3554 A A 60100200 0 S R E D N J A K N JI ž NIC A P »P.126 66001 KOPER imw ASKl DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, rrw4 »• Abb. postale 1 gruppo (j6Q^ OUU 111' Leto XXXVIIL Št 211 (11.339) TRST, četrtek, 30. septembra 1982 PRIMOBSKi DNEVNIK je začel izhajat) v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPET HUDA NESOGLASJA MED KD IN PSI O GOSPODARSKI POLITIKI Spodolini bo skušal na izredni vladni seji uskladiti nasprotujoča si stališča ministrov La Malfa pripravljen na odstop, kar bi sprožilo vladno krizo - Kritike s skupščine občin - Pogojen pristanek delodajalcev na pogajanja o delovnih pogodbah RLM — Spadolini je bil prisiljen sklicati za danes izredno vladno sejo, da skuša ponovno v skrajni sili uskladiti na videz nespravljiva stališča socialističnih in demokrščanskih ministrov glede enega od temeljnih dokumentov gospodarske politike, ((proračunskega poročila* za leto 1983. De Michelis In Formica na eni strani ter Andreatta in Mar-cora na drugi so namreč na predsinočnji seji pristojnega medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje zagovarjali povsem nasprotne smernice, ko so se prvi potegovali De Michelis se rokuje s predsednikom Confindustrie Merlonijem (AP) NA VČERAJ ZAKLJUČENEM ZASEDANJU V BEOGRADU V ospredju pogovorov mnoge skupne pobude Predstavniki italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva, trgovine in turizma so razpravljali zlasti o skupnih akcijah na tržiščih tretjega sveta BEOGRAD - V jugoslovanski prestolnici so včeraj uspešno zaključili zasedanje mešanih gospodarskih in trgovinskih italijansko jugoslovanskih zbornic iz Milana in Beograda. Govorili so o skupnem nastopu gospodarstev obeh držav na tržiščih tretjega sveta, zlasti pa dežel v razvoju. Zasedanja se je udeležilo več vidnih izvedencev kakih štiridesetih podjetij in desetih italijanskih bank ter enako število predstavnikov jugoslovanskih delovnih organizacij in denarnih zavodov. Zadnji dan so izkoristili za dvostranska srečanja med predstavniki italijanskih in jugoslovanskih podjetij, ki delujejo na različnih področjih in v raznih aktivnostih. Ob zaključku je inž. Enrico Zuccoli, predsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, poudaril, da so v dveh dneh tehtnih pogovorov postavili realne temelje za skupne pobude pri gradnji velikih javnih del. zlasti cest, elektrarn, jezov, bivalnih naselij in to od načrtovanja pa do posredovanja tehnologije in izvedencev za dovrši tev načrtov v raznih deželah v razvoju. Tajnik jugoslovansko - ita liianske gospodarske zbornice v Beogradu, dr, Miodrag Volusevic, pa je po svoji strani dejal, da beo grajsko srečanje odpira novo poglavje v zgodovini tehniškoindustrij-skega sodelovanja med Jugoslavijo in Itsliio. Obe 'deželi bi lahko z združitvijo namili tehnologij dosegli vidne rezultate na tržiščih tretjega sveta in to v obojestransko konst. Istočasno je bil v Beogradu tudi sejem turizma, športa in navtike ter je bil na njem s svojim kioskom prvič prisoten tudi ENIT. Včeraj so se sestali tudi nekateri najvidnejši predstavniki Jugoslovanskega turističnega združenja in Italijanske vsedržavne ustanove za turizem. Proučili so možnosti z.a izpeljavo skupnih pobud, zlasti v Združenih državah. Med drugim so predlagali. da bi v prihodnjih mesecih priredili v New Yorku »Teden italijansko - jugoslovanskega turizma.* E. O. Pogovori o posojilu Kalijo Jugoslaviji BEOGRAD — V okviru uresničevanja finančnega sporazuma med jugoslovansko in italijansko vlado, katerega so sklenili leta 1981. so na včerajšnjem posvetovanju vlad 53 mrtvih v nesreči sovjetskega letala BRUSELJ - 53 mrtvih in 24 ranjenih, večina katerih se v bolnišnici bori s smrtjo, je o bračun letalske nesreče, do katere je pozno sinoči prišlo na luksemburškem letališču v Fin-delu. ko je sovjetsko letalo ilju-šin brž po pristanku, iz še nepojasnjenih razlogov, s pristajalne steze zavozilo v bližnji gozd ter eksplodiralo. Siloviti požar, ki se je brž razvnel, so gasilci kmalu ukrotili. Večina 68 potnikov in 11 članov posadke je bila namenjena v Lizbono in Limo. in delegacij obeh držav razpravlja li o posojilu Italije Jugoslaviji v znesku 15(1 miliard lir. Uresničitev tega posojila bi vsekakor prispevala k nadaljnjemu razvoju dvostranskega sodelovanja med obe ma državama. Val atentatov v Španiji MADRID — Val atentatov v Španiji se je nadaljeval tudi včeraj Samo v pretekli noči je eksplodiralo kakih petnajst peklenskih strojev, ki so pa naredili sorazmerno malo škode, ker so imeli le šibko razstrelivo. Nekaj jih je oolicija tudi onesposobila. Največkrat _ je počilo v Barceloni, kjer so bili štirje peklenski stroji, trije so bili v Madridu, po dva v Sevilli in Leonu, drugod pa po eden. predvsem za spodbujanje investicij in zaposlovanja, drugi pa za nadaljevanje restriktivne finančne in kreditne politike, ki naj bi zajezila inflacijo. Ali bo predsedniku vlade še enkrat uspelo, s posredovalno sposobnostjo, ki mu jo je ob prevzemu mandata malokdo pripisoval, (pričarati* nov kompromis? Njegova naloga tudi tokrat prav gotovo ne bo lahka in pri tem mu ne bo pomagal niti republikanski proračunski minister La Malfa, ki je izjavil, da ne bo spremenil niti vejice svojega poročila. Odklonil je torej vsakršen poskus posredovanja med stališči KD in PSI, češ da je njegov predlog povsem v. skladu s priporočili Mednarodnega denarnega sklada in je dal razumeti, da je pripravljen odstopiti, če ga ministrski svet ne bo odobril Nasprotna stališča o možnih poteh za izhod iz hude krize, ki jo vsi priznavajo, se odražajo tudi v uvodnikih strankarskih glasil, iz katerih jasno izhaja, da gre v bistvu za dve fronti, ne glede na pripadnost vladi ali opoziciji: na eni strani levičarske stranke, ki vidijo izhod v novem zagonu gospodarskega ustroja, na drugi pa sredinsko - desničarske, ki se zgledujejo po Reaganu in Thatcherjevi in jim gre predvsem za zajezitev inflacije, pa čeprav na račun naraščajoče brezpo selnosti in klestenja po socialnih izdatkih. V tem okviru je zabeležiti dokument vodstva KPI, ki poziva vlado, naj preokrene svojo gospodarsko politiko, ki je za delovne ljudi «nepravična in riesprejem-ljiva*. Negodovanjp nad vladnimi izbira^ mi je prjšlo včeraj do izraza tudi na skupščini vsedržavnega združenja občin v Viareggiu. Zastopniki krajevnih uprav so jasno povedali, da je dotacija 17.000 milijard, ki jo namerava vlada priznati za leto 1083 »očitno nezadostna*. močne kritike so pa tudi letele na sklep o kle-stenju podpor javnim prevozom, kar bo povzročilo povišanje tarif in s tem naraščanje inflacije. Zastopniki občin so tudi zavračali težnje vračanja k centralizmu in poudarili. da iz krize ni rešitve brez »večje demokracije, večje participacije. večjega ooglasja, večje vloge krajevnih uprav*. ............................. PRIČEVANJE BIVŠEGA MOROVEGA SODELAVCA MANZARUA Moro je bil seznanjen s pobudami prijateljev Iz jetništva je sledil poskusom, ki niso bili znani širši javnosti RIM — Po zaslišanju politikov v Palači Macuto se je včeraj proces Moro vrnil v bivšo telovadnico na rimskem Foru Italicu, kjer so zaslišali bivšega Morovega pravnega svetovalca in sedanjega državnega pravobranilca Giuseppa Manzarija. Bistvenih novosti ni Manzari povedal. obudil je predvsem spomin, na nekdanje prijateljstvo, ki ga je vezalo z Aldom Monom, navedel je poskuse, kako bi bivšemu predsedniku KD rešili življenje. Ob tem je Manzari izrazil prepričanje, da je bil Moro obveščen o vseh poskusih za svojo rešitev, celo o tistih, ki niso biii znani širši javnosti. To iz-iiaja iz Morovega pisma, ki so ga našli v nekem brigadističnem zaporu. V njem bivši predsednik KD sprašuje, zakaj se ne nadaljuje pobuda ameriškega predstavnika v OZN Younga. Pisma niso brigadisti odposlali, ker je vsebovalo namig, da je zaprt v Rimu. Manzari je delno zanikal Andreottijeve trditve, da ni Moro nikoli izrazil bojazni pred morebitnim terorističnim napadom. Maro se res ni bal zase, strah ga je bilo predvsem za svojce. Po Manzariju so se sodniki vrnili k »zapletu* z Ulico Gradoli. Zaslišali so več stanovalcev iz poslopja, kjer so odkrili brigadistično skrivališče, a jim ni uspelo razčistiti zapleta. Le tedanji prijatelj Lude Mokbel je potrdil, da mu je ženska povedala, da je slišala iz sosednjega stanovanja Morsejevo abecedo. Vse to je napisala na listič, priča pa ni zagotovila, ali je listič Mokbelova tudi izročila policijskim agentom. Glede Ulice Gradoli so sodniki včeraj zavrnili zahtevo, da bi zaslišali Morovo vdovo, danes pa bodo poslušali časnikarja Sandra Ac-ciarija. ki je napisal, da je notranje ministrstvo med 16. in 17. maj' cem prejelo anonimno obvestilo, da je v Ulici Gradoli skrivališče rdečih brigad. NEW YORK — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. ki vodi delegacijo SFRJ na sedanjem zasedanju generalne skupščine OZN, je imel v minulih dneh ločena srečanja z voditelji delegacij več di'žav, ki sodelujejo na tem zasedanju. Pogovarjal se je z zunanjimi ministri Pakistana, Egip ta. Belgije, Italije, Peruja, Džibu ti ja. Avstrije in Indije. S sogovor niki je izmenjal mnenja o perečem mednarodnem položaju. Tudi jutranje srečanje Spadoliui-ja z zastopniki zasebnih (Confindu-stria) in javnih podjetij (Intersind in ASAP) je doživelo le navidezen uspeh. Delodajalci so namreč sicer sprejeli poziv k obnovitvi pogajanj o delovnih pogodbah in stroških za delovno silo, ki naj bi se začela 7. oktobra in končala pred 30. novembrom, a so potrdili za sindikate nesprejemljive predpogoje. Predsednik Confindustrie Merloni je poudaril, da hočejo predvsem določiti vnaprej popravke (seveda na slabše) pri draginjski dokladi in je kar napovedal, da bo mogoče dejansko vrednost plač morebiti ohraniti, nikakor pa ne povišati. INTERVJU JUGOSLOVANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA DOLANCA Zfl RTV BEOGRAD Naloga jugoslovanske družbe je ohraniti politično varnostno stabilnost v državi Zanimivi podatki o položaju na Kosovu - Napadi na družbeno lastnino povzročajo veliko škodo - Treba je ohraniti zaupanje delavcev v oblast delavskega razreda BEOGRAD — »Politično varnostni položaj v Jugoslaviji je stabilen, naloga družbe pa je, da to stabilnost ohrani*. To oceno je izrekel zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc v pogovoru z novinarji RTV Beograda ter delavci tovarne Rekord iz Rakovice. Glede mej Jugoslavije je Dolanc dejal, da so mirne in da praktično ni večjih problemov. »Ne bom pa povedal nobene skrivnosti, če povem da v zadnjem času veliko število ljudi, na tisoče, beži v Jugoslavijo,* je dejal. V zvezi z vprašanjem o posledicah manipuliranja z informacijami o dogodkih na Kosovu, je Dolanc dejal, da predsedstvo CK ZKJ ni bilo pravilno obveščeno o vsem, kar se je dogajalo. Če je takratno vodstvo pokrajine Kosovo krivo, potem je povsem zagotovo zato, ker so prvo informacijo o nemirih zadržali v svojih ozkih krogih in ker niso pravočasno obvestili niti SR Srbije ni- ti predsedstva CK ZKJ, oziroma organov federacije. V minulih letih, je dejal Dolanc, doživljamo napade na družbeno lastnino. Škoda je velika, saj recimo samo letos presega 4 milijarde dinarjev. Po njegovem mnenju morajo samoupravne strukture v delavnih organizacijah oziroma delavske kontrole in seveda delavci to dejstvo veliko bolj upoštevati kot do zdaj. «Pred desetimi dnevi*, je dejal Dolanc, «smo zaprli pet-šest znanih gospodarstvenikov, ki so pri enem poslu za. Jugoslavijo naredili za dva milijona dolarjev škode. Številnih nezakonitih primerov nismo odkrili, predvsem zato, ker. kot pravi slovenski pregovor, «vrana vrani oči ne izkljuje*. Delavske kontrole in organi samoupravljanja so potisnjeni ob stran, različne birokratsko monopolitične zarote pa so omogočile takšno stanje v gospodarstvu. Ni čudno, da so številni presenečeni nad akcijo in se celo sprašujejo. ali je treba delovati v takšni širini. Menim, je poudaril Dolanc, da je treba iti do konca, ker bodo sicer ljudje izgubili zaupanje v oblast delavskega razreda, v samoupravljanje. Nekateri pa to delajo namerno, da bi kompromitirali samoupravni odnos in dokazali, da samoupravna družba ni sposobna obračunati s takšnim stanjem. Boj proti gospodarskemu kriminalu je torej ena od poglavitnih nalog sedanjega trenutka v naši družbi*. O sedanjih razmerah na Kosovu in problemu izseljevanja Srbov in Črnogorcev iz te pokrajine, je Dolanc dejal, da obstojijo kvalitativne razlike v odnosu na položaj pi-ed nekaj več kot letom dni. Pokrajinski komite ZK Kosova danes predvsem ve, kaj hoče, ima svoj koncept in je v akciji. Glede varnostnega položaja v najožjem restriktivnem pomenu te besede je dodal Dolanc «lahko s silami, s katerimi razpolagamo, položaj zelo hitro rešimo. ................luiitiiiainiiiiiii.................................m.. MEDTEM KO SO ZADNJI IZRAELSKI VOJAKI ZAPUSTILI LETALIŠČE Z današnjim prihodom 699 ameriških marincev končana namestitev mednarodnih sil v Bejrutu Predsednik Reagan je izjavil, da se njegovi vojaki ne bodo umaknili, dokler Libanona ne bodo zapustile vse tuje čete BEJRUT, ameriških TEL AVIV marincev se je Dvesto včeraj opoldne izkrcalo v bejrutskem pri staniščh, drugih 400 pa so s trenutku predvsem do tega, da bi v Libanonu vzpostavil močno vojsko, ki bi lahko uspešno kljubova la vsem notranjim in tujim sovražnikom in bila najboljše jamstvo za enotnost države. Gospodarska odvisnost Libanona od Izraela pa je že itak tako velika, da se Gemayel ne more, tudi če bi si to želel, o-tresti vpliva telavivskih oblasti in torej posredno tudi ZDA, ki želijo utrdili svojo prisotnost na tem delu sveta. Beginovo odločitev, da se uvede preiskava o pokolu v Sabri in Satih, je vodja izraelske laburistične opozicije Simon Peres označil za »pravo zmago izraelske javnosti nad vlado*. Ozračje v Izraelu je ta čas prav gotovo bolj naklonjeno opoziciji kot Beginu. Tega se laburisti dobro zavedajo in želijo izrabiti o-gorčenje javnosti sebi v prid. Bivši premier Rabin je Begina obto- šesl najstimi helikopterji pripeljali ne posredno do letališča glavnega li banonskega mesta, ki ga je v jutranjih urah zapustila še poslednja skupina kakih sto izraelskih vojakov. Z današnjim prihodom še 699 marincev bo sestava mednarodnih mirovnih sil popolna. Razen v palestinskih begunskih taboriščih se življenjske razmere v zahodnem Bejrutu počasi izboljšujejo. Obnova mesta je že v polnem razmahu. Poleg poškodovanih poslopij pa je treba ta čas v Libanonu obnoviti predvsem oblast. Predsednik Amin Gemayel je sinoči sprejel odstop vlade premiera Vazana, ki pa bo do imenovanja novega ministrskega kabineta še izvrševala vse administrativne posle. Najresnejša kandidata za Vazanovo nasledstvo sta zmerna muslimanska politika Tahiedin Solh in Saeb Salam. Slednji je zahteval, naj Ge-mavel prepreči nadaljnje množične aretacije v šiitskih predelih Bejruta, kjer je dobesedno izginilo naj manj 1500 muslimanskih levičarjev, žrtve »čistk* redne libanonske vojske. ki jih je odpeljala neznano kam. i Pod okriljem mednarodnih mirov- j nih sil pa bo moral Gema.vel vzpo- j staviti libanonsko suverenost tudi i v državi. Na jugu preti izraelska vojska, v dolini Bekaa pa še ved-1 no ostajajo sirske in palestinske če- , , , . /» . . ■ ■ ■ • ■ . rrtn te. Ameriški predsednik Reagan je|spopad z gospodarsko krizo - Odstopil generalni sekretar l-DP na posebni tiskovni konferenci de- žil, da, s tem, ko noče demantirati obrambnega ministra šnrona v zvezi z njegovimi izjavami o prisotnosti izraelskih oficirjev med pokolom Palestincev v Tel Zaatarju, meče tudi sam slabo luč nad izraelske oborožene sile, na katere je prebivalstvo še posebej ponosno. Številnim osebnim napadom od govarja Begin tako. da s pikrimi pripombami zvrača vso odgovornost na Šarona. Pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve je izraelski premier priznal, da je kot ministrski predsednik odgovoren za vsa dejanja, ki zadevajo Izrael, o-benem pa je poudaril, da bo treba poizvedeti, kako je mogoče, da ni bil pravočasno seznanjen s tem, kar se je dogajalo v palestinskih taboriščih. Glede Tel Zaatarja pa je Begin očital laburistom, da so tudi po pokolu še naprej oskrbovali faiangiste z orožjem. Za ugled iz raelske države ni nič kaj spodbud na tudi vest, da je libanonski preiskovalni komisiji o dogodkih v Sabri in šatili več Palestincev, ki- so preživeli klanju, izjavilo, da je bilo med napadalci več takih, ki so govorili hebrejsko. Stotisočglava množica pa se je včeraj v Damasku udeležila pogreba palestinskega voditelja Abu Va-lida, ki je bil v torek ubit v zasedi. »Leader* PLO Arafat je izjavil. da »ta zločin razkriva prave namene Izraela do palestinskega ljudstva in zato ne bo ostal nekaznovan*. RIM — Osrednja komisija za cene. ki je posvetovalni organ pristojnega medministrskega odbora, bo vzela jutri v pretres predlog o podražitvi gospodinjskega plina za 40 lir pri kub. m. V BUNDESTAGU SE JUTRI SOOČITA DVE POLITIČNI SMERI Veliko pričakovaaje za jutrišnji razplet politične krize v Nemčiji Schmidt bo podal svojo «oporoko» - Genscher in Kohl skupaj v jal, da se njegovi marinci ne bodo umaknili, dokler Libanona ne bodo zapustile vse tuje čete. Šef Bele hiše je tudi izrazil mnenje, da bo do tega umika prišlo »hitro*. Reagan je spet predlagal, da bi uresničili ameriški bližnjevzhodni načrt, ki predvideva ustanovitev neodvisnega palestinskega ozemlja v Cisjordaniji in Gazi, pri čemer pa je poudaril, da ZDA ne bodo nikoli podprle rešitve, ki ne zajamči varnosti izraelske države. Čeprav Wasliington ne namerava razbiti zavezništva z Beginovo vlado, pa je jasno, da mu je v tem BONN — Jutrišnji dan bo nedvomno odločilen za korenit preobrat na krmilu zaliodnonemške zvezne države in s tem tudi za nadaljnjo smer njene. notranje, predvsem gospodarske politike. V Bun-destagu se bosta namreč poleg dveh političnih smeri — dosedanje levo-si-edinske in novonastale desnosredinske — spopadla tudi dva različna koncepta reševanja nemške gospodarske krize. Schmidt namreč ne namerava nemo prisostvovati napovedani nezaupnici svoji vladi, ki je ostala v manjšini potem, ko se NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliMiiiimiiiiiiiiiiit PO ODKRITJU NOVIH POVEZAV IN ODSOTNOSTI GLAVNIH KRIVCEV Težave parlamentarne komisije v preiskavi o Geilijevi loži «P2» RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o tajni prostozidarski loži «P2» odkriva nove in nove zločinske povezave, da ji bodo na pomoč priskočili kot svetovalci še trije pravniki. Za sedaj niso še potrdili govoric, da bi bila Gellijeva loža vpletena tudi v zadevo Moro, a kot kaže prihaja tudi v tej smeri do novih odkritij. Vsekakor pa komisija že vneto proučuje povezave z mafijo. Vezna nit med Gellijevo ložo in mafijo je bil po vsem sodeč ban kir Sindona. da se že zastavlja vprašanje o mo rebitnem njegovem zasliševanju v ameriškem za poni, kjer je trenutno zaprt. Po vsem sodeč se je preiskovalna komisija odločila, da ne bo zanemarila nobene možnosti pri iskanju resnice. Na tej poti pa srečuje najrazličnejše ovire, ki so objektivne a tudi politične na rave. Glede zadeve ENI - PETROMIN so ostali na izhodiščnih stališčih, ki so jih zagovarjali pred 14 meseci, o pravosodnem ministru Daridi, čigar ime .je baje na nekem lističu, ki so ga v Švici zaplenili aretiranemu Carboniju, pa bodo razpravljali 19. oktobra. Do tedaj pa se bo bržkone polemika med demokrščanskimi in drugimi komisarji razvnela. Trenutno ima komisija v rokah vse preveč tlečih ogorkov, da se marsikje pojavlja bojazen, da ne bo zmogla tako ogromnega dela. Vpliv Gellijeve lože v italijanskem življenju je bil namreč tako razvejen in prodoren, da je težko ločiti semena od plev v trenutku, ko so glavni krivci na »varnem* v tujini: Gelli, Carbani in .Federici v švicarskih zaporih, Ortolani pa na svobodi v kaki latinskoameriški državi. Upanje, da bi vsaj zaprto trojico kmalu zaslišali, je že splavalo po vodi, saj prihajajo iz Švice nespodbudne vesti. je desno krilo liberalne stranke in predvsem njen voditelj, dosedanji zunanji minister Genscher, odločilo za novo zavezništvo s krščansko zvezo CDU - CSU. Pred odločanjem o nezaupnici namerava podati svoj govor v trinajstih točkah, v katerih bo nakazal vse. kar meni, da je neobhodno za prihodnost Nemčije. To pa pomeni, da bo Bundestag prizorišče soočanja dveh političnih predlogov, slonečih predvsem na gospodarskih, notranjih in zunanjepolitičnih temah. Medtem ko je v pristopu k reševanju gospodarske krize razkorak med obema predlogoma precejšen, saj kadidat za novega kanclerja Kohl napoveduje obdobje strogega varčevanja, ki je že izzval številne kritike in ki mu velik del nemškega tiska pripisuje visok davek «krvi, znoja in solza*, je na zunanjepolitičnem obzorju videti manj razlik. Glasniki novega zavezništva zagotavljajo, da bo Nemčija pod Kohlovim vodstvom nadaljevala aktivno politiko miru in si še naprej prizadevala za popuščanje napetosti in za dobre odnose z Vzhodom. Ostala bo tudi zvest partner pakta NATO in Evropske gospodarske skupnosti, kar v bistvu pomeni, da se dosedanja Schmidtova zunanja politika ne bi smela spremeniti. Genscher je za sedaj zadovoljivo rešil preplah v liberalnih vrstah: grozečo predčasno volilno preizkušnjo je uspel odvrniti in tako pridobiti na času: kljub temu pa se vode v liberalnih vrstah še zdaleč niso umirile: včeraj je na primer v znak protesta proti njegovi politiki po štirih letih odstopil generalni sekretar liberalne stranke Giinter Verheugen. Srečanje Gromiko-ShuHz: mnogo besed brez napredka NEW YORK — Zunanja ministra ZDA in SZ, Shultz in Gromiko, sta imela na sedežu ameriške misije pri OZN v New Yorku več kot tri ure trajajoč pogovor o bližnje vzhodni krizi, strateški oborožitvi (START), zmanjšanju jedrsuih ra ket srednjega dometa (INF) in o popuščanju napetosti na relaciji Vzhod - Zahod. Vendar pa z varnostnimi službami ne bomo trajno razrešili položaja na Kosovu. Nujna je dolga, globoka, korenita, družbenopolitična akcija, skupaj z gospodarsko. Na Kosovu je dolgo časa trajala neka oblika brezvladja. Bilo je normalno, na primer. ne plačevati davkov, stanarine. vode. električne energije, televizije, ne registrirati avtomobilov in se voziti brez vozniškega dovoljenja*. «Danes na Kosovu ni večjih množičnih izgredov, demonstracij, še vedno pa je na stotine letakov, v povprečju na dan okoli 30 različnih pamfletov. Odkrili smo 55 skupin pripadnikov tujih organizacij. Od marca do zdaj smo aretirali okoli 700 ljudi — v tujini pišejo o tiso- Stane Dolanc čih. Obsojenih ;e bilo 320, nekaj več kot 1300 pa jih je bilo kaznovanih pri sodniku za prekrške. Iredenta zdaj kaže svoj pravi obraz. Ne govori več o geslu »Kosovo — republika*. ampak govori »živel šnver Hodža*. Povsem jasno je. da je šlo za napad na celovitost Jugoslavije. Na to, ali bo ta Jugoslavija ostala takšna, kakršna je. ali ne. Samo zaradi tega smo tj označili kot protirevolucijo.* je dejal Stane Dolanc. Dogodki na Kosovu so veliko gospodarsko breine za našo skupnost. Dnevno nas to stanje velja tri milijone dinarjev, je povedal Dolanc. Zatem je dejal, da se je od marca lani pa do danes s Kcsova izselilo 8.CC9 liudi. samo avgusta in septembra letos pa 535 oseb. kar ni dobro. »Moramo biti sposobni zaščititi vsakega pred vsakim, ki ruši red in mir ali krši zakone, ki veljajo v SFRJ, to je naloga miličnikov Albancev. Srbov in Slovencev ... Jasno je, da bomo najprej zaščitili tiste, ki so najpogosteje napadani, v sedanjem trenutku na Kosovu so to Srbi in Črnogorci. Ne moremo biti v vsaki hiši. v vsaki vasi. vendar proh'em tudi ni v tem. Težave so zaradi neke psihoze med ljudmi. Pogosto je v vasi tudi 30 miličnikov, vendar se izseljevanje nadaljuje. Na koncu koncev živeti pod puško ni enostavno niti prijetno.* V nadaljevanju oddaje je Stane Dolanc dejal, da je v državi na leto okoli 10.000 požarov, da je v minulih petih letih v njih izgubilo življenje 530 Ljudi in da je škoda znašala 3.5 milijarde dinarjev. V tem obdobju je bilo tudi 240.000 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 25.000 ljudi. Sedemdeset odstotkov požarov je izbruhnilo zaradi nepazljivosti. »Odgovornost in večja produktivnost, več dela. to so nedvomno temelji našega politično ■ varnostnega položaja, če želimo, da ostane vsaj takšen, kakšen je* je na koncu dejal Stane Dolanc, (dd) POLOŽAJ JE TEŽAK ZARADI MANJŠEGA UVOZA NAFTE Predsedstvo SFRJ poziva k varčevanju z energijo BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji proučite pereče probleme energetskega položaja v državi. Predsedstvo je ugotovite. da .je sedanje stanje ener getskih virov in rezerv težko za radi zastojev pri proizvodnji pre moga in manjšega uvoza nafte, pa tudi zaradi izjemno neugodnih hirdoloških pogojev. Zato je potreb no skrajno varčevanje in izkoriščanje naftnih derivatov in električne energije. Prav tako je nujno takoj sprejeti skrajne ukrepe varčevanja na vseh ravneh potrošnje energije in pri vseh porabnikih, prav tako pa tudi v gospodinjstvih. Predsedstvo SFRJ je v tej zjezi od zveznega izvršnega sveta zahtevate, naj pospeši sprejeman,je u-krepov^ varčevanja in smetrnega izkoriščanja vseh vrst energije in poudarite, da morajo vsi drugi organi in organizacije v federaciji, republikah in pokrajinah in vsi delovni kolektivi takoj sprejeti lastne programe varčevanja z energijo in jih tudi takoj začeti uresničevati- S široko akcijo varčevanja med občani bo prav tako mogoče privarčevati precej energije, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK 'NEVŠEČNOSTI* OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA NA VIŠJI SREDNJI ŠOLI Težave na trgovskem zavodu «2. Zois : križ z geometri in upravnim osebjem Predstavniki zavodskega sveta in ravnatelj šole so se včeraj sestali s pokrajinskimi upravitelji, da bi poiskali čimhitrejšo rešitev za že «stalne» probleme Kritični položaj oddelka za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu «Ž. Zois* ter nič manj pereča vprašanja upravnega in pomožnega osebja na šoli so bila v središču pozornosti včerajšnjega sestanka na pokrajini med predstavniki zavodskega sveta zavoda »Zois*, ravnateljem šole prof. Šahom in predsednikom pokrajinskega sveta Clari-cijem, odbornikom za vprašanja slovenske manjšine Čokom, odbornikom za šolstvo Toresello ter pokrajinskimi tehničnimi izvedenci. O prostorski stisk! na oddelku za geometre smo poročali že ob začetku šolskega leta. Takrat smo o-menili, da so se dela za preureditev enega od prostorov v prvem nadstropju paviljona B v komprenzori-ju bivše psihiatrične bolnišnice (kjer ima oddelek svoj sedež) že začela, doslej pa jim ni še videti konca. Oddelek za geometre šteje letos en razred več kot lani (letos tri, lani dva), tako da bi moral razpolagati z vsaj enim učnim prostorom več kot v lanskem šolskem letu. Ker do začetka šolskega leta «ni bilo mogoče* preurediti enega od tolikih prostih prostorov v učilnico, so novi razred namestili kar v prostor, kjer je bila še do lani zbornica. »Namestitev* ni bila kar tako enostavna: »Sami smo morali premestiti v bivšo zbornico rezervne klopi in stole iz risalnice, in ker le - teh ni bilo dovolj za vse dijake, smo morali, spet sami, prepeljati semkaj še rezervne klopi s trgovskega zavoda,* nam je povedal prof. Šah in dodal, da bi morala vse to opraviti pokrajina. «Tudi tablo za tretji razred bi nam morala posredovati pokrajina, a nanjo še sedaj čakamo, kot še vedno čakamo na omare, katedre, obešalnike in druge potrebne stvari,* je pristavil. Dela v levem traktu prvega nadstropja v paviljonu B (nad poklicnim zavodom) se medtem počasi nadaljujejo. Seveda se pri tem za stavlja vprašanje, zakaj so začeli s popravili šele 1. septembra (»Poslali so kar delavca, ki je začel z izvijačem popravljati ključavnice,* je pripomnil prof. Šah); zakaj niso izvedli del v poletnem premoru, tako da bi bila ob začetku novega šolskega leta dokončana. Novi pokrajinski upravitelji se zagovarjajo z dejstvom, »da si podjetja, ki naj bi jim dali ta dela v zakup, v poletnih mesecih privoščijo počitnice*. Od tod torej zamude... Doslej še ni jasno, kdaj bodo de la nared. Ko bodo dokončana, bo pridobil oddelek nekaj učilnic več, tako da se bi izognili v prihodnjih letih podobnim težavam. Poleg u-čllnic bodo uredili tudi prostor za laboratorij, usposobili stranišča (oddelek sedaj souporablja stranišča poklicnega zavoda) in iz dveh manjših prostorov uredili novo profesorsko zbornico. Dotlej bodo profesorji delili s slugo manjši prostor ob vhodu v levi trakt prvega nadstropja v paviljonu B. Drugi problem, ki tare trgovinski tehnični zavod, zadeva uradniško in pomožno osebje. Šoli po pravilniku pritičeta dva pomožna tajnika, sedaj pa razpolaga samo z eno pomožno tajnico, ki je vezana na to službo s trimesečno terminsko pogodbo. Pomožni tajnici zapade pogodba 7. novembra: Kaj potem? Doslej je še vedno obveljala praksa, da je šola dobila drugo pomožno tajnico, prav tako za dobo treh mesecev. Take tekoče zamenjave obremenjujejo upravno delo na šoli, saj preteče nekaj časa predno lahko novinci korenito poprimejo za delo, ko pa to steče, jim pogodba zapade. Pokrajina je pred časom že razpisala natečaj za dve mesti pomožnih tajnikov na šoli «Zois», odtlej pa je vsa zadeva zastala. »Sedaj moramo imenovati komisijo natečaja in določiti dan izpitov,* so povedali pokrajinski upravitelji včeraj predstavništvu trgovinskega zavoda: vprašanju. »Kdaj bo to storjeno?* je sledil klasični odgovor: »Čim-prejl* Na sliki: dela za preureditev e-nega od prostorov v paviljonu B. • Tržaški demokratični dijaki so naslovili izraelskemu veleposlaništvu v Rimu peticijo, v kateri ostro obsojajo pokol palestinskega ljudstva v Bejrutu in pozivajo na spravo in na mir na Bližnjem vzhodu. • Tržaška oblina sporoča, da bo do nadaljnjega Ul. Fornace zaprta na odseku od hišne številke 7 do Ul. Caboto. sljanu postaja iz dneva v dan vse bolj pereč in zaskrbljujoč. Tako je med drugim povedal na torkovi seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta pristojni odbornik De-pangher, ki je v svojem poročilu naštel vrsto težav in zlasti nerešenih obveznosti — od pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev do nekaterih organizacijskih zapletov —, kar danes v bistvu preprečuje, da bi občina nudila gostom doma kolikor toliko dostojno oskrbo in nego. «V'prašanja sedanjosti in bodočnosti te ustanove,* je med drugim dejal Depangher, «se vlečejo že preveč časa, zato zahtevamo od dežele, da si takoj prevzame svoje odgovornosti. V nasprotnem primeru bo občinska uprava vzela v pretres tudi možnost, da takorekoč vrne deželi upravljanje doma.* To stališče je soglasno sprejel tudi občinski svet z izglasovanjem resolucije, ki jo pristojni deželni organi ne bodo mogli na noben način prezreti. Uvodoma je župan Škerk v imenu odbora pozdravil začetek prvega šolskega leta »Jadranskega zavoda združenega sveta*, ki ima začasno svoj sedež v hotelu «Europa», že naslednje leto pa se bo preselil S SEJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Tudi na proseški železniški postaji preti razlastitev kar štirih hektarov Poročilo župana Guština o delovanju uprave - Odobreni resoluciji o globalni zaščiti in o pokolih v Bejrutu S SEJE DEVINSKO NABREŽINSKEGA SVETA OBČINA ZAHTEVA NUJEN POSEG V KORIST DOMA ZA OSTARELE Za položaj v sesljanski ustanovijo odgovorna dežela Tatjana Grgič (KPI) nova občinska svetovalka Položaj v domu za ostarele v Se- v Devin, v prostore, ki jih bosta da- la na razpolago princ Turn und Taxis in občina. Zatem je župan obvestil skupščino, da je v začetku septembra prišlo do prvega stika med upravo in novimi lastniki se-sljanskega zaliva, furlansko delničarsko družbo «Novatur», ki je kot znano tudi lastnik bodočega navtičnega centra »Marina Muja* v Miljah. V nadaljevanju seje je svet vzel na znanje odstop zaradi službenih dolžnosti komunističnega svetovalca Veggiana, ki ga bo sedaj v skupščini nadomestila prva neizvoljena na listi KPI Tatjana Grgič. V glavni skupščini Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) pa bosta u-pravo zastopala tudi Širca (KPI) in Lenarduzzi (KD), ki prevzemata mesto bivših svetovalcev Veggiana in Barija. Pred tem pa je svetovalec KD Tombesi najavil odstop iz občinskega sveta in to zaradi vse večjih obveznosti, ki jih ima kot poslanec v rimskem parlamentu. V »poslovilni* izjavi se je de-mokristjanski poslanec dotaknil tu di vprašanja odnosov med sloven sko in italijansko narodnostno skup nostjo in nas «poučil» z že znanimi stališči desnega krila tržaške KD do problema pravne zaščite Slovencev v Italiji. Tombesi — podobno kot pred kratkim nekateri svetovalci KD v tržaškem občinskem svetu —• še vedno v bistvu postavlja na isto raven življenjska vprašanja naše narodnostne skupnosti z nekaterimi, po njegovem mnenju še odprtimi pravnimi problemi istrskih beguncev. Gre za nesprejemljivo stališče ter za dve vprašanji čisto različne politične in tudi moralne narave, kar samo potrjuje, kako zelo ozko vizijo imajo določeni konservativni krajevni krogi do vprašanj sožitja in do same tržaške družbene stvarnosti. Na torkovem zasedanju zgoniške-ga občinskega sveta je največjo pozornost pritegnila točka o ureditvi tranzitne železniške postaje na proseški postaji. Občina mora o projektu, ki predvideva ogromno razlastitev kar štirih hektarjev površine, izdati urbanistično mnenje, vendar pa ostajajo upravičeni dvomi, če javna korist narekuje zaseg tolikšne površine, še posebno, ker baje promet na proseški postaji zadnje čase zelo upada. Zgoniški občinski 2. oktobra dijaška demonstracija proti pokolom v Bejrutu Pred kratkim se je odbor demokratičnih dijakov višjih srednjih šol letos prvič zbral, da bi se odločil za skupno akcijo, k* bi dokazala ogorčenje ob zadnjih tragičnih dogodkih v Bejrutu. Tako tudi v Trstu, kot drugod v Italiji, se bomo 2. oktobra vsi demokratični dijaki zbrali v sprevodu z zahtevami, da pride takoj do prepoznanja krivcev pokola, do takojšnjega umika izraelske in sirske vojske iz Libanona, da italijanska vlada prizna Organizacijo za o-svoboditev Palestine kot edinega predstavnika palestinskega naroda in da prekine vsakršne diplomatske odnose z I-zraelom kot tudi izvažanje o-rožja. dokler se ne bodo Begi-nove čete umaknile iz tujega ozemlja. S prepričanjem, da noben demokrat in antifašist ne more biti pasiven ob takšnih in tako tragičnih dogodkih, pozivamo vse, da se nam 2. oktobra pridružijo ob 9. uri na Trgu Garibaldi. Sledi’o bo javno zborovanje. kjer bomo lahko globlje snoznah problem Bližnjega vzhoda. Ob tej priložnosti bo spregovoril tudi predstavnik Organizacije za osvoboditev Pa lestine. Odbor demokratični dijakov višjih srednjih šo' svet je prenesel obravnavanje te točke na eno izmed prihodnjih sej, pred tem pa bo seznanil z načrtovano razlastitvijo vse zainteresirane dejavnike in skupaj bodo nato zavzeli enotno skupno stališče. Vendar pa ta ni bila edina točka, ki je zadevala odtujevanje naše zemlje. V zvezi z izgradnjo velike cestne povezave je namreč občina prav pred nekaj dnevi dobila varianto, ki jo mora odobriti. Pred tem pa se bodo upravitelji in politične sile sestali z razlaščenci in Kmečko zvezo, da proučijo, če varianta zadovoljuje upravičene zahteve, ki so bile svčjČas pojavljene. Tudi tokrat je župan Jože Guštin podrobno razčlenil tičtovanje in posege uprave. Poročal je o šoli in otroškem vrtcu, tako o delih na poslopjih kot o ureditvi urnikov in vzdrževalnini, ki so jo s pričetkom šolskega leta povišali od 12 tisoč na 15 tisoč lir na mesec, kar je najmanjši možni povišek, ki ga predvideva novi finančni zakon. Za izgradnjo telovadnice — socialnega centra, kjer končujejo drugo fazo del, je občina prejela od tržaškega sklada še nadaljnjih 600 milijonov lir v treh letnih obrokih. Razširitev občinskega poslopja bo verjetno dokončana že do konca tega leta. Prav tako pa se iztekajo dela za razširitev pokopališča v Zgoniku. V Saležu so postavili konstrukcijo za zbiranje mleka, nakupili pa so čakalnico za Briščike. Komisija za prilagoditev občinskega re gulacijskega načrta nadaljuje s svojim delom. Pričenja pa se vsedržavni popis kmetijske dejavnosti. Poleg odobritve raznih sklepov upravnega značaja je občinski svet v skladu z deželnim dekretom izglasoval z glasovi večine nove tarife urbanizacijskega davka »Bucalos si*. Kdor si bo zgradil stanovanje, bo plačal precej nižji davek. Na koncu so svetovalci soglasno odobrili dve resoluciji: prva zahteva izglasovanje pravičnega zaščitnega globalnega zakona za našo narodnostno skupnost, druga pa pravi, da zgoniški občinski svet o-stro protestira proti krvavemu pokolu v Bejrutu in zahteva, da se palestinskemu narodu omogoči samostojen obstoj. B. S. jezičnem letaku (napisan je v italijanščini, slovenščini in nemščini) je med drugim rečeno, da bo Trst oživel samo, če ponovno zgradi vezi s Slovenijo in Avstrijo. Župan Cecovini pri industrijah Včeraj sta se sešla predsednik pokrajinskega združenja industrijcev De Riu in župan Cecovini. Obrav- Danes stavka v industriji Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je oklicalo za danes stavko vseh delavcev v industrijskih obratih. Od 15.30 do 18. ure bo delavstvo zbrano na Goldonijevem trgu. Za takšno obliko protesta so se sindikati odločili, kot piše v njihovem tiskovnem sporočilu, ker tako zasebni kot javni delodajalci zavla- Jirži Anderle v TK Galeriji s -afepisiS Danes bo ob 18. uri v galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave češkega grafika Jir-žija Anderleja. Mojster, ki je razstavljal v številnih svetovnih likovnih metropolah, se nam bo predstavil z vrsto grafik. Osrednji izbor pa bodo sestavljali grafični listi z naslovom Apokaliptična antika. Razstava bo odprta do 13. oktobra, na ogled pa bo med poslovnim urnikom knjigarne. (Na sliki vidimo detajl An-derlejeve grafike Madamme Dana k.) Pisma uredništvu Pojasnilo novega deželnega nadzornika za slovenske sole Cenjeno uredništvo, dne 23. septembra letos ste objavili članek »Nov deželni nadzornik za slovenske šole*. V tem članku je bil objavljen v skrajšani obliki razgovor, ki sem ga imel z Vašim dopisnikom nekaj dni prej. Ko sem članek prebral, sem opazil netočnost, na katero Vas moram opozoriti zaradi boljše informacije bralcev. Gre namreč za naslednji odstavek: »...Poleg nadzornikov za jezikovne in literarne predmete predvideva zakon še nadzornike za humanistične vede, za matematiko in prirodopis, za tehnične predmete in za telesno vzgojo. Natečajev za te službe pa doslej še niso razpisali.