11-2007 60 Bila je še tema, ko sva z Ivanom parkirala avto na zadnjem ovinku pod Počami, obula trde plastične zimske čevlje, oprtala pripravlje- na nahrbtnika z opremo in odhitela po gozdni cesti proti grapi. Tako se je pričela ponovitev Ivanovega vzpona na 1630 m visoki Porezen, ki ga je pred letom dni opravil sam skozi Zapoško grapo in preko južnih pobočij. Ob spotikanju po sedaj že bolj kolovozni poti kot cesti je Ivan med drugim o smeri povedal tudi tole: »Po dobrih 1000 m vzpona in hoje po grapah, bre- govih in travnatih strminah do vrha Porezna bova imela po žepih prst, kamenje in listje, v čevljih pa z nekaj sreče le od znoja vlažne no- gavice.« Tako je tudi bilo. Kakšna grapa in koliko slapov! Ni se še niti dobro zdanilo, ko sva s traktor- ske poti, po kateri sva hodila bolj ali manj molče, opazila prvi slap. Pred nekaj leti so poleg njega vklesali ozko gozdno vlako za lažje spravilo lesa po grapi navzdol. Do takrat so menda les oziroma drva metali kar preko slapu. Kako so s stroji izklesali to pot od spodaj navzgor, mi ni čisto jasno. Nad omenjenim slapom je še nekaj zložne poti, nato pa jo je kar naenkrat konec. Z leve in desne so skoraj navpične, z drevjem poraščene stene, spredaj pa je zopet slap. Do tu je prišla gradbena mehanizacija. Palice sva zložila v nahrbtnik, v roke vzela cepina, krenila desno čez grapo in naravnost navzgor kakšnih 30 m, nato pa levo nad slap. Nazaj proti vodi oziroma vrhu slapu sva si po- magala z vrvjo. Na tem mestu sta bila cepina še kako dobrodošla pripomočka. Z njima sva zatikala za korenine in si na ta način pomagala Na Porezen malce drugače Po Zapoški grapi  Leopold Kržišnik in Ivan Filipič pri vzponu in prečenju, ki naju je čakalo nad slapom. Ko sem kasneje po koncu dneva zbral in uredil vtise, misli in doživetja, se mi je zdel ta del poti nekako najbolj neprijeten in tudi nevaren. Nadaljevala sva po dnu grape zdaj po eni, zdaj po drugi strani, ob tem pa ogledovala slapove in slapiče, ki so pritekali in padali po grapi ali v njo s stranskih pobočij. V grapi so še vidni ostanki Zapoškarjeve elektrarne in bodeče žice izpred mnogih let. Tako sva po kakšni uri in pol hoje, vzpenjanja in preska- kovanja vode, iskanja najlažjih prehodov skozi grmovje, čez podrto drevje, goščavo in ob Porezen izpod Črne prsti na turo 61 11-2007 lažjih plezalnih prijemih čez manjše nekajme- trske slapove prišla do večjega razcepa grape. Ven iz grape Gledano od spodaj navzgor je imel desni pritok večjo količino vode in je pritekal po strmem pobočju, spodaj skoraj v obliki slapu, nekje izpod lovske koče. Drugi pritok je bil nekako v smeri nadaljevanja glavne grape in bolj izrazit, vendar z manjšo količino vode. Po občutku bi nadaljevanje vzpona v omenjeni smeri moralo pripeljati na snežišče pod južnim pobočjem Porezna. Voda, ki je pritekala po tem delu grape, je resda bila količinsko bolj skromna, zato pa so bili slapovi, ki so se pre- livali po strmem pobočju, toliko lepši. Voda je pršela čez strmo pobočje precej na široko in je, kolikor je bilo vidno, večkrat spremenila smer. Kam sedaj? Odgovor je imel Ivan že pripra- vljen. Prehod naravnost navzgor ob manjši