PRIMORSKI DNEVNIK
Ptatnma platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Leto XVIII. - Št. 8 (5092)
TRST, sreda 10. januarja 1962
Poročila De Martina in Lombardija pred centralnim odborom PSI
Programska odločitev pripada le KD PSI bo podprl vsak resen korak naprej
«Cilj PSI v sedanjem položaju je uresničenje obrata v levo, ne pa splošen političen sporazum s KD» - Lombardi je obrazložil programski dokument PSI Prvi razgovori Fanfanija in Segnija z maroškimi državniki
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Predsednik vlade Fanfani in zunanji mi-ntster Segm, ki sta na obisku v Maroku, sta se danes poklonila spominu nedavno umrlega kralja Mohameda v-, nato pa sta imela prvi uradni razgovor s predstav-nikom kralja Hasana, zunanjim ministrom Balafrejem drugimi elani maroške vlade, med katerim so ob-ravnavah vprašanja sodelovanja med obema dežela-ma Ministri so italijanskima gostoma pojasnili cilje, ki jih zasleduje petletni načrt in mesto, ki ga v tem
načrtu imajo italijanske jo------------------
Dude SAMIR, SOMIT in SO-MACA. Italijansko udeležbo v gospodarskem razvoju Maroka bodo še povečali na Področju strokovne izobrazbe, industrije, komunikacij in prevozništva.
Popoldne sta si Fanfani in Segni ogledala Casablanco, jned potjo pa sta obiskala pod. jetje SOMACA (montaža avtomobilov Fiat in Simca; 250 maroških delavcev, ki jih vodijo italijanski in francoski
tehniki).
Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora PSI, na ka. terem je De Martino poročal o ((aktualnih vprašanjih demokracije«, Lombardi pa o ((gospodarski vsebini obrata v levo«.
De Martino se je najprej zadržal na nekaterih vprašanjih, ki zadevajo stanje v stranki, z'astj odnose med večino in manjšino in s tem v zvezi poudaril, da je nujno doseči »ravnotežje med dvema načeloma absolutne demokracije in svobode kritike«, po drugi strani Pa ((železno disciplino in enot-
nost_ glede akcije«; tega ravnotežja pa še niso dosegli; podčrtal je potrebo po stranki novega tipa, ki bo «znala potegniti ustrezen nauk iz poloma socialdemokracije in zgodovinske tragedije "komunizma«.
Ko je govoril 0 zaključkih 22. kongresa KPSZ in o njegovih odmevih v delavskih gibanjih vsega sveta, je De Martino potrdil pravilnost stališča, ki ga je PSI zavzel leta 1956; 22. kongres je sicer dal ((krepak pospešen procesu demokratizacije. vendar pa ni uspel osvoboditi se načela mo-nolitske stranke, v očitnem nasprotju z drugim proglašenim načelom o prenehanju diktature proletariata«. Glede demokracije je De Martino zavrni] očitek komunistov in dejal: »Socialisti niso postavljali in ne postavljajo svojih pridržkov glede sovjetskega političnega sistema in glede komunističnega pojmovanja demokracije, ker naj bi baje dajal^ prednost formalnim svoboščinam; oni so pogosto izjavili, da gre
kracije, namreč za stvarno de. mokracijo«.
Govoreč o notranjepolitičnem položaju, je De Martino podčrtal važnost okoliščine, da so v KD prevladali tisti, ki zanikajo možnost sporazuma s skrajno desnico, dodal pa je, da dejansko stanje demokracije v Italiji kljub temu ni zadovoljivo tudi zarad »prevla-dajoče korupcije., ki je ni moč odpraviti z ((moralizirajočimi okrožnicami«.