* Resnici na ljubo moram pojasniti, da so razpisal’ natečaje za vse te službe na italijanskih šolah. Za šole s slovenskim, nemškim in ladinskim učnim jezikom so zaenkrat razpisali natečaje le za mesta nadzornikov za literarne predmete na nižji in višji srednji šoli. Gre torej za pojasnilo! S spoštovanjem Egidij Košuta Odtekanje vode v Bazovici Letošnje poletje je bilo zelo suho, brez padavin, zato nismo imeli z dežjem kaj opraviti. Ob deževnih . •«'V dneh in nalivih pa imamo v Bazovici dokaj nevšečnosti. Najnižja točka vasi je dolina i-menovana Leškovc, takoj za koncem vasi, ki je last sedmih gospodarjev. Ob dežju teče voda iz vse vasi v to dolino, in prav pri tem pride vsakič do preglavic. Najmočnejši odtok vode v dolino predstavlja cesta, ki pelje ob Bazoviškem domu. Po tej cesti priteče voda s skrajnega severnega dela vasi in iz centra. Ker ni na tej cesti nobenega požiralnika (eden sicer obstaja, a je venomer zasut z listjem, tako da po njem ne more voda odtekati) vdere voda v dvorišče Bazoviškega doma in celo v klatne prostore bližnjih hiš. Ko odteče, pusti vedno za sabo kupe blata, ki jih morajo domačini sami odstraniti. Dolina Leškovc pa je odličen odtok, saj voda z doline takoj odteče (morda se odpira pod dolino kaka kraška podzemska jama). Zato bi bilo priporočljivo, da bi tehnični urad mestne občine pregledal položaj in ukrenil potrebno, da bi olajšal delo domačinom in tako premostil sedanje težave. Vaščan DEJANJE, KI SE NA ŽALOST PONAVUA PROTISLOVENSKA IHTA POŠTNEGA USLUŽBENCA SSk poslala s tem v zvezi pismo poštnemu ravnateljstvu navala sta tekoče upravno-politične: čujejo s pogajanji za obnovo delovnih pogodb, ker je vlada do vse zadeve zavzela nejasno stališče in razmeče, in o njih dejala, da morajo v najkrajšem privesti do predložitve deželnim in državnim oblastem tŠfkšrilh %Ktdv. katerih uresničitev naj omogoči Trstu izhod iz krize. V prvi vrsti sta poudarila nujo po ponovnem zagonu proizvodnih dejavnosti. ker hoče Confindustria zadati nov udarec delavskemu ih sindikalnemu gibanju s tem, da odgovornosti za obstoječo krizo zvrača na delavstvo in na najmanj premožne ljudske sloje in streže po njihovi kupni moči. ........: ...................;:¥ ■' ' ■ lili 'C£?£.kfrf) fe g-.„ ' v.OV ‘S (Opi CjA/A *.. -1- -- \ kp c.". y ^ C! T rr?YK j t n ul jtT , ,, .m .ilsh m«*; oS vm' e. Pred sabo imamo nov dokaz, ka-1 sedo Opčine in jo zamenjal z Opi ko si je poštni uslužbenec drznil I cina, prečrtal je Trst in napisal -čečkati po osebnem- jčismu; za katero je pošiljatelj plačal redno poštnino, in izraziti svoj protislovenski gnev. Dotični uslužbenec je prečrtal be- ■ IIIIIIIIIIMIMMmiIHMIIIIIIIIIIHmMlllltlllllllIMnillMttMIIIMIinilllllllllinillMIIIMIIMIIMtIlItHIMIIIMIMIIIIIIIMIIIIimimillllllllllllllMIIIIIMIllllllMIMIHMIMIIIIIIIin ŠTUDIJE 0 PROIZVODNI PREUSMERITVI ŠE VEDNO NISO DOKONČALI Calza Blodi: na sedežu sindikata CGIL danes skupščina vseh prizadetih delavk Zaenkrat naj bi vseh 153 uslužbenk vpisali v posebno dopolnilno blagajno • Gibanje Mittelevropska omika priredi danes proslavo ob 600-letnici privrženosti Trsta Avstriji. Na tro- MIHtlHfMIIIHMHIIMIIIItlMMHimiMMMIttMHIUrtlJIl POBUDA KOORDINACIJSKEGA ODBORA RAZLAŠČENCEV IN KZ Na Proseku in na Kontovelu sestanek za protivrednosti Na jutrišnje srečanje so povabljene vse vaške organizacije in društva Koordinacijska odbora razlaščencev s Proseka in Kontovela in Kmečka zveza bodo priredili jutri zvečer sestanek z vaškimi organizacijami, na katerem bodo izdelali podroben načrt zahtev v zvezi s protivrednostmi za ogromno površino zemlje, ki jo bodo razlastili Pro-sečanom in Kontovelcem zaradi izgradnje hitre ceste na tržaškem Krasu. Vsak posamezni razlaščenec ima pravico do odškodnine za izgubljeno zemljišče, te odškodnine pa so tako nizke, da nikakor ne morejo zadovoljiti zainteresiranih oseb. Odškodnine so točno določene na podlagi zakonskih določb in sploh ni mogoče spremeniti njihove vrednosti. Zaradi teh razlogov in predvsem zaradi velike škode, ki jo bo naša skupnost utrpela ob izgubi svojega narodnostnega teritorija, so naše organizacija zahtevala, da morajo dobiti Slovenci poleg pravičnih odškodnin v prid posameznikom tudi primerne socialne, gospodarske in kulturne protivrednosti. Prireditelji jutrišnjega sestanka (začel se bo ob 20.30 v prostorih Mladinskega krožka Prosek - Kon-tovel v Kulturnem domu na Proseku, prvo nadstropje) zato vabijo sledeče organizacije, da se udeležijo srečanja: Kulturno društvo Prosek - Konto-vel, ŠD Primorje, ŠD Kontovel, Godbeno društvo Prosek, zbor »Vasilij Mirk*, ženski pevski zbor. Mladinski krožek, Amaterski oder »J. Štoka*, Zadrugo za Kulturni dom, podružnico Glasbene matice, Jusar-ski odbor Prosek, Gospodarsko društvo Prosek, Gospodarsko društvo Kontovel, sekci jo VZPIANPI, Združenje staršev, rajonski svet za zahodni Kras, sekcijo KPI, sekcijo PSI, sekcijo SSk. V sejni dvorani sindikata CGIL na vogalu med ulicama Pondares in S. Apollinare bo danes ob 16. uri skupščina delavk tovarne ženskih najlonskih nogavic Calza Bloch. Inženir Gino Pini, ki skupaj s podjetjem Denardi iz Conegiiana nadzoruje 95 od sto družbine glavnice, je prejšnji teden, kot znano, napovedal odpust vseh 153 uslužbenk, češ da ni dela. O zadevi smo pisali že danes teden in omenili, da sindikati tovarnarjev sklep označujejo kot docela neutemeljen in neupravičen. No, na današnji skupščini, ki .jo sklicujejo enotna zveza CGIL -CISL - UIL, prav tako enotna zveza tekstilcev FULTA in vodstvo tovarniškega sveta, se bodo sindikalisti pomenili z delavkami, kako in kaj. Sindikalni predstavniki so predvčerajšnjim bili na razgovoru z deželnim odbornikom in podpredsednikom deželne vlade Francescom De Carlijem. Medtem ko so pred odborništvom v Ul. Trento delavke Calza Bloch nemo Drotestirale zoper odpovedna pisma, je odbornik sindikalistom povedal, da študija o izvedljivosti načrta, po katerem naj bi v zdajšnjem obratu preusmerili proizvodnjo, še vedno ni nared. Sindikatom to ni šlo v račun in so v tiskovnem sporočilu ostro obsodili zvračanje odgovornosti za nastali položaj drug na drugega med ustanovama FRIE in FRIULIA ter Tržaško hranilnico, ker še niso izrekle dokončnega mnenja glede alterna-cijskega proizvodnega načrta, ki ga predlaga IN.NI.CO. Po tem načrtu naj bi namesto najlonk po novem izdelovali konfekcijo. Vprašanje pa je, kaj namerava Pini s tovarniškimi prostori. Dejal je sicer, da jih ne bo prodal, temveč obdržal kot donosno naložbo, to pa lahko pomeni, da jih utegne družbi IN.NI.CO. dati v najem, kar bi za delavke bilo pač vseeno, samo da ne ostanejo na cesti. Tovarnar je z druge strani pristal na odgoditev odpustov, vendar s pripombo, da bo počakal kvečjemu kakih dvajset dni. Sedaj se torej mudi, treba je naglo rešiti vprašanje proizvodne preusmeritve, kajti tega ni mogoče izvesti kar čez noč, delovna moč pa tudi ne more živeti od zraka Odbornik De Carli se je ohvezal. da bo na ministrstvu za delo posredoval, da v pričakovanju industrijcev, da na njem proučijo možnosti novih industrijskih pobud spričo nenehnega osipa v zaposle-nostni ravni, tako posebno v ženskih vrstah. zagona nove konfekcijske tovarne delavke ne ostanejo brez vsakih denarnih sredstev, da se jim torej zagotovi vsaj vpis v posebno dopolnilno blagajno. To je bila tudi izrecna zahteva sindikalistov, ki z druge strani ne štedijo s kritikami na račun omenjenega deželnega od-bomištva, češ da mu znova ni uspelo spoštovati obvez, ki jih je bilo sprejelo nasproti enotni sindikalni zvezi že julija letos. Sindikalisti so soglasno s tovarniškim svetom Calza Bloch zahtevali, naj proti koncu prihodnjega tedna pride do sestanka med vsemi zainteresiranimi stranmi, to je deželno upravo, družbama FRIE IN FRIU LIA, Tržaško hranilnico, družbo IN.NI.CO. in seveda sindikati: na tem srečanju bi morali najti dokončno rešitev. Prav tako so sindikalisti zahtevali nujnosten sestanek z vodstvom pokrajinskega združenja SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Novi načrti za ureditev zelenih površin na Krasu Natečaji za nova delovna mesta na občini • Popravila šol • Deželni odbor je včeraj izglasoval več zakonskih ukrepov in dekretov za nadaljnji razvoj gostinskih dejavnosti in kreditnih naložb v korist industrije. Nesreča med telovadno uro Med uro telovadbe na nižji srednji šoli Corsi (Ul. S. Anastasio) se je včeraj zjutraj nonesrečil 13-letni dijak Andrea Brunetta, doma h Ul. Pauliana 11. Mladenič je med plezanjem droga izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla, pri čemer si je po vsej verjetnosti zlomil desno roko. Sprejeli so ga v nevrokirurški oddelek otroške bol nišnice Burlo Garofolo. Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor sprejel vrsto sklepov, ki se tičejo občinskega osebja, šolstva in varovanja zelenih površin. Glede osebja so najavljeni trije natečaji, od katerih je eden internega značaja, drugi predvide va štiri mesta za knjigovodje, tret ji pa mesto fizioterapevta. Glede šol .je odbor sklenil nakup opreme za vrtec Ricceri. za sred njo šolo Manzoni in za osnovno šolo Ruggero Manna. Odbor je nato sprejel triletni načrt za postavitev parkirnih prostorov, ki jih bodo pripravili na krajši planoti, seveda na občinskih površinah. Parkirišča bodo opremljena s klopicami. mizicami in igrišči za otroke tako, da bodo ustre zala potrebam izletnikov in turistov. Dela bodo stala približno 700 milijonov lir. Odbor je nato sprejel še vrsto sklepov, ki jih bo moral potrditi občinski svet. med drugim so tu všteta dela za asfaltiranje prostorov pred občinskimi šolskimi stav bami, posojilo za popravilo igrišča v Ul. Flavia itd. Na prejšnji seji pa se je odbor zavezal za popravilo tržnice in za ogrevanje bazena Bianchi. Od’ bor je med drugim sklenil preure diti nekatera stanovanja in hiše. kamor bi šli ostareli ljudje, gre tu za nekakšne »hotele* za ostare le. O tem bo razpravljal občinski svet. Drevi na TV programu opereta «Roža iz Stambula» Drevi bo druga italijanska televizijska mreža predvajala takoj po poročilih opereto «Roža iz Stambu-la». ki io je napisal Leo Fali. Opereto so posneli na letošnjem Festivalu operete v Trstu. V prihodnjih dveh tednih bomo lahko sledili po televiziji še ostalima operetama, ki so ju uprizorili na festivalu. Pričetek «Glasbenih srečanj» v baziliki sv. Silvestra V četrtek. 14. oktobra, se bodo pričela tradicionalna glasbena srečanja «Appuntamenti musicalh, ki se odvijajo v basiliki sv. Silvestra. Kot prvi gost bo nastopil pianist Andrea Bambace. ki se bo občinstvu predstavil s pestrim nrogra-mom. Koncert se bo pričel ob 20.30. Trieste 'ffl1'‘dodal še tftfjJiš’ Italija; Skratka, izrazil je svoje protislovensko prepričanje na kuverti, ki ni bila nikakor njegova. Pismo je bilo odposlano na openski pošti in naslovljeno na repenta brsko sekcijo Slovenske skupnosti. Kdor je kuverto popisal, očitno ni upošteval, da sta Opčine in Repen-tabor jezikovno mešani področji, na sprotno še izzival je. Kot že rečeno, je svoje politično prepričanje izra zil na tujem pismu. Ker se vsa zadeva seveda ne dotika le osebe ampak italijanske pošte nasploh, ki mora nadzorovati delo svojih uslužbencev, je nujno, da pristojni na pošti zadevo raziščejo in ukrepajo. V tem smislu se je izrazilo tudi vodstvo krajevne sekcije SSk v Re-pentabru. Na seji sekcije so dejanje označili kot nov primer protislovenske gonje in k temu dodali, da ker »openska poštna poslovalnica deluje tako na slovenskem ozemlju tržaške občine kot tudi na celotnem ozemlju repentabrske, je nujno potrebno, da je sposobna operirati tudi s slovenskimi naslovi.* Tržaškemu ravnateljstvu poštne uprave pa so člani sekcije SSk poslali protestno pismo, v katerem pozivajo pristojne, naj primerno u-krepajo, da se takšna neljuba dejanja ne bodo več ponavljala. (Na sliki prečrtana in popisana kuverta) Blagoslov domačih živali pri Bošketu V nedeljo, 3. oktobra bo pri Bošketu tradicionalno blagoslavljanje domačih živali. Blagoslov prireja združenje za varstvo domačih živali ASTAD, 'živali bo blagoslovil duhovnik, ki ga bo določil tržaški škof. Svečanost, ki.' se bo pričela ob 12. uri, sovpada s praznikom sv. Frančiška. • Rajonski svet za Novo mesto — Novo mitnico bo zasedal danes ob 19.30 na sedežu občinske izpostave v Ul. Battisti 14. Med drugim bodo obravnavali vprašanje čuvar-ske službe pred šolami, ki je poverjena ostarelim osebam. C Čestitke • Deželna komisija za vprašanja industrije in trgovine, ki ji predse duje svetovalec Spagnol, je včeraj izglasovala zakonski osnutek za razvoj zadružništva. Za omenjeni osnutek so se izrekli zastopniki vseh strank, razen svetovalca DP, ki je glasoval proti. Srečanje o težavah štivanske papirnice Pred dnevi sta se sestali tajništvi sekcij KPI štivanske papirnice ter devinsko - nabrežinske občine. Predmet razgovorov je bil težki proizvodni položaj papirnice in dosledna nevarnost za zaposlitev ter posledice takega stanja za našo občino. Iz poglobljene debate je jasno izstopila odgovornost državnih ter deželnih forumov za splošno krizo sektorja proizvodnje papirja, saj smo priča popolni odsotnosti resnega načrtovanja tako na širši ekonomski ravni kot tudi na deželni ravni glede pogozdovanja. Tajništvi krajevnih sekcij KPI sta med drugim odločili, da naslovita na svetovalsko skupino KPI devinsko - nabrežinske občine vabilo, naj sproži debato v občinskem svetu glede perspektiv papirnice, ter da zahteva poseg občinske uprave pri lastništvu štivanske papirnice — grupi Burgo, tako da bi iz neposred nih virov spoznala dejanske namene lastništva glede izhoda iz krize. Podčrtana je bila tudi želja, da bi se občinska uprava pred sestankom z lastništvom podjetja srečala s tovarniškima svetoma papirnice. Avtomobil povozil priletno žensko Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so sinoči sprejeli 83-letno upokojenko Valerio Bensi, stanujočo v Miljah (Stara miljska ulica), ki jo je ravno pred hišo povozil avtomobil. Bensijeva je v nesreči utrpela zlom stegnenice, zaradi česar se bo zdravila približno dva meseca. Pred dnevi je praznovala 80. rojstni ran MIHAELA ZOBEC. Vse najboljše ji želijo vnuki Bruno, Gabriel-la, Silva, Pavel in Slavko z družino. Pred dnevi je praznovala 80. rojstni dan, včeraj pa je godovala MIHAELA ZOBEC iz Zabrežca. Vse najboljše In še na mnoga leta JI kličejo sin In hčere z družinami. Danes praznuje v Trebčah non« RINO rojstni dan. Vse naj naj nm želi Irina skupno s starši. Danes praznuje v Bazovici 81. rojstni dan teta FRANCKA KRIŽ" MANČIČ. Obilo zdravja ji želita družini Križmančič in Micali. Razna obvestila KRUT Sprejema prijave za tel®; vadbo, ki bo na stadionu 1. maj vsak torek in četrtek, od 17. do 18. ure, še danes, 30. t.m., na sedežu v Ul. Montecchi 6, tel. 795136- Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V oktobru se bo nadaljevala zbo-rovodska šola. K vpisu vabimo vse lanske obiskovalce, sprejemamo P® tudi nove. Vse potrebne informacije nudimo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 76-73 03 do vključno jutri, 1. oktobra 1982. KD Lonjer - Kutinam in ŠD Adria priredita tradicionalni praznik grozdja v soboto. 2. in v nedeljo, 3. oktobra, v društveni gostilni v Lonjer ju-KD Vesna obvešča, da bo od jutri, 1. 10., spet redno odprta društvena knjižnica v domu Alberta Sirka v Križu. Knjižnica bo odprta vsak petek od 18. do 19. ure. Mladinski odsek KD Vesna priredi jutri, 1. 10., ob 20.30 v domu A-Sirka v Križu srečanje s Sergiom Ferrarijem, ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Angliji. Svoje diapozitive pa bodo prikazali tudi člani društvenega fotoodseka. SKD Tabor vabi dosedanje in nov« folkloriste na srečanje, ki bo v prosvetnem domu na Opčinah v soboto. 2. oktobra, ob 15. uri. Pomenil* se bomo o letošnjem programu- Vpisovanje do sobote, Ji. tel. 211161. oktobra. Ob izgubi očeta se napovedovale!-programlstl In ostali delovni kolek’ Radia Trst A pridružujejo žalost’ domačih in Izražajo najgloblje a0" žalje kolegu Gregorju Pertotu. GORIŠKI DNEVNIK 30. septembra 1982 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU * SEZONA 1982/83 REPERTOAR V ABONMAJU Titus Maccius Plautus Matjaž Kmecl August Strindberg Piero Chiara Ivan S. Turgenjev Carlo Goldoni HVALISAVI VOJAK, komedija prvič v slovenščini MUTASTI BRATJE, poljudna igra krstna uprizoritev SMRTNI PLES. drama DELITEV, komedija prvič v slovenščini MESEC DNI NA VASI, komedija gostovanje PDG iz Nove Gorice SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija gostovanje Drame SNG iz Ljubljane VRSTA ABONMAJEV Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) CENE ABONMAJEV Premiera Ponovitve Parter 35.000.