveta j«, da zahteva poročilo od obeh strani*. Po poročilu «Daily Telegraph* bt morali narediti Združeni narodi prl tem vprašanju piko; to pa zaradi Izgube zaupanja na strani malih narodov. V igri je težko načelo. Pogodbo so kršili; pri tem dejstvu grt za nekaj važnejšega kot Je usoda Perzije; gre za bodočnost sveta. «Daily Mali* piše: »Nepričakovano rešitev položaja, kl se zdi, da bl ga lahko postavili v leto 1938, vsem strahom pred novo vojno, bo. do po vsem svetu sprejeli z olajšanjem. Sovjetska vlada je ukrepa-a modro ln z dobrim namenom. 1 dvoma, da je padla sovjetska odločitev na podlagi mirnega zadržanja Velike Britanije in Združenih držev.i Dnevnik vztraja razen tega na tem, da je treba vprašani« predložiti Varnostnemu svetu. Petkova poročila lz Teherana pravijo, da se v obmejnem predelu proti Iraku nadaljujejo spopadi med perzijskimi silami in upornimi kurdskimi plemeni. Vodja Kurdov, kl je zdaj na obisku v Teheranu, je izjavil, da so ta plemena zelo nezadovo'jna, ker vlada ne prizna narečja, ne plača uradnikov ln noče uvesti nfk&terih Pomoč Avstriji In Rdeča armada Renner nasprotuje podonavski zvezi • LONDON, 26. marca. — Po včerajšnjem poročilu BBC ja svet ustanova UNRRA včeraj razpravljal o politiki Rdeče armade — »o prehranjevanju ln Iz krajevnih zalog*. Na konferenci ustanove UNKKA v Atlantic Cyti-ju sta Kanada in Združene države izrekli svoje mnenje o pošiljanju Avstriji, dokler bodo tani sovjetske čete. Ustanova UNRRA je •meia v načrta, da pošlje Avstriji pomoč v vrednosti 70 milij. dolarjev. Ameriška delegacija vztraja in izjavlja, da Združene države toliko časa Avstriji ne bodo pošiljale nadaljnje pomoči, dokler to vprašanje ne bo rešeno. Dan grške neodvisnosti Poslanica kralja Jurija ATENE, 26. marca. — Grčija je v nedeljo proslavila 125 obletnico edneva grške neodvisnostiz, ko se je država rešila otomanskega jarma. Svojemu narodu je poslal poslanico tudi grški kralj Jurij. V njej je z ozirom na bližnje volitve dejal: * Želim, da bi grški narod izrazil svojo suvereno voljo na dostojanstven način in v polni zavesti, da so nasilje in skrajna sredstva Grčiji sovražna.* Kralj je dodal, da *mora bift Grčija pripravljena reform. Dodal jc, da nl komunist, in da Kurdi ne bodo nikoli pristaši komunizma. Dopisnik lista »News Cronlcle* lz Teherana poroča: »Zdi s«, ds ima upor malo ail nič zveze z dejansko perzijsko krizo*. Včeraj so se v nekem hotelu v New Yorku sestali vojaški, pomorski, ln letalski zastopniki petih velesil — Velika Britanija, Združenih držav. Sovjetske zveze, Franclje ln Kitajske, Preučevali so načrte za ustanovitev svetovne policijske sile. Razpravljanje je posvečeno številu moštva te sile, h kateri bodo prispevale polovico petere velesile, drugo polovico pa ostali 2!druženl narodi. Izjavljajo, da bodo o raz-pravah le malo ali pa sploh ničesar poročali, ker eo na londonskem sestanku sklerlll da je potrebno razpravljanje o izdelavi vojaških načrtov držati v strogi tajnosti. Prihod prve pošiljke žita, ki ga je nedavno poslala ustanova UNRRA, so v neki dunajski pekarni proslavili z javno slovesnostjo. Avstrijski predsednik Karl Renner, se je v razgovoru, kl ga je danes objavil dunajski list na francoskem nadzorstvenem področju «Welt am Montsg* izjavil, proti ideji podonavske zveze. »Danes mnogo govorijo 0 tesnih zvezah med Avstrijo ln podonavskimi državami ali južno Nehičljo, tako je dejal Renner. Ml smo proti vsemu, v kolikor vidimo v tej politiki nevarnost za nas ln Evropo.* »Razvijali bomo politiko, ki nl utemeljena na zavezništvu, temveč edino le na organizaciji Združenih narodov. Vemo, da pripadnost k organizaciji Zdruienih narodov nalaga vojaške odgovornosti. Seveda bi želeli, da bi za na* naredili izjemo, tod« vsekakor smo prlpravlje-P’ izpolniti nase obveznosti*. težke mednarodne pogoje, ki malih narodov.