vodi bi bil zelo težaven, ob večji pa smer vzpona ni bila prava. Šla sva torej po poraščenem hrbtu med obema pritokoma naravnost navzgor skozi sprva bukov in kasneje mešani gozd. Ob vzpenjanju sva prečkala nekaj starih zapušče- nih stez. Po kakšnih 400 napornih višinskih metrih, ko se je na levi strani nad grapo že dalo  Oton Naglost 11-2007 62  Vladimir Habjan Mesto najvišjega vrha Cerkljanskega hribovja pri- pada Poreznu. Ta 1630 metrov visoki s travo pora- sli vrh je med planinci zelo priljubljen cilj. Mizasta gora na severu strmo prepada v Baško grapo, na jugu pa se z gozdovi in pašniki poraščeno pobočje znižuje v Cerkljansko dolino. Porezen je tudi dober razglednik, saj se z njega vidi čez Spodnje Bohinj- ske gore (Peči) do Triglava na severu, na vzhodu se nam kaže Škofjeloško hribovje, na jugu Idrijsko hri- bovje, pogled pa sega vse do Trnovskega gozda na zahodu. Na vrhu so vidni ostanki delovanja italijan- ske vojske med svetovnima vojnama, na hude tre- nutke v drugi svetovni vojni pa opozarja tudi spome- nik, posvečen padlim partizanom. Konec marca or- ganizirajo tudi vsakoletni spominski pohod na Pore- zen. Na vrh oziroma čezenj vodi veliko število marki- ranih poti, nekatere izmed njih tudi kot del transver- zal, kot so: Slovenska planinska pot (SPP), Evrop- ska pešpot E7, Slovenska geološka pot, Loška pla- ninska pot (LPP), Pot kurirjev in vezistov in del trase Maratona štirih občin (MŠO). V nadaljevanju bomo opisali le nekatere markirane poti. Koča: Koča na Poreznu oziroma uradno Dom An- dreja Žvana - Borisa, 1590 m, stoji na njegovi se- verni strani, malo pod vrhom. Koča je stalno odpr- ta od zadnjega tedna v juniju pa do srede septem- bra, zunaj poletne sezone pa ob lepih koncih tedna. Pozimi je zaprta. Iz Petrovega Brda, (SPP, LPP): Na cestnem pre- lazu nas kažipot usmeri po gozdni cesti proti Pore- znu. Po označeni poti, ki pelje po njej, pridemo do razpotja, tam pa se usmerimo na desno (levo na- prej pelje cesta do turistične kmetije Podhočar). Porezen, 1630 m  Irena Mušič Nato cesto zapustimo in se po stezi skozi gozd vzpne- mo mimo Hoča (1514 m) na naši levi, čez Pohoški kup (1542 m), potem pa po razglednem grebenu do koče in od te je še 5 minut do vrha. Nezahtevna označena pot, 2 h 30. Iz Davče od kmetije Jurež, (LPP): Nasproti kmeti- je Jurež se po gozdni cesti dvignemo do lovske koče na severnem pobočju Galečne (1203 m) in mimo Konj- skega brda (1344 m) do poti, ki pripelje čez Cimprovko malo nad planino Medrce (1410 m). Skupna pot pelje naprej po slabem kolovozu do koče in vrha. Nezahtev- na označena pot, 2 h. Iz Davče čez Cimprovko, (E 7): Od kmetije Urh v Davči zavijemo na levo (proti jugu) in naprej strmo po cesti do domačije Pavlin. Od tam nadaljujemo pot po skromnem kolovozu do prečne ceste, na kateri bomo našli markacije poti E 7. Cesta pelje precej vodoravno po širokem slemenu Cimprovke. S severnega pobočja se obrnemo na južno stran, nato se zložno vzpenja- mo mimo vrha Hum (1423 m) in mimo planine Medr- ce ter naprej po slabem kolovozu do koče. Nezahtev- na označena pot, 2 h 30. Iz Poljan nad Cerknim, (SPP). Na zahodnem koncu vasi poiščemo