— Ur Red B, C 26.000,— lir Red F. G 20.000,- lir Balkon 15.000.- lir 15.000.— lir 15.000.- Ur Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere) v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 20.000,— lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane 15.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Vpisovanje abonentov do 7. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, 734 269. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra V Kraški galeriji v Repnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara. V galeriji «11 Mandracchio* v Miljah bo odprta razstava slikarja Ti-beria Carlinija do 10. oklobra. Jutri, 1. oktobra, ob 18.30 bo o-tvoritev razstave slikarke Nore Ca relle na sedežu Novinarskega krožka — Korzo italia 12. Razstava bo odprta do 9. oktobra s Sledečim ur pikom: od 10. ure do 12.30 in od 17. ure do 19.30, razen nedelje. V občinski galeriji bo odprta razstava slikarja Scattareggia do 5. oktobra. V galeriji «Rossoni» bo v petek. 1. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave slikarke Laure Carli. Razstava bo Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica ^GROZDJE ZA VINO sj ^^^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 ~ Trg Ca9ni 1 ( zadnja postaja >t. 19) TELEFON 81-03-21 aAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT Informacije SIP uporabnikom MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP sporoča, da bodo danes, 30. septembra t.m., men|all telefonsko številko «duplex» približno 850 tržaškim abonentom (katerih številke začnejo s 729 In 734). Interesenti 80 bili že obveščeni. KUt Za nadaljn|e lnformacl|e se lahko poslužite št. 12 (lnformacl|e v zvezi z naročniki — brezplačna služba). t SIP I m =»r~ Socleta Itallana per 1'Eserclzlo Telefonlco %S1 V naši včerajšnji številki smo ugotavljali, da se je povečalo šte vilo otrok, ki v tem šolskem letu obiskujejo slovenske otroške vrtce. Ta ugotovitev je toliko bolj pomembna, ker vemo, da .je v podob nih italijanskih šolskih ustanovah vse manj otrok ter da so nekatere vrtce začasno zaprli. Zaradi padca rojstev imamo pri nas tako kot v vsej Italiji čedalje manj otrok v vrtcih in število vrtnaric brez dela postaja pereč problem. Enako je v osnovnih šolah V številnih italijanskih šolah širom po državi imajo zelo veliko število stalnih učiteljic, in ne vedo kam z njimi. Precej šolnikov je v začetku tega šolskega leta izkoristilo zakonske možnosti o predčasni upokojitvi. Pravijo, da .je šolo zapustilo 30.000 šolnikov, tako učiteljev kot profesorjev. V večini primerov jih niso nadomestili, saj so ukinili precej razredov. Tudi na Goriškem. V tukajšnjem časopisju smo že bra 11 marsikateri protest staršev, ker so razredi bolj številni kot doslej, ker so marsikje kak razred ukinili. V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem so v zadnjih letih imeti povprečno po 550 učencev. V zadnjih dveh letih se je število Dove-čalo, predlanskim na 585, lani pa je bilo učencev 577. To velja za vse šole goriškega in doberdob-skega didaktičnega ravnateljstva. Letos je v teh šolah nekaj učencev manj, samo 552. Prišli smo torej na letno povprečje izpred ne kaj let. Kar pa je negativno je to, da imamo letos v petih razredih osnovnih šol 121 učencev, na novo vpisanih v prve razrede samo 87. To pomeni, da bo v prihodnjem letu, z odhodom petošolcev na nižjo srednjo šolo, število učencev na osnovnih šolah precej manjše od le tošnjega, seveda če ne bo večjega priliva iz otroških vrtcev v osnov ne šole. Število 87 je tudi precej manjše od predlanskega in lan skega. Predlanskim smo v nrvih razredih zabeležili skupno 135 u-čencev, tani že samo 100. Padec je prevelik. Prav .je. da našim bralcem posredujemo podatke o vpisu v prve razrede. V Gorici, na Livandi, ima jo 17 otrok v prvem razredi: (lani 16). v Ulici Vittorio Veneto 8 (11). v Šjandrežu 6 (11), v Podgori 1 (4); v' FevmI 6 (7), v Steverjapu 12 (14), na Plešivem 4 (3),' v Do bgrdobU- ll LU). v Jamljah 3 (5), v Sovodnjah 7 (7), na Vrhu 1 (4), v Rupi 6 (4), v Ronkah 5 (3). Pre cej daleč smo od številk, ki smo jih zabeležili oredlanskim. Le v malo krajih so zabeležili norast števila otrok v prvih razredih. Le GORICA, šola na Livadi 1980-81 80 1981-82 79 1982-83 90 GORICA, Ul. Vittorio Veneto 85 85 76 ŠTANDREŽ 66 65 55 PODGORA 23 25 20 PEVMA 27 33 29 ŠTEVERJAN 59 58 62 PLEŠIVO 15 12 10 DOBERDOB 88 80 74 JAMLJE - DOL 18 28 25 SOVODNJE 61 57 54 VRH 16 19 15 RUPA 36 28 29 RONKE — 8 13 SKUPNO 585 577 552 po se razvija šola v Ronkah, kjer ji pomaga pred kratkim odnrt o troški vrtec. Omenili smo pete razrede. Zelo številni so peti razredi v obeh go-riških šolah, v Doberdobu in Sovodnjah. Ne vemo kaj bo v pri hodnjem letu. Sicer pa se lahko samo tolažimo z dejstvom, da je položaj na itali janskih šolah še hujši. Slovenska šola pa nas seveda bolj zanima in skrbi, saj je bilo v vsej naši zgodovini na teh tleh prav od šole odvisno kakšen bo nadaljnji življenj ski utrip naše narodnostne skupnosti. Če smo bili pred leti zado voljni z razvojem slovenskih šol vseh stopenj, pa smo danes že kar precej zaskrbljeni, saj bo v pri hodnjih letih čedalje manj otrok najprej na nižji srednji šoli, potem pa še na višjih srednjih šolah. (mw) V SPREMSTVU VERDIJEVEGA ORKESTRA IZ TRSTA Pianistka Dubravka Tomšič nastopa drevi v Gorici Koncert, ki ga prireja pokrajinska uprava, bo drevi ob 20.30 Drevi ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču nastopila znana slovenska in jugoslovanska pianistka Dubravka Tomšič. Koncertirala bo v spremstvu simfoničnega orkestra gledališča Verdi iz Trsta, ki ga bo vodil Massimo de Bernart. Gre za dogodek izredne umetniške vrednosti, pomemben za vse ljubitelje glasbe, zlasti pa za Slovence, saj prihaja k nam v goste najbolj priznana slovenska in jugoslovanska pianistka, umetnica, ki jo po nje nih nastopih pozna ves svet. Dubravka Tomšič se je sicer rodila v Dubrovniku, študiji klavirja pa je opravila v Ljubljani. Nadaljevala ga je v Julliard School v New Yorku, kjer je prejela za svoj uspel študij dve visoki priznanji. Med njenim recitalom v Carnegie Hall jo je slišal stari sloviti ruski pianist Arthur Rubinstein. Nad nje nim muziciranjem .je bil tako nav dušen, da jo je želel imeti za svo jo učenko, kar je pravzaprav edini primer v njegovem dolgoletnem življenju. Dubravka Tomšič je zrna govalka številnih mednarodnih natečajev, za svoje izjemno umetni ško podajanje, s katerim je ponesla v svet tudi ugled svoje do •ninifiiiiiiiiHmiiiitHiuiiiiiitiimtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiMuiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiimumiiirtiiMiiifniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiift DOSLEJ JE DELOVALA NA PROSTOVOLJNI OSNOVI Zdravstvena služba mora posvečati več skrbi zdravljenju alkoholikov V tem smislu so dejavniki na tem sektorju naslovili svojo zahtevo na predsednika K1E - Naraščanje števila klubov zdravljenih alkoholikov Prejšnji teden se je skupina zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki na prostovoljni osnovi zdravijo alkoholike (to skupino vodi dr. Bernard Spazzapan), pogovarjala s predsednikom Krajevne zdravstvene enote Michelom Martino o možnostih, da bi KZE prevzela skrb za to službo, da bi ji zagotovila u-strezen sedež in da bi sploh začela posvečati večjo skrb alkoholizmu, tej hudi družbeni rani. Zanjo so se sicer začeli najprej brigati psihiatri, vendar alkoholizem ni vedno samo zadeva psihiatrije, ampak tudi drugih oddelkov, zakaj nekdo lahko začne piti' tudi ‘zaradi prometne nesreče ali rane na želodcu. Skrb za . alkoholike ,je na Goriškem prišla v zavest zdravstvenih delavcev po predavanjih, ki jih je imel prof. Hudolin iz Zagreba za zdravstveno osebje v bolnišnicah in tudi za javnost. Takrat se je bolj otipljivo uveljavilo spoznanje, da je al- IIHIMMIMIIIIIIIIHIIIIIimnilililllllitllltllltMIllMlIttiMiliiiMtlllMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllMMIllililiimniHHIIlH V TRŽIČU DO 20. OKTOBRA TEČAJI BANKOVCEV 29. 9. 1982 Ameriški dolar 1.385.— Kanadsk. dolar 1.100.— Švicarski frank 648.— Danska krona 150.— Norveška krona 195.- Holandski florint 500,- Francoski frank 193 — Belgijski frank 24.- Funt šterling 2.365,— Nemška marka 554,- Avstrijski šiling ■78.- Švedska krona 215.— Debeli dinar 19.50 Drobni dinar 18.50 Razstava in prireditve v počastitev W. A. Mozarta V Tržiču je od prejšnje sobote do 20. oktobra odprta v občinski dvorani v Ulici S. Ambrogio razstava o «Mozartu in njegovem času». Pokrovitelj razstave je tržiška občinska uprava, za tukajšnje po trebe jo je priredil profesor beneške univerze Carlo de Incontrera. V večjih prostorih in zato bogatejša je bila razstava s tem naslovom v gledališču La Fenice v Benetkah. Zanimiva je. ker nam kaže čas, ko je ustvarjal veliki avstrijski skladatelj Wolfang Amedeus Mozart, čas večjih političnih pretresov v Evropi, čas francoske revolucije. To je že druga tovrstna razstava, ki so jo priredili v Tržiču s pomočjo že omenjenega beneškega profesorja in znanega gledališča La Fenice. Lani smo lahko videli podobno razstavo o Ludwigu van Beethovnu. V mesecu dni so takrat v Tržiču poleg razstave priredili še celo vrsto predavanj, koncertov, filmskih predstav o van Beethovnu in njegovih delih. Nekaj podobnega je v programu letos. Program prireditev je zelo bogat, v glavnem osredotočen v Tržiču, nekaj prireditev pa bo tudi v drugih krajih Goriške. Razstavo so odprli v soboto 25. septembra, v ponedeljek so imeli predavanje Giovannija Carli Ballola o Mozartovem klasičnem stilu, sinoči pa v cerkvi Marcelliana koncert organista Klemensa Schnorra. Jutri, 1. oktobra, ob 15. uri, bo začetek klavirskega tečaja Mozartovih del. Vodil ga bo T7ilhelm Riekert, trajal bo vsak dan do 14. oktobra. V soboto, 2. oktobra, ob 21. uri, bo v cerkvi rožnega venca v Tržiču koncert pianistke Rite Verardi z skladbami Mozartovih sodobnikov. V ponedeljek, 4. oktobra, ob 18.30, bo Carlo de Incontrera predaval o protagonistih Mozartovega gledališča, dva dni kasneje bo v cerkvi rožnega venca, ob 18.30, koncert pianista Fredija Došeka. 8. oktobra, v petek, ob 21. uri, bo v dvorani Palazzetto veneto, predvajanje filmskega dokumentarca «Das Leben Mozarts». V nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri, bo v cerkvi rožnega venca koncert pianista Bruna Ca-nina. V isti cerktn bo isti večer ob 21. uri klavirski koncert dvojice Bruno Canino in Antonio Ballista. Dan kasneje bo v Palazzettu Venetu predavanje Giovannija Morellija. V sredo 13. oktobra pa bo v palači Attems v Gorici koncert Jess Tria z Dunaja (Johannes, Elisabeth in Stefan Kropftisch); na sporedu bo- do mladinska dela Mozarta. V petek, 15. oktobra bo v Palazzettu Venetu predvajanje filmov «Papa-gone» in «Mozartsymphonie Nr. 39», dan kasneje, ob 21. uri zaključni koncert gojencev klavirskega tečaja, v ponedeljek 18. oktobra, vedno v isti dvorani bo Carlo de Incontrera predaval o Mozartu v Italiji in o njegovih odnosih z italijanskimi prijatelji. Pisma bo brala Lidija Kozlovič Pressburger. Ciklus prireditev bodo zaključili 20. oktobra v kinodvorani Excelsior, kjer bodo predvajali film «Don Giovan-ni» v režiji Josepha Losepa. V Vipavski dolini rekordni pridelek pšenice Živilska industrija Mlinotest v Ajdovščini je v preteklih dneh prevzela zadnje kilograme pšenice in drugih žit iz letošnjega pridelka. Iz podatkov o odkupu izhaja, da so zasebniki na Primorskem prodali družbi skupaj 1284 ton pšenice, družbena posestva pa le 344 ton. To kaže, da so pozivi države naj pridelovalci povečajo površine po sajene s pšenico in drugimi žiti naleteli na večji oziroma boljši odmev pri privatnih kmetih, kot pa na velikih družbenih posestvih, ka kršen je denimo tudi Kmetijski kombinat Vipava. Tudi za jesen sko setev pšenice se zasebniki skrbno pripravljajo, pri čemer jim bodo pomagale tudi družbene kme tijske organizacije. Letošnji pridelek pšenice je tudi pokazal, kako neutemeljena so mnenja, da Vipavska dolina ni primerna za pridelovanje žit. Povprečno so namreč na Vipavskem pridelali po 4.920 kg pšenice na hektar površine, to je toliko kot v Vojvo dini, ki velja za žitnico Jugosla vije. V Novi Gorici srečanje s slovenskimi prevajalci V čitalnici ljudsko pionirskega oddelka Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici bo jutri, v petek, 1. oktobra, ob 20. uri, srečanje s slovenskimi prevajalci. Sodelujejo Frane Jerman, Branko Mn-džarevič, Jolka Milič in Janko Moder. koholizem bolezen in da ga je potrebno zdraviti. Na Goriškem je bil alkoholizem vedno dokaj razširjen pojav, vendar ni bilo nikoli na voljo podatkov, ki bi opredelili, kdo je alkoholik in kdo ni. Nanje se je gledalo kot na odpisane ljudi, ki živijo zapuščeni od družbe in najpogosteje tudi od družine. Na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobili drugje, so tudi pri nas začeli z njihovim zdravljenjem in ustanavljanjem klubov zdravljenih alkoholikov. V deželi Furlaniji - Julijski krajini je po zadnjih podatkih,.okolij tisoč alkoholikov, ki so v zdravstvenem postopku. Do nedavnega so se go-riški zdravljeni .alkoholiki 'zbirali v osmih klubih, treh v Gorici, po enem v Gradišču, Foljanu, Zagra-ju in Krminu in dveh v Tržiču. Skupno se v njih zdravi 116 alkoholikov. Enkrat mesečno se vsi zdravljeni alkoholiki sestanejo na splošni skupščini. Avgusta so zborovali v dvorani Lenassi v Gorici, kasneje pa se bedo sešli v Zagraju in v Tržiču. Gre za pred poldrugim letom začeto skupinsko zdravljenje, kakršno se je zelo razširilo med diabetiki, ljudmi z visokim krvnim pritiskom, ostarelimi ljudmi in tistimi, ki hočejo shujšati. Izkazalo se je namreč, da je zdravljenje nekaterih bolezni, ali nenormalnih stanj učinkovitejše, če je izvedeno po skupinah, kjer se bolniki medsebojno nadzorujejo, si izmenjujejo občutke in si s solidarnostjo tudi medsebojno pomagajo. Takšnih skupščin se ne udeležujejo samo zdravljeni alkoholiki, ampak tudi njihovi družinski člani. U-spehi takšnega skupinskega dela v deželi Furlaniji - Julijski krajini odmevajo po vsej državi in se zato tudi po drugih italijanskih deželah pojavljajo zahteve alkoholikov in niihovih družinskih članov po takšnih terapevtskih oblikah. Zdravljenje alkoholika se začne tako, da se on sam in njegov družinski član, najpogosteje žena, najprej s socialnim asistentom in potem z zdravnikom pogovarjata o svojem primeru. Ko se dogovorita za zdravljenje, mora bolnik vsak dan za dobo enega tedna od 8. do 12.30 prisostvovati rehabilitacijski telovadbi, sestanku, zabavi, zdravstveni vzgoji in skupnemu načinu zdravljenja. Njegov cilj je z abstinenco preprečiti škodo, ki jo je alkohol povzročil pri njem in njegovi družini, kakor tudi na delovnem mestu in v družbi na splošno. Pri tem je bolniku v pomoč disul-firan, zdravilo, ki ga prostovoljno za dobo enega leta uživa vsak dan z vednostjo družine. To zdravilo preprečuje psihično zasvojenost z alkoholom in ga, utrjuje v prepričanju, da bo s svojimi silami in voljo sposoben odpovedati se alkoholu. V tej fazi nudijo pomoč zdravnik, psiholog, socialni asistent, zdravstveni asistent in bolniška sestra. Po prvem tednu zdravljenja se — denimo — alkoholiki v Gorici, tokrat z družinskimi člani, sestanejo dvakrat na teden, ob torkih in sobotah. Tem sestankom mora za dobo treh mesecev skupno z družinskim članom prisostvovati tisti zdravljeni alkoholik, ki ne obiskuje več ambulatorija. Na koncu zdravljenja, ki ni za vse bolnike enako dolgo, se mora na takšnem sestanku pismeno zavezati, da je sklenil terapijo in da za njen uspeh sam prevzema odgovornost. Od tega trenutka dalje alkoholik nadaljuje v družbi svojca zdravljenje v klubu, kjer se sestaja po dve uri na teden, enkrat na mesec pa na splošni skupščini. Na tem mestu bi bilo zanimivo vedeti, kdo so alkoholiki, koliko so stari, iz kakšnih poklicev, kašnega spola so in tudi kolikšna je u-činkovitost zdravljenja. Med 88 bolniki v Gorici jih je 70 moških in 18 žensk. Ogromna večina jih je starih med 30 in 50 let, povečini so poročeni (69 odstotkov), so navadni delavci ali u-pokojenci. 