* Grški desničarski tisk Je obširno objavil kraljevo poslanico, levičarski tisk pa jo ima za monarhistično propagando v korist bližnjega plebiscita o kraljevi vrnitvi v Grčijo. Nedeljski *New York Timesz je v članku o grški neodvisnosti med drugim napisal: sEvropa je težka ranjenka te dobe. Zahodna tradicija Je pretresena do svojih temeljev in Grčija je še enkrat pozori-šče spopada dveh civilizacij. Ni zgolj slučaj, da se Jz Grčija kot prva izmed malih narodov uprla sili osi. Ni zgolj slučaj, da je razdvojena zaradi napetosti med strankami, kar je bila še za časa vojne in zaradi prvih volitev, za katere hočeta EAM in Sovjetska zveza, da jih odložijo za dva meseca, začasna vlada in Velika Britanija pa hočeta, da so na določeni datum. Vse to pomeni, da je Grčija -mejna črta kjer si stojita nasproti dva msveto-vaz. «Nev> York Timesz zaključuje, da bo proslava služila tudi za to, da bo spomnila zaveznike, posebno zahodne, na njih dolg do Grčije in na obljube pomoči po končani zmagi- Isti list javlja, da so desničarskim ekstremistom odklonili dovoljenje za udeležbo pri volitvah. Komunisti in njihovi pristaši so priredili v Pireju velike demonstracije; levičarski listi še nadalje vztrajajo pri evolivni burki*. Zatrjujejo, da je sklep komunistične in sorodnih strank, da se vzdržijo volitev, posledica prepričanja, da bi bile poražene in ponižane, dasi so trdile, kakor je izjavil pred Varnostnim svetom tudi Višinski, da pripada velika večina grškega naroda levičarskim strankam. Bivši grški zunanji minister So-phianopoulos je v nedeljskem govoru, kl ga je imel pred 40.000 pripadniki levičarskih strank v Pireju, izjavil, da pada odgovornost za to, kar ima on za evolivno burkoz v Grčiji, na britanskega zunanjega ministra Bevina. Grška vlada je odbila prošnjo, ki jo je predložila monarhistična organizacija eChiz, da bi volitve preložili za t:der, d.,', F 'o'rja p revi, da bi bila preložitev potrebna zaradi tega, da bi organizacija lahko bodo otežkoiili zaščito koristi v roku, ki je določen po zakonu, predložila lastno kandidatno listo. Enako prošnjo so predložiH tudi britanskemu poslaništvu. Iz Aten poročajo, da je vladal v nedeljo v Grčiji delni mir. Stavka v Kanei in na otoku Kreti, katero je Sophoulis naprtil organizaciji EAM in levičarskim strankam, ki so se odločile za bojkotiranje volitev, je končana. V Atenah so za dan volitev prepovedali ves promet z zasebnimi avtomobili. TOGLIATTI TOŽI • Rim, 26. marca Togliattijevo tožbe zamoi obrekovanja proti Ettoru Basavu, odgovornemu uredniku «Buon senso», in Sergiju Corezzoll, odgovememu uredniku «Nuovo senso* iz Regglo Emilije, je vložil Togliattijev branilec odvetnik Mario Paone. Tožba se nanaša 'r.i poročilo, kl ga je objavil list lz Reggio Emilije ter potem ponatisnil rimski list, po katerem naj bi se Togliatti odpovedal Italijanskemu državljanstvu, in sprejel sovjetsko; Izrekel naj bi tudi žalitve na račun italijanskega naroda. Palmiro Togliatti je dal največje možnosti dokazovanja O vprašanju bo odločalo vrhovno ka-sacljsko sodišče. NIKAKIH SMRTNIH PRIMEROV Mijnchon, 26. marca Po poročilu, povzetem po statistiki Zavezniške vojaške uprave in nemški zdravstveni ustanovi, kl so ga poslali newyorokemu listu »P. M.» je razvidno, d« na Bavarskem nl bilo primerov smrti, ki bl jih povzročila lakota. Častnik higijenskega oddelka pri vojaški upravi, major Marvin Li-nlck, in prof. Gerhart Weber 1 zdravstvenega urada občinske u-prave sta IzJavPa, da v Muncl cr.u nl bilo primerov smrti zaradi lakote, SENZACIONALNI DOGODKI NA GASPAKINIJEVI KAZPKAVI Avtor anonimnega pisma pred sodiščem: morda bo moral odgovarjati zaradi krive prisege Nadaljevanje zasliševanja obrambnih prio - Kazprava preložena na sredo popoldne TRST, 26. marca. — O se ba, ki je izjavila, da je avtor anonimnega pisma, ki so ga predložili kot dokaz pri Gaspari* nijevi razpravi, Je včeraj priila pred vrhovno sodišče Zavezniške vojaške nprave in pričala. Preden je sodni dvor končal včerajšnje zasedanje, je predsednik izjavil, da bodo pričine izjave predložili javnemu tožilcu in če bo potrebno, ga bodo obdolžili krive prisege. Kmalu potem, ko je predsednik otvorll jutranje zasedanje, so javili^ da ga želi videti neka oseba. V dvorano je ostopil mož s kapo v eni in z listom v drugi roki. Prišel je, da bi se odzval pozivu v časnikih, s katerim so povabili avtorja anonimnega pisma, ki so ga poslali v petek skupno s samokresom odvestniku Braunu, ki ga je izročil predsedniku. Mož, ki je vstopil z listom v roki, je nato zapustil dvorano skupno z enim izmed zagovornikov. Prvi je pričal Carlo Sancin, uradnik pri ILVA, ki je izjavil, da je šel v Solo, kjer je bil njegov otrok. Dejal Je, da je videl otroke, ki so jokali in da je slLSal, da so klicali svoje matere. Izjavil je nadalje, da je slišal strel. V odgovor na vprašanja Javnega tožilstva, Je Sancin izjavil, da ni bil nikdar član fašistične stranke ali drugih političnih strank. Ponovil je predsedniku prejšnjo izjavo, da je videl v šolskem razredu oborožene Slane policije z dvema brzostrelkama. Dejal pa Je, da ni mogel ugotoviti števila Slanov po- AlojztJ Ujčič Je izjavil, da je videl v prenapolnjenem razredu v drugem nadstropju policista s samokresom v roki. Kesneje Je videl, kako Je policist ustrelil in tedaj Je zaslišal vpitje: »Na pomoč, na pomoč*. Dejal Je, da Je videl med množico človeka, ki Je hnel v roki črn samokres. Na vprašanje predsednika, Je Ujčič izjavil, da ni videl, da bi neka oseba iztrgala samokres iz policistovih rok. Odvetnik Tončič Je tedaj vprašal: «Ali bi spoznal policista, ki je streljal?