markacije, te nas vodijo najprej čez travnik, nato pa ob potoku Trševka ter više do stika s potjo, ki pride z desne, iz vasice Labinje. Skupna pot se nadaljuje do travnikov Labinjske lehe in naprej skozi gozd navzgor do sedla Velbnik, na katerem je križišče več poti. Nadaljujemo navzgor, mimo planine Medrce ter po travnatem hrbtu do vrha. Nezahtevna označena pot, 2 h 30. Iz Poč: V vasi Poče nas markacije vodijo najprej po kolovozu, nato pa se više desno odcepi pot na sedlo Porezen s Črne prsti 63 11-2007 opaziti zaplate snega, pred nama pa se je skozi gozd že videlo travnato pobočje, sva zavila levo in prečila zelo strmo pobočje vse do ostankov snega, ki se v ta del splazi z vrha Porezna po njegovih južnih pobočjih. Po strmih travah naravnost na vrh Nadaljevala sva sprva kar po snegu navzgor, nato pa zavila nekoliko desno na polico pod navpično steno. Ob tem sva prečkala dve stari poti, ki skoraj vodoravno prečita prej omenje- na in z vrha vidna strma pobočja Porezna. Tako kot na dosedanjem delu poti so tudi na strmih travah trdi plastični čevlji prišli še kako prav. Hoja je bila podobna tisti po delno zmehčanem snegu; skoraj za vsako stopinjo je bilo, tako kot v snegu, potrebno z nogo nekoliko močneje udariti ob tla. Velbnik. Mimo planine Medrce se po travnatem pobo- čju vzpnemo na vrh. Nezahtevna označena pot, 2 h. Iz Jesenic: Severno od vasi Jesenica poiščemo mar- kacije na poti, ki pripelje z desne, iz Zakojce. Skupaj se dvigujemo po zahodnem pobočju Ritovščice (1156 m) in više mimo planine Otavnik (1309 m). Pot se nato na grebenu nad Jeseniško planino priključi poti, ki pri- pelje iz Podbrda oz. Hudajužne. Do koče oz. vrha je še nekaj minut. Nezahtevna označena pot, 2 h 30. Iz Hudajužne: Od železniške postaje zavijemo na levo v Matevževo grapo in više na desno, na greben. Po njem (strmo) se dvigamo mimo ostankov italijan- skih žičnic do Durnika (1152 m). Svet postaja nekoli- ko bolj razgleden; še naprej se vzpenjamo po grebenu Robija do stika s potjo, ki pripelje iz Podbrda, in naprej do sedla Prehod in mimo Jeseniške planine do vrha. Zahtevna označena pot, 2 h 30–3 h. Iz Podbrda: Pred mostom čez reko Bačo zavijemo na desno na makadamsko cesto, ki pelje v vas Porezen. Po njej gremo na sedlo Nekelj in čez Lajtno grapo do uravnave, nato pa cesto zapustimo in zavijemo na levo na kolovoz, ki vodi mimo kmetije Brdar. Tam se pot zoži, vzpenjamo se po strmem gozdnem hrbtu. Više pride- mo na travnat greben, na katerem se z desne priključi pot iz Hudajužne, in gremo po njem do sedla Prehod; na tem se z desne priključi pot iz Jesenic. Nadaljujemo po severnem pobočju Porezna mimo Jeseniške plani- ne do koče in vrha. Nezahtevna označena pot, 3 h. Vodniki: Jože Dobnik: Pot kurirjev in vezistov, Sloven- ska planinska pot ter Vodnik po planinskih kočah po Sloveniji (Planinska založba), Stojan Kenda: Pohodni- ške poti. Baška grapa in Šentviška planota (samoza- ložba). Po polici pod steno sva prečila proti desni in se za značilnim zobom povzpela levo navzgor po strmem razu. V skalnih špranjah so se že bo- hotile nekatere spomladanske rože, druge, npr. avrikelj, so se na to šele pripravljale. Po