57 jih je končalo zdravljenje, 14 jih je še vedno na zdravljenju, 13 pa se jih je na lastno željo umaknilo. Zdravniška ekipa je ugotovila štiri brezupne primere in je te bolnike poslala v bolnišnico v Castellerio in v S. Daniele. Za veliko večino bolnikov je bilo potrebno vsaj dvomesečno zdravljenje v ambulatoriju. Od 57 oseb, ki so sklenile prvo fazo zdravljenja, je do sedanjega trenutka ostalo 47 abstinentov. Ker povratnike nadzorujejo, je po sodbi zdravstvene službe rezultat'riadvs’e" zadovoljiv. Za zdravljenje je velikega pomena pripravljenost družine na sodelovanje. Statistika pove, da so družine pokazale polno pripravljenost na sodelovanje samo v 21 odstotkih, v 40 odstotkih primerov pa je bila komajda še zadovoljiva. V zadnjem času se v vedno večjem številu zdravijo ženske, povečuje pa se interes za zdravljenje tudi po ostalih krajih pokrajine, zlasti tam, kjer imajo klube zdravljenih alkoholikov. Rezultati bi bili nedvomno še večji, če bi KZE pokazala več posluha, če bi zdravljenje razširili na ves dan in tako dosegli večjo zli-tost skupine in družine. Ob koncu pa morda še tole: ljudje, ki skrbijo za to službo, so zaposleni v drugih dejavnostih. Z alkoholiki se ukvarjajo samo ob prostem času in brezplačno. . ' L-: ; : , m % i :c; % movine, je prejela najvišje priznanje združenja jugoslovanskih glasbenikov. Po svoji umetniški poti .je zanimiv tudi drugi nocojšnji gost, dirigent Massimo de Bernart. Rodil se je sicer v Rimu, vendar se prišteva Florentincem. Leta 1976 j« odprl simfonično sezono v Regiu v Turinu in operno sezono v Fenice v Benetkah. Leta 1977' je v Rimu vodil orkester akademije S. Ceci-lia, v Parizu pa filharmonijo francoskega radia. Gostoval je v Firencah, v Piccoli Scali v Milanu in v Zagrebu. Nocojšnji koncert prireja pokra-jinska uprava. Ptičja razstava v Ronkah V športni hali v Ronkah odprejo danes zvečer ptičjo razstavo. Odprta bo do nedelje 3. oktobra. Zvrstile se bodo razne prireditve. Razna obvestila Pokrajinski urad za turizem v Gorici obvešča zasebnike, ki oddajajo v najem sobe, da morajo cene teh sob, kot bodo veljale v prihodnjem letu, javiti najkasneje do današnjega dne, v pisarni pokrajinskega u-rada za turizem v Gorici, Ul. Mazzini 20. Zaradi velikega zanimanja je Goriški fotokrožek CIFI sklenil predvajali-jutri, v petek, 1. oktobra, ob 20. uri na sedežu krožka v Ul. S. Chiara 15, barvne diapozitive, ki so bili nagrajeni na 10. trikotnem srečanju fotografov Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Slovenski goriški skavti bodo pobirali papir, cunje in karton po Gorici v soboto, 2. oktobra popoldne, za misijone. Svoj naslov sporočite kakem1! voditelju pri Sv. Ivanu ■ ali pa po telefonu 83-515 in 32-075. Prireditve V iv.iiiu.neiu uoniu bo v neaeijo, 3. oktobra, ob 18. uri prva jesenska prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev. Nastopa srbska folklorna skupina «Branko Cvetkovič* iz Beograda. Na sporedu so pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. Nastopa petdeset plesalcev, godcev In pevcev. Natečaj za stalna mesta v osnovnih šolah in vrtcih Danes bodo na šolskem skrbni štvu objavili razpis natečajev za dve stalni mesti vzgojiteljic na državnih slovenskih otroških vrtcih, za štiri stalna mesta učiteljic na osnovnih šolah, za habilitacijo za poučevanje tako na slovenskih kot italijanskih šolah, za 42 mest za učitelje na italijanskih osnovnih šolah in za 8 mest vzgojiteljic na ita lijanskih državnih otroških vrtcih. Tekst razpisa natečaja bo na ogled tudi na didaktičnih ravna teljstvih na Goriškem. V pisarni šolskega skrbništva bo moč dobiti pojasnila vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Prošnje za pripusti tev k natečaju je treba vložiti najkasneje do 30. oktobra 1982. Nove cene sladkorja Za vsak kilogram sladkorja proste cone, ki ga dobimo na nakaznice, bo treba odslej plačati 830 lir za kilogram, v eno ali dvokilogram-ske konfekcije pakiran sladkor pa 870 lir za kilogram. To so sklenili na zadnji seji pokrajinskega odbora za cene, upoštevajoč spremembe, do katerih je prišlo na mednarodnem trgu. Huda prometna nesreča med Štandrežem in Sovodnjaml Sinoči malo pred 18. uro je ponovno prišlo do prometne nesreče na že znanem križišču med Štandre-žom in Sovodnjami. Z mosta čez Sočo je vozil avto A 112 z goriško registracijo 51-letni Bruno Villini, bivajoč na Trgu sv. Roka št. 6, v nasprotni smeri, namenjen proti mostu, pa je prihajal iz Tržaške ceste na svojem BMW težkem motorju 472 32-letni Ferruccio Gregorig, bivajoč v Podgori, Ulica Cotoniftcio 30/A. Kot so ugotovili karabinjerji je Villini hotel zaviti v smeri štandreža in ni dal prednosti Gregorigu, ki je prihajal njemu nasproti. Trčenje je bilo neizbežno, najhujše jo je seveda izkupil motociklist, ki so ga takoj prepeljali v goriško bolnišnico s težkimi poškodbami. Ima namreč, poleg ran m nogi, hude poškodbe na lobanji. Zaradi njegovega težkega stanja so ga sinoči o-krog 20. ure prepeljali v bolnišnice v Videm v tamkajšnji neurokirurški oddelek. Zdravniki so izrazili pridržano prognozo. Kino urica CORSO 18.00—22.00 «Io so che tu sai che io so*. A. Sordi in M. Vitti. Barvni film. VERDI 18.00-22.00 Hnterceptor - il guerriero della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom. V1TTOR1A 17.30—22.00 «Viaggio nel orgasmo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSlOR 18.00—22.00 «Reds». PRINCIPE 18.00-22.00 «Lo chiama-vano Trinita*. Aorti f, urica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Erotika na delovnem mestu*. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Jezdeci pa dolge proge*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Lovec na morske pse*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V Štandrežu. tel. 85136. • Lekarne v Gorici poslujejo zdaj po zimskem urn ku, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341. LJUBLJANSKI ORGANIZATORJI 50 IMELI SREČNO ROKO Uspel nastop Slovenske filharmonije v veliki dvorani Cankarjevega doma Na sporeda izključno skladbe slovenskih avtorjev Janeza Krstnika Dolarja. Matije Bravničarja, Marjana Kozine, Pavla Šivica in Primoža Ramovša Dirigent Uroš Lajovic foniji takole: Vsebina ji je spomin na strašno, večdnevno borbo s Švabi blizu Grosupljega. Ilova gora naj bi v glasbi podala neizbrisne vtise teh dni. Seveda nima namena realistično imitirati pokanje dumdumk, bevskanje mitraljezov, tuljenje min, stokanje ranjencev, strahotnega, mo-zek pretresujočega partizanskega juriša. Skladba naj bi podala samo neki splošni vtis, ki se ga do kraja ne da povedati ne z besedo, ne s sliko in ne z melodijo. Drugi del svečanega koncerta je uvedel orgelski koncert Pavla Šivica, ki predstavlja pomembno obogatitev slovenske glasbene literature za orgle in orkester. Izvirno glasbeno delo v katerem zopet spoznavamo skladatelja izredno prodorne inteligence in izvrstnega poznavalca kompozicijske tehnike. Orgelski part. ne izrazito solističen, skuša v dobršni meri izčrpati zvokovne možnosti čudovitega glasbila, ki pomeni veliko pridobitev koncertne dvo- rane. Pri orglah je mojstroval zagrebški umetnik Željko Maraso-vič. Koncert je zaključila Primoža Ramovša Sinfonietta, tehtno, zgodnje delo danes enega vodilnih slovenskih skladateljev. Neproblematično glasbeno delo, ki pa mu ne manjka smiselne kontrast-nosti in mestoma rahle naslonitve na ljudsko motiviko, je orkester Slovenske filharmonije podal nazorno, s prisotno muzilcalno kulturo. Orkester Slovenske filharmonije je potrdil svoj sloves izvrstnega ansambla, tenkočutnega glasbenega poustvarjalca, tokrat pod tehničnim vodstvom dirigenta Uroša Lajovica. Polna dvorana je izvajanje sprejemala z dolgotrajnim ploskanjem odličnim članom orkestra, dirigentu, solistom, pa tudi navzočemu skladatelju Pavlu Šivicu ob krstni izvedbi njegovega orglarskega koncerta. Bil je lep umetniški večer, vreden svečanega trenutka. AS ........... POGOVOR Z RENATOM QUAGLIO, ROJAKOM IZ REZIJE «Rezijani pripadamo slovenskemu narodu in moramo zato pisati po s!ovensko» v Čuti se pesnik, a ukvarja se s kmetijsko politiko - Zapustil je župnijo v Villi Santini in odšel delat v livarno v Videm Organizatorji svečane otvoritve velike dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, pretekli četrtek, so imeli pri zasnovi programa srečno roko. Odlični simfonični orkester Slovenske Filharmonije je v veliki dvorani Cankarjevega doma, kulturnem in kongresnem centru, v dvorani, ki predstavlja uresničitev dolgoletnih želja in potreb glasbenega in nasploh kulturnega življenja slovenske prestolnice, predstavil izbor nekaterih pomembnih del slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Pod taktirko Uroša Lajovica je orkestra Slovenske filharmonije izvedel skladbe Janeza Krstnika Dolarja, Matije Bravničarja, Marjana Kozine, Pavla Šivica in Primoža Ramovša. Težko bi dostojneje «krstili» dvorano, ki bo končno omogočila v Ljubljani nastope velikih simfoničnih orkestrov in izvedbe velikih simfoničnih del svetovne literature. Za to priložnost je Ivo Petrič, umetniški vodja Slovenske filharmonije v svojem članku povdaril, da je eno osnovnih poslanstev Slovenske filharmonije skrb za slovensko ustvarjalnost, ki danes ne zaostaja za svetovno ravnjo in ki z vrsto najbolj nadarjenih slovenskih ustvarjalcev sega celo visoko v vrh najboljših ustvaralcev našega časa. Sonato a 13 Janeza Krstnika Dolarja, to zgodnje baročno mojstrovino slovenskega glasbenega ustvarjalca je orkester Slovenske filharmonije poustvaril s posebnim občutkom za značilosti Dolar-jevega glasbenega stila. Sonata sicer spominja na melodiko italijanskih avtorjev druge polovice 17. stoletja a očituje tudi svojevrstno harmonsko bogastvo ter se odlikuje z močnimi kontrastnimi temami in efeltnimi kombinacijami polifonije in homofonije. Izvedba je učinkovala sveže in zvočno izrazito. Matije Bravničarja (roj. v Tolminu l. 1897) Fantasia rhapsodica za violino in orkester je poleg njegovega violinskega koncerta posebno izrazita med skladateljevimi deli za violino. Izvedba je podčrtala rapsodičen značaj skladbe,, ki očituje avtorjev izrazit smisel za vsestransko, izčrpno obdelavo orkestrskega zvoka. Solističen part je izvajal Dejan Bravničar, ki spada med najmočnejše osebnosti jugoslovanskih violinskih interpretov, suvereno v oblikovanju tehničnih problemov iv muzilcalno doživelo. Imeti smo vtis, da je orkester Slovenske filharmonije še prav posebno blestel pri izvedbi Ilove gore Marjana Kozine, tega značilnega slovenskega skladatelja katerega klena, markantna glasbena dela oči tuje jo ne samo mojstra kompozicijske tehnike in spretnega instrumentatorja, marveč in predvsem globoko čutečega muzika. Ilova gora, prvi del Rozinove simfonije (drugi del Pačim, tretji Bela Krajina, četrti Proti morju) je odsev skladateljevih osebnih doživetij iz NOB. Avtor sam je zapisal o svoji sim- •MIHiHMINUIIIIIMHIIIItlllMHIIIIMMimiHIIHItnilltllll V Gorici srečanje naj mlajših skavtov Spotim dan v skavtskem duhu: tako bi lahko označili množično srečanje tržaških in noriških vol-vevov. ki se je odvijalo v nede l.Oi 26. septembra, v Gorici. Nad 130 madih se je zbralo, da bi preverilo svoje moči v raznih športnih «panogah» in da bi po ncvno obnovilo medsebojne prija teljske vezi. Po slovesni otvoritvi so se zvrstile najrazličnejše igre od skalpa. tioične-ra skavtskega dvoboja, pa dd gimkane in med dvema ogn ema. Kratek premor za kosilo je vsem udeležencem vlil novih moči. tako da je tudi popoldanski program, posvečen duhovnim vrednotam skavtizma zelo dobro stekel. V zaključnem de'u srečama ie vodst vo na era d'lo zmagovalce, za slovo oa ie zadene'a Skavtska nesem, simbol m'adosli in bratstva. Vse ka>e. da sta tržaški in soriški veji Volvev obnovili svoje delovanje v znatnemu medsebojne enotnosti in povezanosti. To pa je že dob°r pogoj za uspešen /a če ek. ki nai vsmeria celotno delo obeh organizaciii. Vodstvo veje Volvev Pred občinskim pramikom v Idriji Patronat KZ - INAC svetuje Porodniški dopust se v celoti šteje v pokojninsko dobo Vpr.: «Pred devetimi meseci sem postala mama prvorojenčka. Ker sem bila pred tem zaposlemi pri nekem večjem tržaškem podjetju kot uradnica, sem dva meseca pred porodom prekinila delo in sem se vrnila komaj sedaj. Tri mesece po porodu sem imela polno plačo, nato so mi še druge tri mesece izplačali 30 odstotkov plače. Zadnje tri mesece pa sem ostala doma, ker je bil otrok bo lan in so mi v vodjetju dali neplačan dopust. Čeprav je čas upokojitve še daleč, bi rada vedela, če mi bodo šteli kot delovno dobo čas med porodom in kaj moram narediti.» Z.T. Tako predpisi raznih delovnih pogodb kot tudi zakon o socialnem varstvu in skrbstvu priznavajo pravice in ščitijo mater-delavko. Na delovnem mestu ne morete izgubiti službe, menjuje se le plača, ki jo prejemate Dva meseca pred porodom in tri mesece za njim pripada polna plača, nato pa v znižani meri. Seveda, če vzamete dopust zaradi bolezni otroka in ne svoje, vam ne morejo tega šteti kot upravičene odsotnosti (v tem primeru bi imela pravico tudi do plače). temveč se smatra kot neplačan dopust. Kar zadeva zavarovalne prispevke, je v celoti priznan porodni ški dopust (pet mesecev) in priznajo vam simbolične prispevke na osnovi sporočila podjetja ali zavarovanca samega, priložiti pa treba rojstni list novorojenčka. Za nadaljnje tri mesece odsotno sti z delovnega mesta, dokler ni bil sin star 6 mesecev, ni niti nobenih problemov, saj ste prejemali sicer znižano plačo in potemtakem se vam akreditirajo v ce leti mesečni prispevki v zavarovalni sklad odvisnih delavcev. Zadnjega obdobja treh mesecev, ko ste ostali doma brez plače, ni mogoče na noben način »pokriti*, ker je šlo za vašo svobodno izbiro in delodajalec ne more akreditirati zavarovalnih prispevkov. niti nimate pravice do priznanja simboličnih prispevkov. In isto prai ilo bo veljalo tudi v bodoče: če boste izostali z delovnega mesta zaradi lastne bolezni, niste na noben način prikrajšani; če pa boste izrabili neplačan dopust zaradi bolezni otroka, vam za to obdobje ne bo teklo socialno zavarovanje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Italijanske kronike 13.30 Dnevnik 1 14.00 MASH - TV film 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Neposredno z Dnevnikom 1 15.00 šolska vzgoja 15.30 Dolina Craddockovih - 16.20 Jackson Five - risanka 16.45 Dick Barton - posebni agent 3. epizoda 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanka 17.20 Trije nečaki in majordom - 17.45 Risanka 18.20 Dan za dnem 18.50 Koga se spet vidi?! Sandra Mondaini in Raimon-do Vianello vodita oddajo «Tante scuse* 19.45 Almanah in Vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Iluzija - zabavno glasbena oddaja 21.45 Zasebna vojna - TV film 23.35 Objektiv; človek - dokumentarec 23.35 Dnevnik 1, Danes v parla mentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 OpoldansKi spored 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Nogomet: Evropski pokali 15.30 Program za mladino Čarovnica Bia - risani film 16.00 Šolska vzgoja 16.30 Figure, figure, figure - televizijski revival 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 športne vesti 18.50 Profesionisti - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 Dnevnik 2 - Sestante 21.30 Srečanje s kinom 21.35 Roža iz Stambula - opereta 23.15 Eurogdl 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.45 Košarka: Maccabi - Cantu 17.15 Malgre tout 18.30 Mladinska kinematografija ’82 19.00 Dnevnik 3 20.05 Šolska vzgoja 20.40 »Lo scatolone» - vodi Lando Buzzanca 21.40 Dnevnik 3 22.15 Ljubezen beži («L’amore fugge») - film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 TV v šoli 10.00 Poročila 10.05 Človekovo telo 10.35 TV v šoli 17.05 Poročila 17.10 Zbis - tri predice 17.25 Zapisi za mlade: D. Švara 18.00 Kabuki 18.30 Obzornik 18.45 Na sedmi stezi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bobu bob 21.30 Balade - folklorna oddaja 22.00 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku V današnji Odprli meji bodo med drugim na sporedu še naslednje vesti: TRST — Poviški tarif TRST — Predstavitev programa Glasbene matice • Intervju z Gojmlrjem Demšarjem GORICA — Ekonomska kriza TRST — Vino za Kreiskyja 16.30 Odprta meja - ponovitev 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero TVD - Novice 18.00 Fontamara - nadalj. 19.00 Eurogol 19.30 TVD - Stičišče 20.15 Strah vlada svetu - nadalj. 21.15 TVD - Danes 21.30 Kdo pozna umetnost? 23.00 TVD - Danes Prvič sem ga srečal pred dvema letoma na Ravanci, kjer je tekla razprava o načinu pisanja re-zijanščine. Shoda se je udeležilo lepo število poklicanih, ki so tja prišli z vseh vetrov pripovedovat in učit. Tja je prišel tudi on. O-glasil se je med zadnjimi. «Meni se vidi, da marsikateri dosedanji razpravljalen nima razčiščenega osnovnega pojma. Ne ve, ali pa noče vedeti, kdo smo. In vendar je prav od naše istovetnosti odvisna naša odločitev, kako bomo pisali rezijanščino. Jaz pravim, da pripadamo slovenskemu narodu in da moramo zato pisati po slovensko. Ne samo to. Potruditi se moramo, da bomo spet rabili lepe slovenske besede, ki jih mladina pozablja.* Renato Quag!ia, ki je takole govoril, je bil prepričljiv za ljudi, ker je bil tudi sam prepričan v to, kar je govoril. Ni uporabljal polovičnih trditev, ni govoril zavito, da bi si pridobil naklonjenost poslušalcev, da bi sintetiziral in na tej osnovi ustvaril neko enotnost. Nič tega. Povedal je svoje. pa če je bilo komu prav ali ne. Prejšnji dan sem ga obiskal na njegovem domu v Vidmu. Rekel je: »Tisti shod v Reziji ne bo rešil vprašanja, zaradi katerega so ga sklicali. Lahko je bil za koga, morda tudi zame, priložnost, da je stopil na oder in se pokazal. toda z vsebinske plati nismo napravili nobenega napredka. Prikazovanje naše istovetnosti in razvi.jar je kulture našega ljudstva potrebuje vse drugačnih suodbud. predvsem pa preučenih in temeljitih gospodarskih posegov, ki naj pokažejo neposredne učinke.» Kdo je Renato Quaglia, človek, ko sem ga drugič videl v Kulturni hiši v Reziji februarja letos, kjer je prebral svojo pesem na prireditvi s tistim lepim naslovom iz pesmi Silvane Paletti: »Rezija ma, ti si makoj mas (Rezija moja, ti si samo moja)? Kdo je ta tihi človek asketske zunanjosti, odločen v stališčih, toda mehak po duši? Kdo je človek, ki me je spre.iel v dnevni sobi napolnjeni s slikami, knjigami in gramofonskimi ploščami, kjer se je v pod tonu slišala klasična glasba? Kaj vse sc skriva pod njegovim zunanjim naslovom podpredsednika Deželnega združenja zveze kmetovalcev. demokratične stanovske organizacije? «Kaj te osrečuje, kam te srce vleče?* sem dregnil naravnost v srž njegove notranjosti, da tri dobi) enostaven odgovor. Od same ga začetka sva vzpostavile nepo sreden in pristen stik. »Kje naj začnem, ali naj posežem daleč v pretek’ost. ali pa naj se omejim na zadnje čase?* je vprašal bolj samega sebe kot me- ne, zleknjen v naslonjač, očitno utrujen od dolgega delovnega dne in od pogajanj na kmetijskem nadzorništvu v Vidmu o zadnjih navodilih Evropske gospodarske skupnosti o kmetijski politiki. Renato ima sedaj 41 let in je očeta izgubil med vojno, ko so ga nacisti odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče. Mama je poslala otroke v zavod in jih preživljala z zaslužkom kot gospodinjska pomočnica v Genori in v drugih italijanskih mestih. Fant je dejansko živel ob starem očetu. Njegova življenjske pot je tako svojska, da mu je ni para v naši deželi. .......ho. «■ »Preden si se zaposlil pri za družni zvezi, kaj si delal, si bil profesor ali kaj,* sem silil vanj, da bi predrl njegov oklep in da bi razjasnil dvome, kam naj ga postavim, ker sem o njem premalo vedel, kar pa sem vedel, mi je dajalo izkrivljeno ali vsaj nepopolno podobo o njem. «Pred tem sem delal pri Mes-saggeru Venetu,* je odgovoril. »Torej, moj kolega,* ,em z zadovoljstvom ugotovil. «Ne, raznašal sem časopise,* je dejal posmehljivo. »A. tako,* sem se začudil. »Da, še pred tem pa sem bil zavarovalni uslužbenec, še poprej livarski delavec v tovarni, vanjo pa sem prišel z univerze ...» V spominu je prehodil etape svojega življenja od rane mlado sti dalje, etape bistrega fanta, ki je preživel nemirna šestdeseta le ta. kot jih ni preživel nihče v naši deželi, in malo kdo ali celo nihče v Italiji. Njegov iskateljski duh ga je vodil iz metafizike v najbolj trdi vsakdan. Iz duhovnika je postal mezdni delavec. Izpred oltarja in s prižnice se je preselil v livarno, na najtežje delovno mesto. Vse to z enim samim namenom: zavestno izpiti čašo življenja do dna, postati bogat na spoznanjih in izkušnjah, doseči notranjo pomiritev in s tem težko dosegljivo bogastvo. Niso ga k takšnim izbiram gonile razmere, pač pa ga je na to pot pripeljala notranja potreba, ki ji jo moral zadostiti, če .je hotel biti spravljiv sam s seboj in če je hote) dokončno spoznati. kje je v tem nemirnem in protislovnem svetu njegovo pravo mesto. Po oipravi ienem semenišču v Vidmu in šoli v Veroni, kjer so ga usposobili za duhovniški poklic v Južni Ameriki, je šel za tri leta maševat v Villo Santino v Karnijo. »Kako, ali te dobro razumem, bil si župnik, si maševal, skratka .. .» sem ponavljal za njim, kot da svojim ušesom ne morem verjeti, koga imam pred seboj. »Da. da. prav tako je bilo.