* Odgovor je bil pritrdilen. Ujčič je pokazal na Pizzina kot krivca. Med zasliševanjem »o izročili priči samokres. Priča Je pokazala, kako Je policist nameril orožje proti tlom. Možje, ki so bili okrog njega, so ga držali za roko. Javni tolileč je nato vprašal: «Ali poznate nekega Morabita?». — »Spoznal sem ga tu. ko J« prišel pred sodišče kot priča.* — Javni tožilec: »Ali ste ga videli v solskl sobi?* — »Ne morem reči če je bil tam ali ne.» Na vprašanje predsednika je tedaj Ujčič izjavil, da ko Je policist streljal, so bile nekatere osebe ob njegovi etrani in za njim. Predsed. nlk: »Ali je bit* kakšna oseba med vami in policistom ?». — »Osebe so hodile gor in dol. Neka druga priča Friderik Ste fančič Jo izjavil, da je slišal strel, ko je šel po stopnicah navzgor preti šolskemu razredu. Neznanec priča Mrmranje se je razleglo med oh. Cir.stvom v ozadju dvorane, ko je zavzel po kratkem odmoru avtor anonimnega pisma in pošiljatelj samokresa prostor v klopi za priče. Dejal je, da je njegovo ime Polikarp Starec, da stanuje v ulici Santa Maria Maddalena in da je zaposlen kot kurjač pri ILVA. Rekli so mu, naj pove svojo zgodbo. Staroc je izjavil, da se je pridružil možem, ž nam in otrokom, ki so se napotili proti šoli, V drugem nadstropju zgradbe so se prerivale osebe pred vrati nekega razreda. Ko je prispel v bližino vrat, so ga osebe, ki so bile za njim, porinile. Izjavil Je, da je videl najprej policista s strojnico, naperjeno proti osebam, ki so bile v razredu. Na levi strani je bila majhna skupina otrok, ki so brezupno vpili. Dejal je, da si je tc da ko samokres odpove, je cev, blokirana In da se orožje ne more sprožiti spet, dokler ne porinejo . .naprej in nazaj premičnega sproZilca. Naboj, ki ni bil Ustaljen, se, na ta način premakne in mslednji naboj je pripravljen za izstrelitev. Dokazal je to z orožjem, ki so ga predložiti kot dokaz. Obramba: »Želel bi staviti majhno vprašanje Pizzinu*. Predsednik: »Ali je t0 v zvezi S tem, o čemer smo pravkar govorili?*. Obramba: »Da*. — Poklicali so spet Pizzina: Obramba: »Ali priča lahko zanika' Cobollijevo In Furlanijevo pričanj« ?». (To se nanaša na izjave, ki naj bi Jih dal Pizzino v tovornem avtomobilu, ko sa ga prepeljal v bolnico). Pizzino: »No vem kaj aeip, takrat izjavil, čeprav vem, da sem nekaj rekel. Bil sem ranjen in šeni krvavel. Nisem imel orožja.* Dramatično razkrinkanje Približno ob 17.50 uri so izročili predsedniku enonimo pismo, Jn ao zaslišali Starca. Predsednik: »Želim, da napilete besedo Milano s peresom, in sicer kar najbolj paz'jivo Jn kohkrat hočete». Starec j« napisal ime na list pa-, pirja v klopi za priče. Predsednik je preučil pisavo z veliko pazljivostjo ter jo primerjal podpisu anonimnega pisma, Tamu je sledil dolg odmor. Nato je predsednik vprašal Starca, kaj je dala! po zapustitvi dvoran« ob 18 url in do 15.40, ko se je vrnil. Starec je. povedal, da Je odšel domov k iv. Ani ln da se Je takoj vrgli na razpravo. Vztrajal Je pri trditvi, da ni bil nikjer, razen doma. Predsednik: «Danes zjutraj, ko ste napisali icstltfat, v tej dvbrg.nl besedo Milano, ali J« bil to vat običajni podpis?*. : Starec: «Danes sem bil zelo nervozen*. ■ -•— Predsednik: «In zdaj ste še nervozni?*. Starec: «Z4aj ne*. Predsednik (obrnjen proti odvetnika Tončiču-: '»virokvmtijlfi v prti lanj so sledeči: danes zjutraj sem rekel priči, naj napile Šestkrat besedo Milano in sem mu rekel, naj to napile po svoji navedi. Ker, kot som imel v spoiMnu, pisava ni odgovarjala tem besedam, ki }h je nh- pre&sednlk: «Kško se imenujeta ta dva moža?* Starec: «P0fc-nam Ju zelo dobro, toda ne (norem povedati njunih lihen*. Predsednik je nato prtčital, kar je Starčc izjavil kot priča na zasedanju na današnji jutranji razpravi ter se obrnil na Staroa in dejal: »Se enkrat, vas vpralam. ali je to, kar ste danes zjutraj izjavili, resnica ali ne?