skoraj navpičnem razu sva prilezla na markirano pot, ki pelje čez »Durnk« na vrh Porezna. Do vrha je bilo le še nekaj korakov, za nama pa več kot 1000 m napornega vzpona skozi neokrnjen cerkljanski svet. Bližnji in po višini primerlji- vi vrhovi (Blegoš, Ratitovec) s svojo okolico se prav po neokrnjenosti in odmaknjenosti ne morejo primerjati s svetom, ki sva ga to do- poldne prehodila. Da ne omenjam Bevkovega Zakojškega konca s Cimarijo in delom Baške grape, ki je tudi nekaj posebnega. Videno in delno opisano me nekoliko spominja na svet okoli Trebuše. Zemljevida: Škofjeloško pogorje, 1 : 40.000 (Pla- ninska založba), Škofjeloško in Cerkljansko hribov- je, 1 : 50.000 (Geodetski zavod). 11-2007 64 Na vrhu sva bila deležna nekaj nepotrebne pozornosti drugih obiskovalcev, in sicer pred- vsem zaradi plastičnih čevljev, v katerih sva prišla. V lepem sončnem vremenu z odlično vidljivostjo in lepimi razgledi sva nekaj po- modrovala o že presmučanih smereh v tem letu, predvsem z grebena Bohinjskih gora, in tudi o tem, kaj bi se na omenjenem področju v zelo kratki prihodnosti še dalo storiti. Beseda je seveda nanesla tudi na medveda, ki se je to pomlad pridno sprehajal po grebenu med Črno prstjo in Rodico. Zapuščena Zapoškarjeva domačija Z vrha sva sestopila na greben »Otavnka« in nato navzdol mimo zapuščene, zaraščene in po- dirajoče se Zapoškarjeve domačije. Kako hitro se izpraznjena in zapuščena domačija prične podirati, ne dolgo nazaj obdelana zemlja zara- ščati, poti in steze do nje in okoli nje pa spremi- njati nekdanjo podobo … Takšne in podobne misli so mi rojile po glavi ob sestopu v dolino. Zakaj so ljudje zapustili te kraje? Morda zaradi oddaljenosti od doline, pomanjkanja potom- cev, bolezni, občutka zapuščenosti, nemoči, dolgočasja. Kaj je potrebno, da bi ostali tukaj in vztrajali? Mogoče le nekaj pomoči pri izgra- dnji ceste do domačije, mogoče zaposlitev v bližnji dolini ali samo nekaj več človeške po- zornosti, mogoče kakšna materialna spodbu- da za pretežno ročno obdelavo bregov?! Je pa res, da takšno razmišljanje verjetno meji že na sanjarjenje nekoga, ki ni živel v tistem času in na tistem kraju. Čisto nekaj drugega je kruta realnost bivanja in življenja takrat. Podobnih krajev je na Cerkljanskem še kar nekaj. Ob takšnem razmišljanju sva hitro sesto- pila po drzno speljani, tu pa tam vklesani in v spodnjem delu nekoliko bolje vzdrževani poti na izhodišče. Sklenila sva, da o omenjenem vzponu in krajih pod Poreznom kaj napiševa in da se še kdaj odpraviva v težko dostopne grape in zapuščene kraje na Cerkljanskem. Za vzpon na vrh sva potrebovala približno štiri ure, za sestop pa nekaj več kot dve uri. Naj- primernejši čas za to je zgodaj spomladi, ko je v spodnjem delu travnatega južnega pobočja še sneg, v grapah pa še ni nadležnih kopriv in po- dobnega zelenja. Opisani vzpon neizkušenim in neizurjenim v brezpotju odsvetujeva. Pripis: poplave 18. 9. 2007 in nekaj razde- janja v Cerknem je v največji meri povzroči- la voda, ki je pridrla po Zapoški grapi izpod Porezna in je verjetno kar precej spremenila dno struge, po kateri sva se vzpenjala. m Večerni Porezen  Peter Strgar