* je IDRIJA — Ob letošnjem občin-em piazniku. ki ga slavijo 1. itobra v počastitev ustanovitve ovenske narodnoosvobodilne bri-ide »Janko Premrl - Vojko*, ki i jo ustanovili 1. oktobra 1913 i dvorišču sedanje tovarn«. ETA Cerknem, pripravljajo bouat •ogram prireditev. Danes ob 17. uri bodo poime jvali dom upokojencev v Idri po znanem prim« rskem revo icionarju Jožetu Primožiču - Mi laviu. V petek pa bodo ob 16. ri v Spodnji Idriji svečano presti svojemu namenu nove pro- store otroškega vrtca »Štefke Maj nik», ob 18. uri pa bodo v Idriji v avli nove osnovne šole »Jožeta Mihevca* odprli razstavo del domačega akademskega slikarja Rudija Skočirja. Jutri ob 20. uri pa bo v ki nodvorani v Cerknem koncert »Lo gaškega okteta*. V soboto bo v Idriji v novi osnovni šoli slavnostna seja skup ščine občine Idrija, na kateri bo do svečano podelili domicil II. bataljonu n. brigade Vojske držav ne varnosti (VDV), ki je med NOB deloval na področju idrijske občine. Ob 17. uri bo pihalna godba idrijskih rudarjev priredila koncert pred novo osnovno šolo, ob 20. uri pa bo v rudniški dvorani nastopila folklorna skupina KUD »Rudar* iz pobratenega Labina v Istri. V dvorani stare ETE v Cerknem pa bo ob 19. uri nastopila srednja folklorna skupina »Zarja* in glasbena skupina Zveze slovenske mladine iz avstrijske Koroške. JOŽE OBLAK odgovoril z nasmeškom, ki ga je na njegovem suhljatem obrazu izzvalo moje začudenje. »Moral bi oditi v Južno Ame riko, vendar sem v družbi svojih kolegov prav večkrat začenjal preučevati družbene procese in sem misel na potovanje na zeleni kontinent opustil. Pač pa sem s štipendijo odšel v Belgijo, kjer sem diplomiral iz sociologije. Po vrnitvi so me poslali poučevat v Pontafelj, kjer so se mi po treh mesecih zahvalili in me odslovili, češ da £pip .preveč napreden. Za šest mesecev sem odšel k patru Turoldu v ekumensko središče v Bergamo.* Ouaglia se je po teh izkušnjah obogaten s poznavali :em družbe nih zakonitostih, vrnil v Videni in veste, kj- si .ie poiskal za poslitev? V livarni, kot čisto na vaden delavec. Hitro je postal sin dikalist. ob nedeljah pa je hodil po cerkvah maševat. «Torei. duhovnik delavec?* sem ga prekinil. »Da, prav tako, morda prvi, ne. zagotovo prvi v Furlaniji,* je potrdil. «In si še vedno duhovnik,* sem nadaljeval. »Prav tako je,» je odgovoril. «Te niso razrešili?* sem rado vedno silil vanj. «Ne. In tudi potem, ko sem se poročil, me niso.* je odgovoril ob moji naraščajoči osuplosti. »Najbrž sem edini poročeni duhovnik v Italiji, ki mu niso odvzeli maš-niškega posvečenja,* je pristavil v smehu, kot da so nanj pozabili, jaz pa tudi nisem mogel več razumeti, kako je to mogoče. Tudi zaradi tega je bilo moje začudenje tolikšno, ker sem prav te dni v dušku prebral Humarjevo in Javorškovo knjigo o Primožu Trubarju in sem še ves pod vtisom hudih cerkvenih bojev papež nikov proti protestantom v naših krajih prav o teh vprašanjih. Tu pred seboj pa imam človeka, ki mi s tolikšno mirnostjo in pre prostostjo razlaga svoj položaj, zaradi katerega bi ga v srednjem veku postavili na grmado, mu s smolo namazali brado, da bi bolje gorela, pod poleni pa podkurili ogenj. «In tvoje politično udejstvovanje?* sem ga vprašal, da bi pogovor skrenil na drugi tir. »Če naj po pravici povem, ni sem bil nikoli politik ali partijski zagnanec. Bil sem ekstrapar-lamentarec, član stranke Lotta continua in sem v njej delal do njenega razpusta. Potem sem prestopil v socialistično stranko, kjer mislim, da ne potrebujemo pridig o socializmu, ampak njegovo uresničevanje z dejanji,* je pojasnil. Sicer pa njegova pesniška duša ne prenese utesnjevanj. Angažirana politična opredelitev in zagovarjanje neke ideje do skrajnosti bi mu izničili fantazijo in ustvarjalnost duha. Po svojem bistvu je Ouaglia pesnik, tudi njegova glasna razmišljanja so polna pesniških prispodob ni izrazov. Poveda’ sem mu, da sem ga poslušal na rezijanskem dnevu in ga popolnoma razumel, razumel ne le zaradi jezika, ampak tudi zaradi sporočila, ki so ga vsebovale njegove pesmi. »Doslej sem jih napisal kakšnih 50, vendar jih, z izjemo dveh, treh, nisem še objavil. Ne čutim se še za takšen korak. Poleg tega nisem poklicni pesnik. Pišem, kadar imam navdih. To pa se lahko zg«xli enkrat na leto. Takrat napišem 10 — 12 pesmi v petih, šestih dneh.* je povedal, k temu pa dodal, da je lansko leto izdal dvojezično knjigo o Reziji in v njej objavil veliko koristnih po datkov gospodarskega, zgodovin skega, zemljepisnega in sodološke-ga značaja. GORAZD VESE^, (Nadaljevanje v soboto) ■ TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00 Po- ročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik. Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 dramatizirani roman: Andrej Budal: »Na iconju*, 2. del: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: komorni koncert na ploščah: 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Na počitnice: 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: Karel May: «Winne tou», 5. del: 14.55 Diskoteka; 15.30 Zapiski s potovanj; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Ro mantične melodije: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski proaraml 6.00, 6.30. 7.25, 13.00, 14.00 in 16.55 Poročila; 6.00 Glasba za da bro jutro; 6.15 Obvestila in EP: 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 7.28 Zaključek; 13.00 Na valu radia Koper: Glasba; 13.15 Kinospored: 13.30 Zanimiva sti: 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefa nu. glasba: 14.30 Po domače s pevci in ansambli najpjpozabav-ne glasbe; 15.00 Dogodki in odme- ri: 15.30 Glasba po željah: 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Glasba: 16.40 Zanimivosti našega juke boxa KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 12.30, 15.30 in 18.30 Dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop: 8.00 Glasba; 8.32 Pesem...; 8.45 Radijska priredba' 9.00 Poje in igra skupina Casadei; 9.15 Knjiga po ra diu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Besede in glasba: 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glasbeni prostor in Pesem dneva: 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kim. svet, mladih: 11.33 Pesem...; 11.36 Več kot pesem; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Leteči zmaj - pa novitev; 15.20 Glasbeni premor: 15.45 Istrske pesmi in plesi: 16.00 Radijska priredba: 16.32 Crash: 16.55 Knjižne novosti: 17.00 Prosti čas; 17.32 Marlboro; 18.10 Radio diskoteka: 18.45 Slišimo se jutri. RADIČ 1 6.00 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Pa ročila: 6.00 - 8.30 Glasbena kom binacija; 9.02 - 10.03 Glasbeno ga vorni program; 11.10 Glasba; 11.34 Irring Berlipi; Cbeek .to chepk, - radijska nadalj,; 12.03 Vrnem se takoj - radijske variete; 13.25 Ma ster, glasbene novosti; 15.03 Glas beni dokumentarec; 16.00 Poletni spored; 17.30 Glasba za mladino: 18.05 Koncert: 18.38 Programi pri stopanja: 19.30 Poje Franck Sinatra; 19.50 Gledališka predsta va: 21.55 Objektiv Evropa; 22.22 Napotki za avtomobiliste; LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Da bro jutro, otroci: 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola za višjo stop njo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistič m napotki za naše goste iz tu jine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 Naše pesmi in plesi: 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev; Iz naših spo redov: 18.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola: 14.20 Koncert za mlade pa slušalce: 14.40 Jezikovni pogovo ri: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio da nes. radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z an samblom Veseli planšarji in njihovimi pevci: 18.15 Lokalne radij ske postaje se vključujejo: Izdaja OKTOBER ’82 Certificati di Credito del Tesoro CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let. Prvi šestmesečni kupon nudi 9.50% oziroma 10% obresti. Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon. Obresti naslednjih šestmesečlj so e-nake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno zapadlostjo. Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d’ltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni ne da bi plačali kakršnokoli proviziio. Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. Imajo široko tržišče In se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Rok izdaje od 1. do 8. oktobra Emisijska cena Rok 98,50% 98% 2 leti 4 leta Prvi šestmesečni kupon 9,50% 10% Letni doprinos za 1. šestmesečje 21% ca. 22% ca. diiašlio maTica mmmmimrmnrmnfmi PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 30. septembra 1982 NOGOMET V VČERAJŠNJIH POVRATNIH SREČANJIH V TREH EVROPSKIH POKALIH JADRANJE V RAZREDU «0PTIMIST» Dober izkupiček italijanskih in jugoslovanskih enajsteric Vell'k u?eh TPKSjre”a S prikazano igro pa se Italijani in Jugoslovani tokrat niso proslavili - Od italijanskih ekip le Fiorentina izločena Italijanske in jugoslovanske enajsterice, ki nastopajo v evropskih nogometnih pokalih, so še kar uspešno prestale »izpit*. Roma, Inter, Napoii in Juventus so s težavo iztržili pozitiven rezultat, Fiorentina pa je izločena. Tudi Hajduk, Sarajevo in Crvena zvezda so šli naprej, pri tem gre seveda pripomniti, da so Italijani imeli težje nasprotnike. Skratka, ugodna nogometna sreda, šele sedaj pa prihajajo težave, saj so ekipe precej izenačene. Opozoriti gre vsekakor še na neuspeh Angležev in Sovjetov ter na zgodovinski »prodor* albanskega nogometa. POKAL PRVAKOV Juventus — Hvidovre 3:3 (1:0) STRELCI: v 34. min. Boniek, v 64. min. Platini, v 78. min. Peter-sen, v B2. min. Rossi, v 33. min. Petersen, v 85. min. S. Hansen. JUVENTUS: Zoff, Gentile, Ca brini, Furino (od 46. min. Tardel-li), Brio, Scirea, Maroechino (od 70. min. Galderisi), Boniek, Rossi, Platini, Bonini. HVIDOVRE: Madsen, J. Hansen (od 72. min. Fosgaara), Mostrup, Christensen, S. Hansen, Lindhal, Norregaard, Ziegler, Petersen, H. Jensen, Steffensen (od 59. min. Nilsen). TURIN — Navijači italijanski'! državnih prvakov so ob koncu tek me Juventus - Hvidovre prav pošteno izžvižgali svoje ljubljence. Juventus je dokazal, da je povsem v krizi in da negativni rezultati v prvenstvu niso naključje. Rezultat 3:3 na domačem igrišču proti danskim amaterjem je hujši kot poraz, saj Juventus ta čas deluje kot pokvarjen stroj. Nogometaši v belih in črnih progastih majicah so tudi včeraj pe kazali vse napake, s katerimi se zadnji čas «odlikujejo». Kolikor toliko prodoren napad, obramba pa prava luknjičasta mreža, skozi ka 81 ltak mso mogh naaejatl' POKAL POKALNIH PRVAKOV Slovan - Inter 2:1 (1:1) STRELCI: v 9. min. Miiller (11-metrovka), v 25. min. Takač, v 79. min. Bobek. SLOVAN BRATISLAVA: Mana, Nezhyba. Hlavaty, Brnak, Sucha-nek, Takač, Masnv, Frik, Bojkov-sky (od 80. min. Viger), Bobek (od 85. min. Lesko), Luhovy. INTER: Bordon, Bergomi, Baresi, Marini, Collovati, Bini, Bagni, Mul-ler (od 81. min. Beccalossi), Juary, Sabato, Bergamaschi (od 57. min. Oriali). BRATISLAVA — Tudi milanski Inter se je prebil v naslednje kolo v pokalu pokalnih prvakov, čeprav s svojo igro Italijani niso prepričali. Mladi in neizkušeni nogometaši Slovana iz Bratislave so zabeležili prestižno zmago, kaj več pa tero se nasprotniki sprehajajo, kot bi bili na promenadi. In to je o-bramba državnih prvakov. Skratka, žvižgi so bili upravičeni. Sporting Lizbona — Dinamo Zagreb 3:0 (2:0) Inter je celo prvi povedel z Miil-lerjem, ki je realiziral 11-metrov -ko, nato pa so vajeti igre prevzeli v svoje roke domačini, ki so najprej izenačili z branilcem Takačem, v drugem polčasu še podvojili z Bobkom, vendar več niso zmogli, TAKO VČERAJ V TREH POKALIH POKAL PRVAKOV • Raba Eto (Madž.) — Standard Liege (Bel.) 3:0 Prva tekma 0:5. Kval.: Standard • Hamburger (ZRN) — Dinamo Berlin (NDR) 2:0 Prva tekma 1:1. Kval.: Hamburger • JUVENTUS (It.) - Hvidovre (Dan.) 3:3 Prva tekma 4:1. Kval.: Juventus • Dinamo Kiev (SZ) — Grasshopers (Švi.) 3:0 Prva tekma 1:0. Kval.: Dinamo • Liverpool (VB) — Duodlak (Ir.) 1;® Prva tekma 4:1. Kval.: Liverpool • Ajax Amsterdam (Niz.) — Celtic Glasgow (Škotska) 1:2 Prva tekma 2:2. Kval.: Celtic • CSKA Sofija (Bol.) - Monaco (Fr.) 2:0 Prva tekma 0:0. Kval.: CSKA • Besiktas Istanbul (Tur.) — Aston Vlila (VB) 0;0 Prva tekma 1:3. Kval.: Aston Villa • Real Sociedad (Šp.) — Viking (Isl.) 3:2 Prva tekma 1:0. Kval. Real Sociedad • Rapid Dunaj (Av.) Avenir Beegen (Luks.) 8:0 Prva tekma 5:0. Kval.: Rapid • Widzew Lodz (Pol.) — Hibemias (Malta) 3:1 Prva tekma 4:1. Kval.: Lodz • HJK Helsinki (Fin.) -Omonia Nikozija (Ciper) 3:0 Prva tekma 0:2. Kval.: Helsinki • Dukla Praga (ČSSR) — Dinamo Bukarešta (Rom.) 2:1 Prva tekma 0:2. Kval.: Dinamo • Linfield Belfast (S. Ir.) — Tentori Tirana (Al.) 2:1 Prva tekma 0:1. Kval.: Tentori • Oesters (Šve.) — Olimpiakos Pirej (Gr.) 1:0 Prva tekma 0:2. Kval.: Olimpiakos • Sporting Lizbona (Por.) — DINAMO Zagreb (Jug.) 3:0 Prva tekma 0:1. Kval.: Sporting POKAL POKALNIH PRVAKOV • CRVENA ZVEZDA (Jug.) — Lillestroem (Nor.) 4:0 Prva tekma 4:0. Kval.: C. zvezda • Apollon Limassol (Ciper) — Barcelona (Šp.) 1:1 Prva tekma 0:8. Kval.: Barcelona • Bayern Miinchen (ZRN) — Torpedo Moskva (SZ) 0:0 Prva tekma 1:1 (Kval.: Bayern • Real Madrid (Šp.) — Baia Mare (Rom.) 5:2 Prva tekma 0:0. Kval.: Real Madrid • Panathinaikos (Gr.) — Austria Dunaj (Av.) 2:1 Prva tekma 0:2. Kval.: Austria • Slovan Bratislava (ČSSR) — INTER (It.) 2:1 Prva tekma 0:2. Kval.: Inter • Tottenham (VB) — Coleraine (S. Ir.) 4:0 Prva tekma 3:0. Kval.: Totten ham • Ujpest Dosza (Madž.) — Goteborg (Šve.) 3:1 Prva tekma 1:1. Kval.: Ujpest Rosza • AZ’ 76 Alkmaar (Niz.) — Limerick (Ir.) Danes • BK Kopenhagen (Dan.) — Dinamo Dresden (NDR) 2:1 Prva tekma 2:3. Kval.: Kopenhagen • Red Boys (Luks.) — Waterchei (Bel.) 0:1 Prva tekma 1:7. Kval.: Water-chei • Lech Poznan (Pol.) — IBV Vestmannayer (Is.) 3:0 Prva tekma 1:0. Kval.: Poznan • Kuusysi (Fin.) — Galatasaray (Tur.) 1:1 Prva tekma 1:2. Kval.: Galatasa-ray • Sliema Wanderers (Malta) — Svvansea (Wales) 0:5 Prva tekma 0:12. Kval.: Svvansea • Pariš S. G. (Fr.) - Lokomotiv Sofija (Bol.) 5:1 Prva tekma 0:1. Kval.: Pa- riš S. G. • Dinamo Tirana (Al.) — Aberdeen (VB) 0:0 Prva tekma 0:1. Kval.: Aberdeen POKAL UEFA • Valencia (Šp.) — Manchester United' (Angl.) 2:1 Prva tekma 0:0. Kval.: Valencia • Banik Ostrava (ČSSR) — Glentoran (S. Ir.) 1:0 Prva tekma 3:1. Kval.: Banik • Porto (Port.) — Utrecht (Niz.) Danes Prva tekma 1:0. • Servette (Švi.) — Progres Niedercorn (Luks.) 3:0 Prva tekma 1:0. Kval.: Servette • Betis Sevilla (Šp.) — Benfica (Port.) 1:2 Prva tekma 1:2. Kval.: Benfica • Gand (Belgija) — Haarlem (Niz.) 3:3 Prva tekma 1:2. Kval.: Haarlem • Tatabanya (Madž.) — St. Etienne (Fr.) 0:0 Prva tekma 1:4. Kval.: St. E-tienne • Admira (Av.) — Bohemians Praga (ČSSR) 1:2 Prva tekma 0:5. Kval.: Bo- hemians • AEK Atene (Gr.) — Toln (ZRN) 0:1 Drugo tekmo bodo odigrali 8.10. • Ipswich Town (Angl.) — ROMA (It.) 3:1 'Jrva tekma 0:3. Kval.: Roma 9 Atletico Bilbao (šp.) — Ferencvaros (Madž.) Prva tekma 1:2. Kval.; varos • HAJDUK (Jug.) — Zurrieq (Malta) Prva tekma4:l. Kval.: Hajduk • Kuopio (Fin.) — Anderlecht (Bel.) 1:3 Prva tekma 0:3. Kval.: Ander lecht • Dinamo Moskva (SZ) — Slask Wroclaw (Pol.) 0:1 Prva tekma 2:2. Kval.: Slask • IK Brage (Šve.) — Lyngby (Dan.) 2:2 Prva tekma 2:1. Kval.: IK Brage • Werder Bremen (NDR) — Worwaerts Frank. (ZRN) Prva tekma 3:1. Kval.: waerts 9 PSV Eindhoven (Niz.) — Dundee United (Škot.) Prva tekma 1:1. Kval.: Dundee • Arsenal (Angl.) — Spartak Moskva (SZ) 2:5 Prva tekma 2:3. Kval.: Spartak • Lokeren (Bel.) — Stal Mielec (Pol.) 0:0 1:1 Ferenc- 4:0 0:2 Wor- 0:2 Frva tekma 1:1. Kval.: Lokeren 9 Lokomotiv Leipzig (NDR) —■ Viking Stavanger (Nor.) 3:2 Prva tekma 0:1. Kval.: Viking 9 Bordeaux (Fr.) — Karl Zeiss Jena (NDR) 5:0 Prva tekma 1:3. Kval.: Bordeaux 9 Fram Reykjavik (Is.) — Shamrock Roverts (Ir.) Danes Prva tekma 0:2 9 Norkopping (Šve.) — Southampton (Angl.) 0:0 Prva tekma 2:2. Kval.: Norkop-ping 9 Glasgow Rangers (Škotska) — Borussia Dortmund (ZRN) 2:0 Prva tekma 0:0. Kval.: Glasgow 9 Sochaux (Fr.) — PAOK Solun (Gr.) 2:1 Prva tekma 0:1. Kval.: PAOK Solun 9 FIORENTINA (It.) - Universitatea Cra:ova (Rom.) 1:0 Prva tekma 1:3. Kval.: Universi- 9 Levski Sofija (Bol.) — Sevilla (Šp.) 0:3 Prva tekma 1:3. Kval.: Sevilla 9 Ziirich Pezoporikos (Ciper) 1:0 Prva tekma 2:2. Kval.: Ziirich 9 NAPOLI (It.) - Dinamo Tbilisi (SZ) 1:0 T3rva tekma 1:2. Kval.: Napoii 9 Trabzonsport (Tur.) — Kaiserslauteren (ZRN) 0:3 Prva tekma 0:3. Kval.: Kaiserslauteren 9 SARAJEVO (Jug.) Sla vi ja Sofija (Bol.) 4:2 Prva tekma 2:2. Kval.: Sarajevo 9 Corvinul (Rom.) — Grazer AK (Av.) 3:0 Prva tekma 1:1. Kval.: Corvinul tako da je Inter odnesel z gostovanja celo kožo. C. zvezda - Lillestrom 3:0 (2:0) STRELCA: v 3. in 59. min. M. Djurovski, v 13. min. Djurič. CRVENA ZVEZDA: Simeunovič, Krmpotič, Dimitrijevič, B, Djurovski, Miletovič, Rajkovič, Petrovič, Janjan, Savič, Djurič, M. Djurovski. LILLESTROM: Amundsen, Mea-dis, Gronlund, Kordahl, Dyrstad, So-ler, Berk, Bjorkeland, Himanka, Er-landsen, Krogsater. BEOGRAD — Beograjska Crvena zvezda je z lahkoto preskočila prvo oviro v šestnajstini