*. ((Starce:* O vprašanju pisma ni vaip rad rasložil, stvar ja enostav. na.' } S Predsednik: »Vprašam vat. če ste danes zjutraj govorili resnico ali ne*. Starec: »Vse, kar šem, dejal, je resnica, razen trga kar bi vam sedaj rad enostavno povedal*. Predsednik: «AU ste prečitali pismo, ki sta vam ga izročili osebi?* Stareo: «Di». Predsednik: vKdaj sta- ga prečitali?* StarJet «Ko so ml ga izročili*. Predsednik; «Ali je bilo že podpisano?* Stareo: «Da». Predsednik je nato vprašal: Ali ste prepričani, da se niste danes vadili v podpisu vašega Imena?* Starec: «Ne». Nato se je predsednik obrnil n: odvetnika Tončiča ter dejal; »Ta mož se je danes zjutraj javil tukaj, kot je izjavil, da bi se odzval pozivu, id so ga objavili v časopisih in po radiu. lJo- pisal v dvorani, podpisu pisma, sem dal je izjaVo, ki je zelo važna za zahteval, da pradloiite pismo. Pri- obrambo, če je resnična. No- Nato Je predsednik vprašal Starca o policistu,' o katerem je trdil, da Je imel samokres. Predsednik: »Kakšne vrste pokrivalo Je Imel policist?*. Starec: ((Tega vam ne morem povedati, ker sem gledal v njegov obraz*. Predsednik: «Ko gledate človeku o obličje, ne morete povedati, ali ima pokrivalo ali ne?». Starec: »Tega ne vem. Gledal sem njegovo obličje in njegove oči*. Predsednik: »Poglejte mi v obraz. Ali imam na glavi klobuk?*. Starec; «Nisem gledal, če ima klobuk ali ne; šlo je za življenje ali smrt*. Ob koncu dopoldanskega zasedanja, ko je Starec že zapustil dvorano. je odvetnik Tončič dejal da se je priča javila po lastni pobudi in si je nadela s tem veliko odgovornost. Odvetnik je dejal predsedniku, naj upošteva način, s katerim Je Starec prišel do samokresa ter prosil, naj bi Starec zaradi tega ne imel posledic. Predsednik je odgovoril, da ne razume vzroka odvetnikovih besed. Predsednik je posvaril pričo o posledicah, ki izhajajo iz krivega pričevanja. Vzrok je bil ta. On t predsednik) se je spominjal, da psevdonim, s katerim je bilo podpisano anonimno pismo ni odgovarjal pisavi na papirju, ki ga ima v žepu. »Zaradi tega — je pripomnil predsednik — sem opozoril pričo o nevarnosti, ki mu preti, če bi nadaljeval s svojo zgodbo, če Je točen moj spomin o pisavi pisma in papirja, katerega imam v žepu*. «Iskreno upam, da je listino, ki sem vam jo izročil pred dnevi, podpisala zadnja priča. Jaz dvomim o tem. Zaradi tega je bila moja doli-nost. pričo opozoriti, jireden nadaljuje. S tem ne nameravam na-migavati proti komur koli*. Popoldanska razprava Ob pričetku popoldanske razprave niso predložili anonimnega pisma. ker niso mogli dobiti stika z odvetnikom Braunom. Predsednik Je zahteval, skušajo dobiti pismo. Nato je odvetnik Tončič prosil za dovoljenje, da bi nastopil« kot priča neka oseba, ki je videla nekega policista, ki nastopa kot pri-ča na razpravi, včeraj na političnih demonstracijah. To bi pomenilo, da te pride ne more imeti za nepristransko. Javni tožilec Je proti temu protestiral, ker pa je predsednik, z ozirom na to, da ne bi ogrožal obrambe, dovolil, je pred sodišče stopila mlada prodajalka, Giorgina Juriše-vičeva, ki Je izjavila, da Je videla ča je zdaj napisala iestkrat besedo Milano, podpisi so sljčnejii podpisu pisma kot so bili poprej, toda niso ie popolnoma enaki. Zaradi tega sem mu stavil vsa ta vpraianja. Predsednik Starcu: «Ali ste popolnoma prepričani, da je to val podpis*. Starec se je pomudil nekaj sekund na pismu, pokazal je žive znake, zadrege ter dejal: »Ne, stvar je drugačna. Vam bom povedal*. «V četrtek zvečer*, Je pričel Starec «sta prišla k meni dva moža. Zelo dobro me poznata. Jedel sem, ko rol je eden izmed obeh dejal: »Starec, pridi ven*, ter me je nato vprašal: «Ali imaš samokres?* Jaz se.u mu odgovoril: »Da, Imam ga*. «KJe ga hraniš?* — Odgovori) sem mu, da ga imam skritega v stend. — Dejal mi je: “»Povedati mi mo-raš številko samokresa*. — Sledili so mi, vzel sem samokres in sem jima povedal številko. »Dejala sta mi; «Jutri zjutraj ti bomo prinesli že napisano pismo, ki ga boš skupno s samokresom izročil odvetniku Braunu*. Naslednjega dne sta me čakaty in ko sem prišel, sta ml izročila pismo, ki je zdaj, gospod predsednik, v vaših rokah. -Jaz sem ga tedaj nesel — kot sem že dejal ~ odvetniku rraunu*. naj po- da je hotel pojasniti resnico, kot Je želel tudi predsednik sam. Odvetnik je dejal, da Je prepričan, da je priča izpovedala resnico. Predsednik: »Ob kateri priliki?* Odvetnik Tončič: »Pravkar*.* Predsednik: »Izpovedal je resnico Zdaj, toda ne danes zjutraj.* Odvetnik Tončič Je nato Izjavil, da so mnoge izpovedi Starca važne za ugotovitev o streljenju s samokresom ter je pripomnil, da bi želel povabiti druge priče, ki bi lahko pričale o Starčevih izjavah. Predsednik je tedaj poudaril dsjstvo, da je že dopustil obrambi dovolj svobode. . Clunel$ v listu »II Lavoratore» • je dejal — »je trdil, da jr. policija streljala z brzostrelkami*. Odvetnik Tončič sd je tedaj vmr-Sal ter dejal, da wls!>, da članek t-ga ni trdil. Predsednik je ■ Izrazil svoje začudenje. Odvetnik TončC jo nadaljeval: Pričeli so streljati z naperjenimi brzostrelkami*. Fo dvorani se Je ragkgej smeh. Predsednik: »Zaslišali smo 12 razbremenljn.li prič tn 17 obteiil-nlh. Ta razprava je pokazala težnjo, da se spremeni v pr:l3kavo o dejstvu, če je padel strel iz samokresa. To pa, kar moramo določiti je, če je omenjeni članek govoril resnico ali ne. Ce upoštevam samo obrambne priče, imam v 2 kot dovolj dokazov, da si lahko ustvarim sodbo, ki lahko prepriča vsakega pametnega človeka.* Predsednik je končno dovolil obrambi, da predloži nove priča. Sodni dvor je preložil zasedanje na sredo popoldne. Jem reči, da bi lahko kot Slan obrambe delali nekorektna dejanja ali dejanja, ki so proti poklicnim dolžnostim. To kar bom sedaj izjavil, sc ne tiče vas. i\e morem verjeti, dit odgovarja to, kar je Izjavila priča s svojim »enostavnim* načinom razlaganja okoliščin, v katerih je bHo napisano pismo, temu, kar mi je zdaj izjavila. Velika razlika je med pisanjem pisma na stroj v tovarni in prejemu že podpisanega pisma dan keunejc od dveh oseb. Ce je ta mož zmožen govoriti neresnico o tej podrobnosti, mislim, da je zmožen povedati neresnične stvari tudi o dingih vprašanjih. Predsednik je govoril jasno in odločno ter tako nadaljeval: »Mislim, da je ta človek krivo prisegel. Z e. radi tega mislim predložiti njegove izjave javnemu tožilcu, da bo ta postopal proti njemu, kot bo Imel za potrebno. Odvetpik Tončič se j* zahvalil 'Prtdsednlku za JzjaviC • Q njegovi osebi. Predsednik: «Popolnoma sem prepričan, ,4a nimate nič opraviti s to stvarjo*. Odvftnik je nadaljeval z izjavo, Včeraj zjutraj je nudila Gorica svoj vsakdanji videz, dokler ni zbudilo pozornosti policije prihajanje skupin bkoličanov. V presledkih je do poldneva prebivalstvo napolnilo vse središče mesta. Trgovci so iz previdnosti spuslili svoje železne zastore, množica pa se Je zbrala na korzu Verdi. V prerivanju pred Ljudskim domom Je množica podrla in pohodila 38 letnega Viktorja Braraa, katerega je moral rešilni avtomobil prepeljati v civilno bolnišnico. Da bi razpršila množico, Je policija nastopila z brizgalkami in z vodnimi curki prepodila množijo, demonstrantov, ki »o se zbrali na korzu Roosevelt. Manifestacijam sp sledile protidemonstracije in za uspešnejšo preprečitev eventuelnih nredov se Je civilni policiji pridružila v popoldanskih urah tudi vojaška policija 88. divizije. Ob 19, uri jq bil red spet vzpostavljen, are tirali so nekaj oseb. izlet ,,M9dr!h vragov11 Ameriški Rdeči križ je včeraj na pobudo gdč, Smithove organiziral prvi izlet za vojake 88 divizije. Obiskali so Sveto goro in goriškl grad, kjer sb jim razložili zgodovinske posebnosti. Podobni izleti bodo \Beko nedeljo z avtobusi, ki jih stavi na razpolago A. R. C. Tatvina Pred nekaj dnevi so neznanci izkoristili trenotno odsotnost stanovalcev in s ponarejenimi ključi vdrli v stanovanje Giovanne Bat-tigove v ulici Lan Gabriele )9. Odnesli so .obleke in perila v skupni vrednosti preko 200.003 lir. Preganjalec obsojen na 22 let V petek zjutraj Je bila pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti naredniku Corradu Cutandelli. Obtoženec, ki je na begu, je bil obtožen preganjanj po Istri in umora Antona Lonzarija v letu 1944. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega in ga obsodilo na 22 let ln 8 mesecev zapora. SVAKILO PODPOLKOVNIKA SMUTSA Na področju “A„Jul. krajine je oblast samo ZVD Zahteva po razidu “Akcijskega odbora« naslednika stavkovnega odbora, ki si skuša lastiti upravne naloge TRST, 26. marca. — Podpolkovnik J. C. Smifts, C. B. E., okrožni komisar Zavezniške vojaške uprave za mesto Trst, je izjavil, da bodo morali »Akcijski odbor*, ki so ga ustanovili po odstopu odbora za stavke, razpustiti. Podpolkovnik Smuts je dodal, da so nameni, zaradi katerih so ustanovili ta odbor, v nasprotju z zakonom. Podpolkovnik J. C, Smuts je sprejel člane odbora ter jim podal sledečo