finala pokala pokalnih prvakov. Norvežani niso nikoli bili nevaren nasprotnik ih so že v 3. min. prejeli gol, ki jim je spodrezal noge. Za Beograjčane je bila tekma itak samo formalnost in kljub temu, da se niso potrudili, so v nadaljevanju dosegli še dva gola. POKAL UEFA lpswich Town — Roma 3:1 (1:0) IPSWICH: Siveli, Burley, Mills, Thijssen, Osman, Butcher, Warck, McCall, D’Avray (od 22. min. Lin-ford), Brazil, Gates. ROMA: Tancredi, Nappi, Nela, Wirchowod, Falcao, Maldera. Vali-gi, Prohaska, Pruzzo, Di Bartolo-mei, Conti. STRELCI: v 41. min. Gates, v 54. min. McCall. v 63. min. Maldera, v 71. min. Butcher. IPSWICH — Roma je zdržala predvideni pritisk Angležev, ki so zaigrali na vse ali nič. In to bi jim kmalu uspelo, če ne bi Maldera v najbolj kritičnem trenutku zabil zlata vrednega gola. ki omogoča Romi, da nadaljuje svojo pot v pokalu UEFA. Tekma je bila vseskozi v nogah angleških nogometašev, ki so večkrat nevarno ogrozili Tancredijeva vrata, vendar so bili uspešni šele proti koncu polčasa. Roma je igrala z ojačeno obrambo, ki je uspešno zapirala prostor pred vrati in poskušala s hitrimi protinapadi presenetiti Ipswich. Sicer gre povedati, da so Angleži i-gral zelo okrnjeni, brez srednjega napadalca Marinera. ki je udarna moč ekipe in tudi angleške reprezentance. Dinamo Tbilisi 1:0 Napoii (0 :©■>— STRETLEJC: v 59. min. Dal Fiume. NAPOLI: Castellini. Bruscolotti, Ferrario, Celestini, Krol, Citterio (od 79. min. Amodio), Vinazzani, Dal Fiume. Diaz, Criscimanni (od 18. min. Marino), Pellegrim. DINAMO: Gabelia. Pakidze. Či-vadze, Kisanišvili, Mudjiri, Dara-sel.ia, Svanadze, Sulakvelidze. Ka kilašvili (od 40. min. Metski), Tza va (od 63. min. Jokadze), šen gelPa NEAPELJ — Z dokajšnjo mero sreče se .je Napoii uvrstil v dru go kolo pokala UEFA. Neapeljča- ni so namreč izrabili »dobrohotnost* zahodnonemškega sodnika Eschvveilera, ki je v 83. min. razveljavil, po mnenju očividcev, regularen gol čivadzeja s prostega strela. Zaradi tega bo o tej tek mi tekla še marsikatera beseda. Sicer pa so Gruzijci igrali preveč obrambno, kajti po prejetem golu so dokazali, da bi z napadalno igro lahko tudi zmagali. Zato .je izločitev pravilna, čeprav pekoča kazen za moštvo, ki si ni upalo iztržiti od tekme kaj več. Fiorentina — Craiova 1:0 (1:0) STRELEC: v 11. min. Antognoru iz 11-metrovke. FIORENTINA: Galli, Rossi, Fer-roni (v 74. min. Contratto), Mianl, Pin, Passarella, D. Bertoni, Pecci, Graziani (A. Bertoni), Antognoni, Massaro. UNIVERSITATEA CRAIOVA: Lung, Negrilla, Tilicoi, Ungurea nu, Ticleanu (od 88. min. Baldea nu), Stefanescu, Crisan (od 83. min. Geolgau), Balaci, Camataru, Donose. Irimescu. FIRENCE — Fiorentina se poslavlja od evropskih pokalov. Italijanski nogometaši niso znali preko skromne zmage 1:0 proti prizadevnim Romunom, ki so zasluženo preskočili to oviro in bodo še naprej prisotni v pokalu UEFA. Fiorentina. ki .je na gostovanju zgubila z 1:3, je prešla takoj v vodstvo z Antognonijem (11-metrovka). v prvem polčasu si je ustvarila še niz priložnosti, vendar .je ostala mreža Romunov nedotaknjena. V drugem polčasu je bila ista pesem, kar kaže, da je tudi Fiorentina (kot Juventus) ta čas v krizi. Pri domačinih se je v napadu izkazal le Daniel Bertoni, med tem ko so ostali odpovedali. Sarajevo - Slavija 4:2 (2:2) STRELCI: v 10. in 29. min. Mu-semič, v 42. in 45. min. Veličkov, v 88. min. Musemič, v 90. min Su-šič. SARAJEVO: Janjuš, Radeljaš, Kapetanovih. Vidovič (od 35. min. Janjoš), Ferhatovič, Hadžibegič, Su-šič, Hadžialagič (cd 75. min. Lukič), Musemič, B. Božovič, Pašič. SLAVIJA: Gugalov, Ivanov, Hai-darliev, Kalistratov, Iliev, Diev, Va-sgilev, Dimitrov (od 75 min. Se-rafinov), Grozdanov, Aliev. Veličkov. SARAJEVO — To je bila tekma za take. ki imajo hi peno 'šrče. Sarajevo je vso tekmo prevladovalo na igrišču, kljub temu pa se je le za las izognilo podaljškom. PravT".junak srečan ja je bil srednji napadalec Musemič, ki je dal kar tri gole in tako zagotovil svojemu moštvu, da se uvrsti v naslednje kolo pokala UEFA. Prav neverietno je torej, kako neodgovorno je Sarajevo igralo v obrambi, potem ko je že vodilo z 2:0, Bolgari so izenačili pred koncem prvega polčasa, Sarajevo pa ,ie osvojilo tekmo šele 2 minuti pred koncem. Hajduk — Zurrieq 4:0 (1:0) STRELCA: v 24. in 66. min. Jero-limov, v 70. in 79. min. Cukrov. HAJDUK: Simovič, Jelikič. Mi-ljuš, Jerolimov, Primorac, Rožič, Bogdanovič, Krstičevič (šušnjara), Cukrov. Pešič, Čop. ZURRIEQ: Pace. Borg, Vella. Sci-barras, Bonnici, Cuta.jar, Camilleri, Muscat, Farrugia, Falzon, Zacra. SPLIT — Tekma ni imela nikakršnega pomena, saj si je Hajduk zagotovil vstop v nadaljnje tekmovanje že v prvi tekmi na Malti. Kljub temu so Spličani igrali precej nepovezano in zmedeno in se imajo zahvaliti samo nezanesljivemu vratarju gostov, da so visoko zmagan. Trener Zambata je v tej tekmi dal priložnost nekaterim rezervam, ki pa niso izpolnili pričakovanj, predvsem se je poznala odsotnost Gud-lja. katerega Cukrov, kljub dvema naključnima goloma, ni mogel dostojno zamenjati. Vsekakor bo moral Hajduk v bodoče igrati bolj povezano, sicer bo v tem tekmovanju napravil le malo poti. NA SESTANKU TERITORIALNEGA ODBORA ZSŠDI V GORICI PRIPRAVILI BOGAT NAČRT Vrsta pomembnih prireditev Pred dnevi se je v Gorici sestala komisija za splošno telesno vzgojo, športno ritmično gimnastiko in gimnastiko pri Teritorialnem odboru ZSŠDI. Na sestanku so poleg drugih vprašanj sklenili, da bodo v letošnji sezoni pripravili 4 srečanja, oziroma tekmovanja. Pričeli bodo s tekmovanjem v poligonu za otroke od 3. do 11. leta starosti. V Sovodnjah bo, kot je že tradicija, srečanje »Pozdrav pomladi*, kjer se bodo otroci pomerili v atletskem peteroboju. Tretja tovrstna prireditev bo v Štandrežu, kjer bodo priredili kolesarski poligon. Prireditve za otroke bodo sklenili s turnirjem v igri med dvema, oziroma med štirimi ognji, ki bo po vsej verjetnosti v Brdih. Za to srečanje bo komisija zaprosila za pokroviteljstvo revijo Galeb. Na sestanku v Gorici pa so se menili, da bodo vse vaje v Ronkah, Doberdobu, Sovodnjah, štandrežu, Gorici, Pevmi in Števerjanu pote kale v pripravah na nekatere letošnje velike jubileje. Gre v prvi vrsti za prvo obletnico otvoritve telovadnice Kulturnega doma, 100 let Sokola v Trstu, oziroma 95-let-nico iste organizacije v Gorici. Po- tiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiHitiiiiiiiiiiiiiHiiiimMuiMiiittiiiiHiiiitfiiiiiiiiiHiiiiiiiiimraiiMiHHnmiimiHiiiiiimiiiiiiiiiiMHiiiiMiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA OD JUTRI DO 15. OKTOBRA V ARGENTINI Tudi nu tem SP brez Jugosluvije Tudi moško svetovno odbojkarsko Prvenstvo bo v Južni Ameriki. Medtem ko so se odbojkarice borile za ta laskavi naslov v Peruju, bodo odbojkarji igrali za 10. SP v Argentini. Prvenstvo se bo pričelo Jutri, končalo pa v petek, 15. oktobra. POSAMEZNE SKUPINE Skupina A (Rosario): Argentina, Japonska, Mehika in Tunizija. Skupina B (Catamarca): SZ, Bol karija, ZDA in Čile. Skupina C (Rosario): Italija, NDR, Kanada in Avstralija. Skupina D (Buenos Aires): Kuba, Poljska, Romunija in Venezuela. Skupina E (Buenos Aires): Južna Koreja, LR Kitajska, Francija in Finska. Skupina F (Mendoza): ČSSR, Bra zilija, Libija in Irak. Na dosedanjih SP je bila ekipa SZ kar petkrat prvak in tudi v Argentini brani svetovni naslov. Ostali svetovni prvaki pa so bili ČSSR leta 1956 in 1966, NDR si je priborila svetovni naslov 1970, štiri leta kasneje pa je uspel isti podvig Poljski. Italijanski odbojkarji pa imajo tokrat izredno zahtevno nalogo, saj bod' branili odlično 2. mesto iz Rima. Že sedaj lahko trdimo, di vrsti Pittere tokrat ne bo uspel tak podvig, ker je konkurenca izredna in uspeh v večnem mestu je enkraten !n neponovljiv. Tudi tokrat ne bo na svetovnem prvenstvu Jugoslavije. Leta 1974, ko ir bilo prvenstvo v Mehiki, so ne vodilni v OZJ odrekli nastopu zaradi jrevelikih stroškov, štiri leta kasneje je prišla na vrsto kazen zaradi odpovedi nastopa v svetovnem pokalu. Slab uspeh na lanskem EP v Bolgariji pa je preprečil še potovanje v Argentino. Nesrečnima porazoma z Bolgarijo in Romunijo sta sledila s Finsko in Francijo in tako je bil neuspeh «plavih» popoln, ki bo imel težke posledice za jugoslovansko moško odbojko. leg tega bo letos potekala 20-letni-ca ustanovitve športnega združenja Dom, 10-letnica organizirane otroške telovadbe na Goriškem in prav toliko let je, odkar so pričeli orga nizirati prvi «Turnir prijateljstva*. Vse te obletnice bodo naši otroci, ki se udeležujejo otroške telovadbe primemo proslavili in to skupno tudi z vrstniki iz Nove Gorice, Bilj, Prvačine, Dornberka in Ljubljane, s katerimi imajo sicer že trdne vezi. Pri vsem tem delu, ki čaka komisijo. je treba povedati še, da bo le ta v zimskih mesecih pripravila tečaj za prednjakinje STV in športne ritmične gimnastike. Tečaj bo posvečen predvsem dijakom in dijakinjam učiteljišča in šole za vrtnarice, kar bi jim seveda veliko pomagalo pri njihovem bodočem poklicu, našim društvom pa bi zagotavljalo nove in izkušene kadre. MUČ GIMNASTIKA venstvu jim je namreč sporočilo prav zvezna trenerka Krivokapičeva. Vsekakor izredno priznanje za tri slovenske tekmovalke in za njihovo trenerko češčutovo. Trud., kot vse kaže. ni bil zamen. KOŠARKA MEDCELINSKI POKAL Druga zmaja Forda iz Cantuja Domova dekleta vnelo trenirajo Dekleta, članice sekcije za športno ritmično gimnastiko pri šZ Dom iz Gorice, se v letošnjem poletju, na žalost, niso udeležila skupinskih priprav ob jugoslovanski jadranski obali. Zato pa so z večjo vnemo začele 1. septembra s treningi v telovadnici Kulturnega doma, kjer so pod vodstvom prizadevne trenerke Mije Ušaj - češčutove vsak dan za 15 dni trenirale po 2 uri dnevno. Sicer ta dodatni napor se jim je krepko obrestoval, saj so prejšnji teden bila deležna obiska jugoslovanske zvezne trenerke za to športno panogo, Branke Krivokapičeve. Domova dekleta Laura Leghissa, Damjana češčut in Marta Primožič stopajo v novo sezono že kot 3. selekcija. Prve dni oktobra pa bodo sestavile še vsaka svojo peto vejo in začelo z «otežitvijo» vaj, s katerimi so v lanski sezoni uspešno nastopale v Trstu, Novi Gorici in -v raznih krajih Goriške. Marca meseca pa bodo nastopale na republiškem prvenstvu v ŠRG v Ljubljani, v razredu mladnik. Dovoljenje, da kot zamejske tekmovalke lahko nastopijo na republiškem pr- HERTOGENBOSCH - V svojem drugem srečanju medcelinskega košarkarskega pokala je sinoči Ford iz Cantuja premagal moštvo Maka bi ja iz Tel Aviva s 76:73 (45:37) in ima tako sedaj resne možnosti, da osvoji ta pokal. V drugi sinočnji tekmi pa je Našima Den Bosch premagala Elmex Leiden z 71:64 (37:34). LESTVICA Ford Canlu 4; Makabi Tel Aviv, US Armed Forces, Ferrocarril Oe-ste in Nashua Den Bosch 2; Elmex Leiden 0. Arjana Bogateč je osvojila prvo mesto - Tudi ostali so se izkazali Slovenski tržaški pomorski klub Sirena iz Barkovelj nadaljuje z živahno tekmovalno dejavnostjo, ki je povezana tudi z uspešnimi rezultati V nedeljo, 26. tega meseca, so se člani slovenskega jadralnega društva udeležili regate na jezeru Cavazzo v organizaciji tamkajšnjega jadralnega kluba «Tre Comuni*. Regate v razredu »optimist* se je udeležilo 41 tekmovalcev. Sodelo vali so jadralci iz enajstega jadral nega področja, ki zajema jadralne klube od Milj do Chioggie. Kadeti so se pomerili v istem dnevu v dven preizkušnjah. Sirenina jadralka Arjana Boga tec je osvojila na regati v Cavazzu prvo mesto: 2. mesto Milan (SVOC); 3. mesto Giorgini iCVM); 4. mesto Torello (S. Giorgio di No garo). Tudi ostali tekmovalci Sire ne so se uvrstili na vidna mesta. Maksi Ferfoglia in Davorin Starc sta zasedla peto in šesto mesto. Karlo Ferfoglia je bil deveti, An dre.j Ferfoglia enajsti, Martina Gherlani je bila 15., Marko Pressel 25. in Miran Guštin je zasedel 29. mesto. reninih jadralcev večajo, saj so se v zadnji sezoni uvrščali v višji del lestvic. Mladi kadeti se bodo pred koncem letošnje jadralne sezone udeležili še nekaterih regat taku v Italiji kot v Jugoslaviji. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze ta teden ni izključila nobenega nogometaša prve lige. V drugi ligi pa je izključila za dve koli Misurija (Varese) in Rina (Como), za eno kolo pa Bernardi-nija (Perugia) in Chiarenzo (La-zio). Cosmos — Flamengo 3:3 EAST RUTHERFORD (ZDA) -V prijateljski nogometni tekmi, ki je bila obenem poslovilna od nogometne dejavnosti brazilskega asa Carlosa Alberta (38 let), sta Cosmos in Flamengo igrala neodločeno s 3:3 (0:3). Za Cosmos je dosegel vse tri zadetke (dva iz enajstmetrovke) Gior- gio Chinaglia, za Flamengo pa so Razvidno je torej, da se ob vztraj- I bili uspešni Žico, Wilzinho ter Ju-nem prizadevanju uspehi mladih Si-1 nior. ■iiiiiiiiiiiiuiiiniiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiifiimmiiimiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiufiimMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii ATLETIKA * DEŽELNO PRVENSTVO V VIDMU Adrievka Af. Gregori tretja v kopju V soboto in nedeljo je bilo v Vidmu deželno prvenstvo v kategoriji kadetov in kadetinj. Na tekmovanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, so dosegli vrsto odličnih rezultatov ter tudi izboljšali nekatere deželne ter pokrajinske rekorde. Omenimo naj še, da že vrsto let niso tržaški atleti posegli po tolikem številu deželnih naslovov kot letos, kar kaže o naraščanju kvalitete pokrajinske a-tletike, verjetno pa obenem tudi o upadanju nivoja v Furlaniji. Slovensko predstavništvo je bilo resnici na ljubo tako skromno za stopano, kot ne pomnimo že dolgo vrsto let, predvsem zaradi popolne odsotnosti atletov Bora in Devina ter okrnjeni postavi atletov A-drie. Atleti lonjerskega društva pa so kljub temu le uspeli poseči po višjem mestu z mlado kopjašico Mirjam Gregori, ki je v tej disciplini zasedla tretje mesto, s sicer • zanjo skromnim rezultatom, šaj bi z normatoim rezultatom, ki ga je- do-segla le pred tednom dni v Riccio-neju, lahko tudi zmagala. Glavna krivda za delen uspeh tako Gre-gorijeve kot Maksa Villerja v če-tveroskoku pa je gotovo utrujenost, saj sta v osmih dneh opravila kar pet tekem, poleg vožnje v Riccione. Poleg njiju je nastopil še Marko Saksida na 100 m ovire, kjer pa ni imel možnosti za višjo uvrstitev. KADETI 106 m ovire 1. Baraldi (NAF) I3”9; 6. Saksida (Adria) 18"7 Četveroskok 1. Lvarone (Lib. Ud.) 14.46 m; 7. M. Viller (Adria) 13,47 m KADETINJE Kopje 1. Flaiban (Gonars) 29,36 m; 3. M. Gregori (Adria) 26 m. (F. R.) Pri ŠZ Dam pozornost najmlajšim Nova športna sezona se je pričela tudi pri goriškem športnem združenju Dom in to v okviru širše palete dejavnosti, s katerim se društvo bavi. Tudi letos pa bo društvo polagalo precejšnjo pozornost najmlajšim (s predšolsko in otroško telovadbo) ter na drugi strani pa ostalim panogam Tu naj navedemo košarko (članska ekipa in mi-nibasket), orodno telovadbo za fante in dekleta, športno ritmično gimnastiko za dekleta, odbojko za dekleta in namizni tenis. Iz vsega tega je razvidno, da se lahko goriški mladi športniki udejstvujejo v širokem izboru športnih panog; poleg tega pa je ta vadba v novi in dobro opremljeni telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Ravno v tej zvezi naj omenimo, da so bili pred dnevi dokončno izdelani urniki posameznih vadb, kar predpostavlja, da je delovanje v celoti in s polno paro steklo. Zainteresente (tudi in še povsem starše otrok) obveščamo, da se za podrobnejša pojasnila v zvezi s po-1 moči, Sovodenjke pa so znale spret-samezno dejavnostjo 'lahko obrne- | no izkoristiti vsak protinapad in so jo na sedež ŠZ Dom (Gorica, Ul. večkrat ogrozile nasprotnikova Malta 2 - telefon 33029). NOGQMET Sovodenjke boljše Doberdob — Sovodnje 3:4 (po 11-metrovkah) (0:0,1:1) DOBERDOB: Sulič, Štolfa, Marti-nuč, Lavrenčič, Jelen, Marušič, Za nolla, Marušič II., Lavrenčič, Fer-folja, Prinčič, Gergolet, Gergolet II. SOVODNJE: Terčat, Krašcek. Če ščut, Petejan, Petejan II., Maraž, Marson, Lukman, Tomšič, Petejan III., Tomšič II., Tomšič III. Devetak, Tomšič IV., Vižintin, Hmeljak, Krašček II. Sovodenjke so kar v gosteh premagale doberdobske «pupe» v pri-jateljski nogometni tekmi, ki je bila na sporedu pred drugim prijateljskim otvoritvenim srečanjem med doberdobsko Mladostjo in Vozilami iz Nove Gorice. Pa preidimo k tekmi. Doberdob ska in sovodenjska dekleta so pri kazala precej lepo igro, ki je seve da slonela bolj na agonizem kot na tehniki, vsekakor pa je bila prijetna za številno cbčinstvo, ki se je zbralo ob igrišču. Tekma se je v glavnem odvrala na sredini, kjer so bile Doberdobke v terenski pre- vrata. Povejmo še, da so bile zamenjave po košarkarskem sistemu. Z. F. Falcao v New York? NEW YORK — Newyorško moštvo Cosmosa je izrazilo željo, da bi za prihodnjo sezono najelo brazilskega asa in trenutno člana Rome Falcaa. DRŽAVNO PRVENSTVO Ooleppo izločen SANREMO — Na italijanskem državnem teniškem prvenstvu je včeraj prišlo do presenečenja: mladi Bottazzi je namreč nepričakovano toda zasluženo premagal favorita Giannija Ocleppa s 6:3, 6:7, 6:4. Ostali včerajšnji izidi: Baraszučti - Zugarelli 6:0, 5:7 In 6:0; A. Panatta - Parrini 6:2, 6:2; Ferrari - Armellini 6:4, 7:5; Ma-gnelli - Miloro 6:3, 4:6, 6:2. Saronni v vodstvu BOLOGNA — Giuseppe Saronni ie zanesljivo v vodstvu na posebni lestvici za trofejo «San Silvestre d'oro». Vrstni red: Saronni 424; Moser 282; Gavazzi 192; Baronchelli 181; Contini 178. Iz planinskega sveta fl ■M Bližnje delovanje SPDT SPDT prireja to nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse, hoje sicer ni dosti, ker je predvidena skupna družabnost s planinci pobratenega društva PD Integral. Odhod avtobusa bo izpred sodne palače v Trstu (Foro Ulpiano) točno ob 6.30. * * * V nedeljo, 17. oktobra, bo na spo redu tradicionalni in med tržaškimi planinci zelo priljubljeni »Dan planincev SPDT*, ki bo tokrat na zgo-niški gmajni. Na sporedu bodo kot po navadi igre za mlade in starejše, otroški poligon in še marsikaj zanimivega. * * * Bliža se smučarska sezona. Na to je treba pravočasno misliti, zato pa SPDT priredi, kot že vsako leto, predsmučarsko - rekreativno telovadbo, ki jo na stadionu «1. mah vodi prof. Ivan Furlanič. Telovadba bo ob petkih s pričetkom ob 20.30, prvič pa bo že jutri, 1. oktobra, se veda ob 20.30. Igre Commonvvealtha BRISBANE — Danes se bodo pri čele 12. igre Commonwealtha, na katerih bo nastopilo 2.400 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav Com-monwealtha. m mmm Bregova enajsterica ki nastopa v deželnem nogometnem prvenstvu naraščajnikov Na teh igrah ne bosta nastopala slavna angleška atleta Steve Ovett in Sebastian Coe, vseeno pa bo zasedba izredno kakovostna. TENIS Austinova zmagala PHILADELPHIA — V prvem kolu ženskega mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju so dosegli naslednje pomembnejše izide: Austin (ZDA) - Henry (ZDA) 6:3, 6:2; Shriver (ZDA) - Preyer (ZDA) 6:3, 6:2; Potter (ZDA) - Mundel (Južna Afrika) 6:1, 6:1: Leand (ZDA) -Jordan (ZDA) 6:4, 6:2; White (Z DA) - Bonder (ZDA) 7:5, 7:5. fr' A 'V» v j'V,' v v,«' -• OBVESTILA 's V ... ' * .si ŠD Mladina, baletni odsek obvešča, da bo vpisovanje oziroma potrditev v novo sezono baletne šole potekalo danes, 30. t.m., in jutri, 1. oktobra t.l., od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca - šole Albert Sirk v Križu. • » * SPDT sporoča, da se bo začela pred-smučarska telovadba za odrasle pod vodstvom prof. Furlaniča jutri, 1. oktobra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*. * * 9 ŠZ Bor - Gimnastični odsek sporoča, da bo OBČNI ZBOR sekcije v soboto, 2. t.m., ob 16. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. * * * ŠZ Bor - Odbojkarska sekcija snoroča, da bo prvi trening ženske začetniške ekipe v torek, 5. oktobra, ob 17.30 na stadionu «1. maj*. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom. * ¥ *. ŠZ Bor sporoča, da bo v ponedeliek, 4. oktobra, ob 18 uri na stadionu «1. maj* sestanek s predstavniki sekcij za določitev novih umikov vadbenih ur. * * * Športna šola Sv. Ivan osnovnošolska telovadba se začne jutri, 1. oktobra, ob 15. uri ze prvi in drugi razred, ob 16. url za 3., 4. in 5. razred. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul. Montocchi S. PP 559 Tal, (040) 79 46 72 (4 linija) TU 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1 Tal. (0481) 833B2 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 5,00 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podiena mesečno 120.00. letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglas) Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 NA PREDVEČER S0VJETSK0-AMERIŠKIH POGAJANJ V ŽENEVI Nenaden napad Sovjetske zveze na vlogo ZDA v procesu popuščanja in razorožitve Leonid lamjatin ivrača vso krivdo za dosedanji zastoj v pogajanjih na Reaganovo administracijo - Moskva pričakuje od VVashingtona resnejše predloge 30. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel 2>ro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 81000 Ljubl|cmo Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožaljo 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juhiske kraline se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Leonia Zamjatin je danes z ostrimi obtožbami na račun ameriške vloge v procesu popušča nja in razoroževanja v svetu streznil vse tiste, ki so po nedeljskih spravljivih tonih v govoru šefa so vjetske države v Bakuju menili, češ da Kremelj pred pomembnim! bližnjimi srečanji med sovjetskimi in ameriškimi diplomati na najrazličnejših ravneh ne želi dvigati tem perature v medsebojnih odnosih. Zamjatin je namreč vso krivdo za dosedanja zaostajanja v sovjetskn-»meriških pogajanjih pripisal zdaj šnji ametiški administraciji in pri tem svareče poudaril, da so Doga .janja pred odločilno prelomnico: do kraja letošnjega leta bo baje jas no, ali bo svet krenil po noti po puščanja napetosti ali pa nadaljnje konfrontacije. Zdajšnji sovjetski »biti ali ne bi ti» v scrvjetsko-ameriških pogajanjih o omejitvi nadaljnjega oboroževanja med supersilama in 'o po puščanju napetosti v svetu nasploh po mnenju večine tukajšnjih opazovalcev ni prišel slučajmo. Že dalj časa .je bilo namreč v zraku vprašanje, kako dolgo lahko Moskva in Washington govorita o pripravljenosti za zaustavitev oboroževalne tekme, logika oboroževanja pa poteka po svoji vsakdanji poti. V Kremlju so očitno ocenili, da je zdaj — po vseh zapletih, do kate rih je prišlo v mednarodnih odnosih. zlasti pa po poglobitvi neka terih kriznih žarišč, na orimer. bližnjevzhodnega — čas. da »za ostrijo* svoja stališča v Drocesu pogajanj in na ta način pred novo pogajalsko sezono, ki se začenja v Ženevi, pred svetovno javnostjo tu di nekoliko pritisnejo na Washing ton. Zamjatin je brez ovinkarjenja dejal, da se je reaganova administracija odločila za »sabotažo pogajanj o razorožitvi*, vključujoč tudi jedr sko orožje, in da trditve predstavnikov Bele hiše. češ da se VVa-shington zavzema za bistveno zmanjšanje oborožitve v svetu, niso »ni česar drugega kot pa licemerna retorika*. Visoki sovjetski funkcionar je pri tem ponovil tudi nekatere že prej tukaj izrečene obtožbe, češ da sc je ameriška administracija itak odločila za pogajanja s Sovjetsko zvezo samo zaradi pritiskov svetovne javnosti, ne pa zaradi tega. ker bi resnično želela mir in var nost v svetu. V tokratnih besedah Zamjatina. v katerih .je v brk ameriški administraciji zalučal tudi obtožbo, da se je politika zdajšiuh vladarjev Bele hiše pokazala za vda leč najbolj militaristično in reakcionarno v povojnem ameriškem obdobju*, tudi ni moč prezreti sovjetskega strahu, češ da je na področju obr.o zevanja več ali manj «že vse reše no», in da se v tem trenutku no vemu obroževalnemu krogu med su persilama ni moč več izogniti. Zamjatin ,je posebej poudaril, da je po zadnjih izjavah ameriškega pred sednika moč sklepati le to. da v Beli hiši že vidijo Sovjetski' zvezo in ZDA «v vojnem položaju*, in da so prav zaradi tega v Washingto nu razvili toliko tez o «omejem .jedrski vojni*, o »prvem jedrskem udaru* itd., ter brezmejno poveča ii svoje izdatke za oboroževanje. Po mnenju Zamjatina je ameri ška administracija že od vsega blokirala ženevska pogajanja o zmanjšanju jedrske oborožitve med su persi'ama in na pogajanjih dajala predloge, ki za Sovjetsko zvezo ni so sprejemljivi. Pri skrčenju raket srednjega dometa v Evropi je baie bila to teža o snulti rešitvi*, ki naj bi — po moskovskem mnenju — pripeljala do enostranske razoro žitve Sovjetske zveze v Evropi. Dri omejitvi števila interkontinentalne ga orožja pa ameriško vztrajanje na primarni redukciji kopenskih balističnih raket, kjer naj bi bila snet oškodovana Sovjetska zveza, saj ima baje kar 70 odstotkov tega oro žja — kot pravijo sovjetski gene rali — na zemeljskih tleh. Zamjatin je določno poudaril, da Sovjetska zveza tudi v prihodnje ne bo sprejemala »neenakopravnih predlogov*, s katerimi nastopa a meriška administracija in da Kre melj pričakuje v bližnji prihodnosti od Washingtona »resnejše preti loge*, ee želi Amerika res omejiti današnjo oboroževalno dirko v sve tu. Nekateri tukajšnji opazovalci zaradi tega pravijo, da Kremlju po jenja potriiežljivost, s katero .je »dve leti gradil svojo mirovno po litiko in čez Atlantik pošiljal nove in nove mirovne pobude*, ter da /daj »prepušča odločitev v roko \Vashingtonu». Nihče pri ten; še zdaleč ne misli, da se po vsem tem v Moskvo odrekajo pripravljenosti za dogovarjanje z Američani, tem več da le izgubljajo iluzije o mož nostih «sporazuma* z zdajšnjo Rea ganovo administracijo. Zato Zamjatin posveča tudi veli ko prostora analiziranju Reagano ve politike doma in po svetu in Dri tem ugotavlja, da .je to politika, ki je pripeljala do »globoke krize v ameriškem gospodarstvu*, »zaostri 1» odnose med »verniki v atlant ski skupnosti* in privedla do »široke antisovjetske in antikomuni-stične histerije v mednarodnih odnosih*. Po mnenju Zamjatina .je se danji ameriški politični zasuk, ka terega pooseblja Reaganova adml nistracija, moč razložiti samo z »globokimi notranjimi protislovji, e katerimi se sooča danes Amerik« in sploh ves kapitalistični svet* DANILO SLIVNIK Bolesfji« zanimanje za nov škandal v ZDA PALM BEACH (Florida) - A meriška javnost z bolestnim za nimanjem spremlja škandal, ki je izbruhnil med dvema najbolj zna nima in bogatima družinama ameriške visoke družbe: Pulitzer (za ložniška hiša) in Kimberly (kle enex robčki). Trenutno ni še popolnoma jasno, ali je škandal iz bruhnil le zaradi hudega družinske ga spora ali pa je res za vsem resnična zgodba o krvoskrunstvu in lezbičnem odnosu. Za sedaj je le znano, da je 52 letni Robert Pulitzer, vnuk usta novitel.ja Pulitzerjeve nagrade, zah teval razporoko, češ da ga niego va žena Kovanna med drugim vara tudi z ženo Jamesa Kimberly ja Jacciuelino, da je zapravila u-gromne vsote denarja za mamila in da se udeležuje mističnih orgii. Roxanna se seveda brani in trdi, da je pokvarjenec njen mož in ne ona, ker je imel pred desetimi leti krvostrunski odnos s svojo te daj 16-letno hčerko. Liza Kimber-ly pa zavrača te obtožbe svoje ma Čehe in trdi, da je skušala prav Rovanna imeti z njo odnose in ne oče. iifiiuiiiiiiaiiiiiMiiiiuiiiiuiiiiiiiuiiiUfiiiiiiiiiimifiiiinimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Tudi jaz sem diplomat MED OBRAVNAVO PROTI KRIVCEM ZA POKOL NA POSTAJI Na sodišču v Bologni se zapleti nadaljujejo Preiskovalna sodnika Gentile in Floridia ne želita več sodelovati pri tem sodnem postopku BOLOGNA — Sodnika Aldo Gentile in Giorgio Floridia, ki vodita preiskavo o pokolu na bolonjski že lezniški postaji, sta včeraj vložila prošnjo, da bi jima dovolili se vzdržati nadaljnjega sodelovanja v tem postopku. O njuni prošnji bo zdaj odločal predsednik sodišča, toda skoraj nobenega dvoma ni. da jima bo ugodil. Poleg tega. da so Gentileja premestili v neki drugi urad, sta pravnika navedla kot vzrok za svojo odločitev dejstvo, da so njuni firenški kolegi vložili proti njima formalno preiskavo. Do te je prišlo zaradi vrste obtožb proti Gentibju in Floridii s strani od v. Federica Federicija, katerega so v preteklih dneli aretirali v Švici. Aretirali so ga na ukaz pre iskovalnega oddelka bolonjskega sodišča, v okviru postopka o pokolu na postaji. Federici je v bistvu obtožil oba pravdnika iz Bologne, da sta med zasliševanjem s silo vplivala na njegovo voljo. Pokazal je tudi tajne dokumente, katere naj bi. po njegovi izjavi, dobil od odv. Gentileja. Gentile sam pa .je včeraj časnikarjem izjavil, da bo vložil pri deželnem upravnem sodišču tudi pritožbo proti preselitvi na novo delovno mesto. Dejal je tudi, da je do teh dogodkov prišlo verjetno zato, ker sta oba pravdnika svoje delo zavijala v molčečnost. Vse svoje delo sta dokumentirala in sta vanj vložila dve leti velikih na porov. Šele na podlagi teh priza devanj je bilo mogoče zbrati dovoi.j dokazov, da so lahko obtožili pet oseb sodelovanja pri pokolu. V nadaljevanju preiskave pa je očitno prišlo do stanja, ko sta za potek sodnega postopka poslali ovira tudi osebi obeh pravdnikov. Gentile pa -je iz vseh teh dogajanj odločno izvzel višji sodni svet. Na deželnem upravnem sodišču .je vložil postopek zato. da bi bila tudi jav nost obveščena o podrobnostih te-ga dogajanja, kar se pa tiče same preiskave, bo po njegovem mnenju, postopek proti krivcem za bolonjski pokol še dolgotrajen. Vse torej kaže. da preiskavi v Bologni manjka to. kar bi v sedanjem trenutku najbolj potrebovala: namreč to. da bi potekala v mirnem in delovnem vzdušju. RIM — Trije potresni sunki, ki so jih včeraj zabeležili skoraj v vsej srednji Italiji, so povzročili o-gromno strahu in panike, ne pa «Pošasten» partner za Rickyja večje škode. Najmočnejši sunek je bil namreč le 3,7 stopinje po Rich terjevi lestvici, da se je okrušib le nekaj ometa in da so zazijale manjše razpoke v starih zgradbah. Neupoštevanje zakona o skesanih teroristih REVI — Dvajset let zapora je kazen, ki jo je javni tožilec Mar-gherita Gerunda zahtevala- za glav ne obtožence na procesu proti pri padnikom teroristične skupine »Uni-ta combattenti comuniste*. Do neke mere je tako kazen zahtevala tudi za skupino skesanih teroristov. Gerunda je svojo zahtevo pojasnila. češ da je zakon o skesanin teroristih le rezultat naivnosti za konodajalcev in da bodo ta zakon navsezadnje upoštevab le v redkih primerih. ŠMfi ~ m m »Vesoljska pošast* na posnetku je svojevrsten partner mladega televizijskega zvezdnika Rickyja Schroderja v nadaljevanki znanega ameriškega komika Boba Hopeja (Telefoto AP) Za trgatev vse razpoložljive sile Najbolj uspešni so šolarji ■ Kljub dobremu zaslužku majhen odziv brezposelnih ■ Polne čakalnice v zdravstvenih ambulantah Mali oglasi telefon (040) 794672 PRODAM merilec za vino in bjak iz medenine. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/741670. PRODAM fiat 850 special v odličnem _ stanju - generalno popravljen v1 avgustu 1982. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali dr. ekonomije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novi uradi*. KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876. GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Tra ver šale Est — telefon 81-73-25. 16-LETNI fant s prakso v peki kruha išče službo v pekarni ali slaščičarni. Telefon 040/228318. PRODAM alfa sud 1300 S letnik 79, kovinsko sive barve, prevoženih 44.000 km. Telefon 61034 od 10. do 12. ure. Vprašati po Švabu. PROD AM motor honda CB 400N letnik 80. Telef. 410476. PRODAM vrtno kletko in kanarčke. Prostornina kletke 4 kub. m. Telef. 299-488. PRODAM kilni pas dolg 100 cm. po ugodni ceni. Telef 040-53441. PRODAM avto minor letnik 70 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. od 19. do 20. ure na št. 229234. PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. (040) 226577. SLOVENSKA družina kupi tudi starejšo hišo z vrtom na Proseku ali v bližini. Ponudbe pod šifro «Hiša» ali tel. 794672 int. 48. PRODAM hišo v dobrem stanju v okolici mesta. Telefonirati od 17. do 20. ure na št. 040 ■ «26242. PRODAM sinico 1100 ES v dobrem stanju letnik 76 Telefon o00 760. SEŽANA — Na Krasu že nekaj dni hitijo s pospravljanjem dekai obilne in tudi sladke letine grozdja. Da bi (lelavci Timavovega tozda Vinakras še pred slabim vremenom spravili grozdje v klet. so jim priskočili na pcmoč številni šolarji. Učenci višjih razredov kraških šol, srednješolci iz i sežanskega vzgojnoizobraževalnega centra in postojnski srednješolci so zavihali rokave, vzeli v roke nože in že od ponedeljka pridno polnijo vedra. Do nedelje jih bo še pomagalo pri trgatvi okoli 1200. po besedah direktorja Vinakras pa bodo tudi dobro zaslužili: za vedro nabranega grozdja dobijo po 7 dinarjev. Ni jih malo. ki dnevno natrgajo do 100 in tudi več veder, tako da se dnevni izkupički sučejo od 500 pa tudi do 1500 dinarjev. Delavci Vinakras so poskrbeli, da mladi obiralci opoldne dobe v vino gradu toplo kosilo, tako, da kljub obloženim latnikom ne bi bili lač- ni. Srednješolci bodo z delom za ključih v nedeljo, naslednji teden pa bodo v kraških vinogradih zavihali rokave mladi zadružniki iz Brkinov, okoli 40 jih je. ki so se tudi orijavili k trgatvi. Izkušnje zadnjih petih let kažejo, da so prav šolarji pri obiranju najbolj '.spešni, zato v Vinakras niti niso veliko razmišljali o tem, da bi povabili na pomoč delavce administrativnega in drugih tozdov, saj se je s tem pojavila vrsta organizacijskih težav. Po vseh vaseh sežanske občine pa, sp razobesili plakate, s katerimi vabijo gospodinje. upokojence, brezposelne in ostale na trgatev ter napisali tudi. koliko bodo plačali posameznikom! Kljub dobro zastavljeni akciji pa so ugotovili, da med trgači ni brezposelnih, ki bi lahko dnevno zaslužili vsaj 1000 dinarjev. (D.B.) Ljubka panda Fei Fei, ki si jo v pekinškem živalskem vrtu ogleduje kup rudovednežev, bo v kratkem odpotovala v Tokio, kot kitajski prispevek k normalizaciji diplomatskih odnosov med deželama (AP) ...................iHiiiiiiiiiiimiiHnuimililiimiiuinnillHninimilliilinnlHniiliminai.niiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiliumiMMiminiiiiiiiniliiiiiimiliuiiniiiiMiiii.... KOMPROMIS PO NEKAJMESEČNEM ZAKULISNEM SPLETKARJENJU Novi poveljnik vojaškega komiteja NATO ko nizozemski general Cornelis de Jager BRUSELJ — Po nekajmesečnem zakulisnem boju med članicami Severnoatlantskega pakta, koga i-menovati na čelo vojaškega komiteja NATO najvišje vojaške instance zahodnega zavezništva, so na srečanju v Londonu končno dosegli kompromis. Sedanjega šefa vojaškega komiteja NATO, kanad skega admirala Roberta Rallsa, ki mu julija prihodnjega let;; pote če mandat, bo zamenjal nizozemski general Cornelis de Jager, doseda nji šef generalnega štaba nizo zemske vojske. Izbiranje poveljnika vo laškega komiteja, ki koordinira oiieracije treh severnoatlantskih poveljstev (v zahodni Evropi, Atlantiku in v Rokavskem prelivu), .je bilo v paktu NATO malone protokolarna zadeva. kajti ime kandidata ie bilo znano precej vnaprej in imenova nje so potrdili brez poprejšnjega glasovanja. Letos so v severno atlantskem zavezništvu odstopili od tradicije in nizozemski kandidat de Jager je maja letos, ko so se v Bruslju srečali obrambn: mini stri, ki bi morali imenovati novega šefa vojaškega odbora (ta je vselej znan leto pred potekom mandata predhodnika), nenadoma dobil pro tikandidata v generalnem inšpektorju Bundesvvehra Brandtu. Tako je nastala nevsakdanja situacija, ki je maja povzročila ne soglasje med severnoatlantskimi zaveznicami in izbor so odložili na jesen. Tik pred septembrskim zasedanjem vojaškega odbora člani tega telesa vsako lete obiščejo dve članici vojaške organizacije NATO in preverijo vojno sposobnost ar- mad, lani so bili v Italiji in Grčiji, letos v ZR Nemčiji in Veliki Britaniji — se .je pojavilo še tretje ime. Britanci so postavili na mizo svojega admirala Jamesa Eberle-ja, upajoč da bo njegova kandidatura prodrla v nizozemsko-zahod nonemškem navzkrižju. A še pred britanskim »delom* jesenskega srečanja vojaškega komiteja so se v Londonu odločili za umik in na seznamu sta ostala le zabodnonem-šlu in nizozemski general. Spor se je tolikanj zaostril, da je že ka zaio, da bo odločitev preložena na december, ko se poleg obrambnih in zunanjih ministrov NATO redno srečuje tudi -vojaški odbor, ki — po tradiciji — izda sporočilo o vojaški pripravljenosti članic zavezništva, predvsem pa analizo povečevanja oboroževanja v državah Vžigalice niso samo za cigarete Pisarski molji med trtami. Največja skrb 80-lctnega Švicarja Alberta Kaserja je ta,