izjavo: »Danes sem vas povabil sem, da bi vam pojasnil razloge, zaradi katerih sem prepovedal objavo vašega letaka in vam pojasnil stališče Zavezniške vojaške uprave do vašega tako imenovanega »Akcijskega odbora* in njegovega pravnega stanja pred zakonom. «To, kar vam bom povedal, je s popolnim odobravanjem vršilca poslov višjega častnika za civilne zadeve in Zavezniške vojaške uprave. Trgovska zveza vabi lastnike krošnjarskjh dovoljenj, da na uradih čimprej prevzamejo obnovljena dovoljenja za tekoče leto. »Predvsem vam želin? pojasniti organizaclj0i kl položaj, ki ga zavzema Zavezniška vcjaSka uprava v delu Julijske krajine, kl jo upravlja, zlasti kar s? tiče tvžažkega okrožja ki ga upravlja okrožni komisar. Tega upraylja Zavezniška vojaška uprava. Ta upravlja področje po raznih uradih in častnikih, ki so navedeni v splošnem ukazu št. 11 po raznih državnih in poldržavnih ter občinskih ustanovah, ki so jih z omenjenim ukazom priznali xi pooblastili. »Ni druge vlade in tudi ni druge uprave. Drugič želim, da bi jasno razumeli, da je ena izmed glavnih nalog Zav.zniške vojaške uoravc ohranitev spoštovanja zakonov in reda ter zaščita pravic in svobode prebivalstva. Ni druge oblasti, kl bi bila po zakonu pristojna Izvajati te funkcije. Tretjič želim, da jasno razumete, da kdor koli, bodisi oseba ali ustanova, ki bi skušal preprečiti Zavezniški vojaški upravi izvajanje njenih funkcij in ji otežkočil izpolnjivanje toh nalog, ali bi si skušal prisvojiti funkcije Z«vozniške vojaške uprave in njene uprave na kakršen koli način, sc bo prekršil proti zakonu, kar ne bo oblast dopustila. Zavezniška vojaška uprava je v stanju izvršiti naloge, ki so jih njej zaupale velesile, brez podpore tujih ustanov. Četrtič želim, da jasno razumete, da način, po katerem ravnamo v okviru, ki sem vam ga zdaj opisal, je bil vedno v tem dati ljudem ir ustanovam največjo svobodo pri izražanju svojega mnenja ter organiziranja in sirjenja istega. Dane je bila največja svoboda vsakomur in na vsak način, da bi izrazil svoje mnenje, kakor je želel pod pogojem, da ns bi bila ogrožena javna varnost in ne bi skušali prisvojiti si funkcij in pravic uprave. ^ Politika, ki jo bo izvajala Zavezniška vojaška uprava, bo tudi v bodoče dovoljevala to svobodo. Kakšen je torej položaj vašega »Akcijskega odbora* in letalca, kl naj bi ga objavili? Ta odbor ima storiti več, kot pa samo izražati mnenja svojih elanov In ustanov, ki so se mu pridružile. Njegov namen je storiti več kot samo širiti politično vero ln drugo. Po njegovem nazivu je to odbor, ki mora organizirati akcijo in jo razvijati s pomočjo iz-vestnega dela prebivalstva, kateremu Je namenjen letak. Kam meri ta akc'Ja? C e uporabimo besedo, kl Jo navaja letak, teži ta akcija k »boju*, da bi Ačit’-li to, kar vi imate za pravico naroda in vsiliti vaša mišljenja o zakonu in redu. Kakšnega orožja so hočete poslužlti v tem »boju*, naravno ne omenjate. Toda iz vsebine vašega letaka je jasno, da nameravate najmanj ponoviti dogodk« pred 15 dnevi. Ta vaša akcija bi pomenila, m'lo rečeno, poizkus prisvojiti si nadzorstvene funkcije Zave miške vojske uprave ali bolje povedano, Ul bi očividen poizkus ovirati Zavezniško vojaško upravo pri izvajanju njenih nalog. Zaradi tega se mora vaš akcijski odbor z njegovimi sedanjimi težnjami in namerami takoj razit) ln ne bom trpel, da bi vi ali kdor koli poizkušal ustanoviti podobno bi imela iste namene. Zaradi tega letak, ki naznanja namene vašega odbora, ne bo objavljen. Dovoljeno vam je organizirati se ter izraziti in razširjati vaša mišljenja. Ce 'elite, lahko ustanovite enotni odbor ali udruženje za duhovne sile in mišljenja, ki jih želite predstaviti Javnosti, vedno v okvirju, ki ga dovoljujejo zakoni, kot vašo skupno politično modrost. Ce se boste odločili za to pot. Ji boste mogli slediti, seveda ,po zakonskih predpisih ter ml boste predložili vse podrobnosti v odobritev. Vaš odbor se bo upošteval In vam bo dana odobritev. Vsekakor pa pazit« na to, da ne bi bili cilji in nameni kakršnega koli odbora, ki bi ga nameravali ustanoviti, v nasprotju z zakonom, na katerega glavne točke sem vas opozoril. Drugi dan manifestacij Civilna policija ščiti Carducci št.6 Ponedeljek je bil že drugi dan Italijanskega manifestiranja za italijansko rešitev vprašanja Julijske krajine. Manifestacija, ki so jo pričeli dijaki po pouku v poznih popoldanskih urah, so je večala, ko se je približevala središču mesta la jo končno zavzela znaten obseg. Množico, ki so j 3 zbrala na trgu Uniti, so nagovorili številni govorniki. Nat0 so se podali demonstranti pred hotel Grande Albergo della Citti, kjer so nastanjeni francoski«^ ameriŠKi delegati Zavezniške razmejitvene komisije. Policiji je uspelo obdržati obe množici demonstrantov neraztn in kmalu zatem se je pričel pomikati italijanski sprevod proti središču mesta. Množica ljudi, kl so peli in vzklikali, so je vila po ulic »h do poznih večernih ur. Skupine, ki so demonstrirale za Jugoslavijo, so priredile majhne protidemonstracije v predmestjih in nekatere od njih so prišle do središč* mesta. Po zaslugi in spret. nosti civilne policije Julijske krajine, ki je nadzorovala položaj, ni priČlo do težjih spopadov. Po uradnem poročilu Je policija aretirala 33 oseb. Določenemu številu oseb so nudili pomoč rešilne postaje, zaradi posledic demon, straoij, pa niso prepeljali v bolnico nobene osebe. V mraku so pripadniki civilne policije Julijske krajine na konjih stražili pred hotelom Grande Albergo della Citta, kjer so manlfe-stanti za Jugoslavijo še nadaljevali svoje demonstracije. Sedež raznih jugoslovanskih in komunističnih organizacij v ulici Carducci št. 0 jo tudi stražil oddelek civilne policije Julijske krajine. Obsodba trditev anonimnega letaka Dopitnik VZN poroča, da so trditve, kl jih vsebuje letak, ki kroži zdaj po Trstu v zvezi z britanskim letalom, ki Je letalo nad mestom Puljem pri zadnjih demonstracijah, povzročile veliko nevoljo v krogih britanske vojske in britanskega letalstva. Omenjeno letalo je opravljalo redno nadzorstvo nad množico in je vzdrževalo zvezo s policijo. Neki častnik britanskega letalstva, ki Jo med vojno donašal oskrbo Jugoslovanom partizanom, je dejal, da so izjave ali namigavanja, da je letalo vršilo kaj drugega, otročarija, ki je vredna neznanega avtorja letaka. E. VVALLACE 43. POTE PU11 Pustolovska zgodba Tiho je odprl vrata in se splazil do ograje. Zunaj je vladala tišina. Pitova obleka iz surove svile Je bila svetla in si Je zato oblekel dežni plašč ter ga zapel do vratu. Predolgi rokavi so ga ovirali in Jih Je zavihal. Ni bilo slišati glasu.... Tako Je poteklo deaet minut; ura-v predsobi je bila četrt. V precejšnji oddaljenosti sta ae na levi strani pojavili dve luči Verjetno Glorijin. avto. Luči so se približevale ln bilo J« čuti tydi brnenje motorja. Koliko so bo približala? Zdelo se je, da ne preveč; 4učl so ugasnile lp motor je , utihnil. Policijski avto bi bil bolj hrupen. Pito ga Je hotel slišali, ko se. bo premaknil. . Prisluhnil je: ia daljav« jo pri-bajal hrup in močnejše brnenje. Pito Je stopil v hišo in zaklenil vrata. Gospodična Helena Je bila v sobi. «Gospa ml je dejala, da morate odtod. Prlprav.la sem vama nekaj za pot.* Dala Je Pitu zavojček s hrano. Zahvalil se ji je in spravil zavojček v žep. »Sia bova skozi okno in vas prosim, da ga za nama zaprete.* Ko Je Otilija skočila za PItcm na teraso, sta razločno slišala brnenje policijskega avta. »Na to stran.* Pito jo je prijel za roko ln Otilija, je pomislila, da je prvič po poroki, da jo je držal za roko. Pitov prijem Je bil tesen in varen. Sla sta preko vrta, mimo dreves, železniškega vrtička in se znašla.na travniku, Pito-je pomagal Ottlijt skozi odprtino i v živi meji. V bližini je težko hropla lo-. kemottv«. Pito se Je ustavil in pogledal proti cesti. Prav na tem mestu je bil klanec, katerega tovorni vlak n« M mogel prevoziti v veliki brzini. Begunca sta s« še vedno držala za roke in previdno hodila ob progi. Ko sta imela pred seboj ravno cesto, ki je vodila v Ogdensburg, sta opazila avto, ki so je ustavil nedaleč od hiše. Izstopilo je nekaj mož, ki so se raz. kropili ob cesti. Bila bi neprevidna, če bi nadaljevala pot, kor bi ju lahko opazili. Proga je bila speljana ob parobku in nedaleč je Pito opazil mostiček, ki je vodil preko potoka. Menil je, da je boljše počakati ln poiskati skrivališče. »Ne vem kam pelje vlak, toda najina edina rešitev bi bil odprt tovorni vagon. Ce se nama to ne posreči, bova morala bežati proti polju.* Vlak se ja približeval; močne luči so osvetljevalo vsako drevo in grmičsk ob progi, »Počakaj dokler ne bom rekel „zdaj”», Je šepnil Pito. «Na poizkušaj plezati, marveč počakaj, da bom jaz na vagonu.* Lokomotiva je sopihala mimo njiju. Otilija je razločno videla kurjača in strojnika. Pito Jo Je prijel za roko in dvignila se J«. Mimo je vozil vagon za vagonom. »Sledi ml», je šepnil Pito, stegnil roko, m prijel za železno kljuko la ■efUrM~0.ee--K- nu#lpnlfAj' skočil na vagon. Ko Je trdno sta/ na nogah, je prijel Otilijo za zapestje in jo potegnil za seboj. Pito je pogledal nazaj proti hiši gospodične Helene; vrt je bil ves razsvetljen in zdelo so mu je, da je neki moški tekel ob progi. Vlak je prisopihal na vrh klanca ln pričel hitreje voziti. »Rešena sva*, je menil Pito zmagoslavno. »Nisva sama*, Je šepnila Otilija. Pito je posvetil z električno žar. nico ln opazil na drugem koncu dva potepuha, kl sta spala skrita v- kupu slame. »Kam se peljemo?* Vprašanje Je obudilo v Pitu spomine in nasmehnil se Je, »Ne vem; proti Ogdensburgu mislim; smer je prava.* Vlak se je premikal enakomerno, toda o Ogdensburgu ni bilo sledu. Ustavili so s« na majhni postaji ln med hruščem tor prerivanjem potnikov sta prišla mimo vagona dva moška s svetilko. »Se vodno niso našli potepuha. Ubil je svojega tovariša... morali bi ga odlikovati.* Ko sta se moška vračala mimo vagona, sta ae Se vedno pogovarjala o potepuhih. .(Nadaljevanje prihodnjič). Popis tujcev Vse osebe, ki nimajo italijanskega,, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji ttulijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. i ~o. Od 25. do 27. t. m. sta na vrsti črki O In P. PULJ Gledališče Verdi Danes zvečer bo v gledališču Verdi, v prireditvi tržaškega AIS drugi koncert, ki ga bo vodil dirigent Antonio Votto. Izvajali bodo Beethovnovo Ccriolano op. 62; Koncert št. 5, op. 73 za klavir in orjeester ter Tretjo simfonijo op. 55 (Eroica). Klavir bo igral Arturo Benedetti Michelangeli. Izpred kasacijskega sodišča Na včerajšnjem preučevanju prizivov, ki so jih vlomili sodelavci s sovražnikom .proti obsodbam, ki jih je izreklo porotno sodisce, je ka-sacijako sodišče izreklo sledečo odločitve: Zavrnili so priziv obtoženke Angele Ciacchijeve, katero so že obsodili na štiri leta, en mesec in deset dni; zavrnili so priziv obtoženca Vincenza Cicciottija, obsojenega na 15 let ln obtoženke Angele Bra-tovlcheve, obsojene na 4 leta in 4 mesece. Sodičče je delno sprejelo^priziv Uga Pillzzole, katerega so že obsodili na 20 let ln 6 mesecev zapora ter potrdilo obtožencevo odgovornost zaradi sodelovanja s sof vražnlkom; razveljavilo je obsodbo omejeno na primerjavo naložene kazni za isti zločin. Razpravo so vrnili izrednemu porotnemu sodišču v novo razsojanje. RAZGOVOR O DEMONSTRACIJAH Dopisnik VZN je razgovarjol z zavezniškimi oblastmi v Pulju o demonstracijah zadnjih dni. Zavezniški častniki so izjavili, da so delegati zunanjih ministrov odpotovali iz Pulja v ostale dele pokrajine in zato ni imela demonstracija, ki je hotela napraviti vtis ali imela kak drug ramen, posebnih koristi. Te demonstracije so odvzele mnogo časa delu in razvedrilu, medtem ko je — je izjavil eden izmed častnikov — povojni položaj v Pulju in drugje takšen, da ni vrnitev k rednim dolžnostim samo zaželen temveč dolžnost. MANIFESTACIJA ZA JUGOSLAVIJO V ponedeljek popoldne Je bila manifestacija za Jugoslavijo, ki se Je udeležilo nekaj tisoč oseb, Ki so vzklikale Titu. Manifestacija se je razvila v popolni disciplini. Krajevni policiji ni bilo treba posredovati, ker ni bilo nikakih izgredov. Na ulicah je bilo malo prebivalstva, ki je mirno prisostvovalo manifestaciji. OBVESTILO ODPUŠČENIM DELAVCEM Opozarjajo, da mora po odredbi št. 13 od 1. septembra 1945. Zavezniške vojaške uprave vsak odpuščeni delavec, javiti v treh dneh pri delavskemu uradu svoj odpust In yzrok -odpusta.. Razdeljevanje drv Opozarjamo potrošnike, da se J« danes pričelo osmo razdeljevanje drv po 15 kg na osebo po ceni 520 lir za Stot. RADIO ss-«w! st Torek, 26. marca 17 prenos iz Vidma; 18 obvestila' svojcem; 18.20 predavanje v ital.; 18-30 vesela glasba; 18.40 ungleška lekcija; 19 mladinska ura v slov.; 19.20 obvestila svojcem v slov.; 19.30 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 20.30 simfonični koncert; 21.30 zgodovinski m®-daljon; 22.15 plesna glasba; 23.20 nočno zabavišče. Rešitev sobotne križanke št. 32 Vodoravno: 1. pogodba; 2. RP (Robert Patterson), pezdir; 3. yes, nit; 4. graver, os; 5. vod. ost; 0. en, Easter; 7. abl. (abla-tiv), oko; 8. iskren, an; 9. Estonec. „ Navpično. 1. Trygve Lic; *• Peron, SS (Silvin Sardenkc); »• sad, akt; 4. op. (opus), Ebro. 5. generalen; 0. ozir, ne; • DDT, Oto; 8. bi, oseka; *• Armstrong. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja, A. L S- '