Kar zadeva odnose med socialisti in katoličani, med Cerkvijo in demokracijo, je De Martino pripomnil, da je vprašanje odnosov med socializmom im katoliško cerkvijo «eno osnovnih tem borbe za 'demokracijo in socializem«. Socialisti zagovarjajo načelo popolne verske svobode, odklanjajo kot absurdne kompro-mjse na teoretičnem in ideološkem področju; kompromis pa je možen na področju politične dejavnosti. In tu so ga socialisti vedno iskali in se ogibali zastarega antiklerikalizma tud; v trenutkih, ko je Cerkev posegla z vso svojo tezo v politično borbo v korist ene stranke. Izboljšanje v tem pogledu vidi De Martino po lz. volitvi novega papeža in izra. ža upanje, da bi se ločitev med versko in politično dejavnostjo razvila in utrdila, ker bo to koristilo ((prihodnosti demokracije in postopnemu in mirnemu prehodu v socializem«.
Nato se je De Martino zadržal na vprašanjih »sedanje faze borbe za demokracijo«. V polemiki s komunisti je de-
prj tem za socialistično pojmovanje demo-
"“•11111111,,,.......................................
Ob razgovorih med Mac Millanom in Adenauerjem
Stroški angleške vojske v Nemčiji še vedno razdvajajo Bonn in London
Sporazum o nadaljevanju sondiranja v Moskvi - Adenauer je obljubil nova vojna naročila za okrepitev angleške plačilne bilance
BONN, 9. — Predsednik brionske vlade Mac Millan in kancler Adenauer sta začela °avi medsebojne razgovore, ki JO jih zaključila ob 18.30 »večer. Vzporedno z njima sta “j® zjutraj sestala tudi zuna-2la ministra lord Home in “phroeder. Popoldne sta bila ba ministra navzoča pri razgovorih med Adenauerjem in Mac Millanom.
Mac Millan je takoj po zaključku razgovorov odpotoval letalom v London, zunanji minister lord Home pa je “Potoval v zahodni Berlin, vladno poročilo o razgo-°rih ugotavlja «popolno enot-ost pogledov o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo od-, aoy med Nemško zvezno republiko in Veliko Britanijo, *r ° vprašanjih, ki so širše-interesa, kakor odnosi med ‘hodom in Zahodom, sploš-8 in popolna razorožitev,
enotnost zahodnega sveta, [ Važno mesto nri današniih
roprsek^eVskupAi^tiin raZV°j H	ie imel° vpraša-
Glede Berlina sta se sporazumela, da je potrebno nada-
ljevati napore, da se ugotovi. «ali je podlaga za pogajanja s Sovjetsko zvezo«. «Oba državnika, pravi sporočilo, sta ponovila odločenost svojih držav skupno s svojimi zavezniki, da ohranijo nespremenjene zahodne pozicije v Berlinu ter da branijo svobodo in obstoj zahodnega Berlina.«
Adenauer in Mac Millan sta tudi ((Ugotovila napredovanje evropskih skupnosti in izrekla željo, naj bi se sedanja pogajanja za ustanovitev širšega združenja, ki bi vsebovalo tudi Veliko Britanijo, končala čimprej.« Mac Millan je poudaril, da »mora Velika Britanija ščititi interese držav Commonwealtha in držav članic EFTA.«
DANES
V Rimu je začel včeraj za-nJ®anle centralni odbor PSI, rT_ *aterem je Lombardi ob-ohti. 1 gospodarsko vsebino t»w. v levo, namestnik *Jhjka De Martino pa je v poročilu poudaril, da rogramska odločitev v zve-,* aktualnimi vprašanji de-Ji* Pripada le KD, in da so rjciaiistj pripravljeni pod-‘“ti samo resničen prelom Dosedanjo politiko.
v JinnIani ln S®*ni sta imela (i-”abatu prve razgovore s teril m®roške vlade, na ka-daii ,s0 Proučili možnosti na-JI njega angažiranja Italije
i»,J)resničenju maroškega pet-"nega načrta.
najvažnejšimi medna-Va . dogodki pa Je obja-bn-^vjetsike spomenice, ki je zah* Uročena 27. decembra I(rr,h0nernskemu poslaniku V Mostovi. O tej spo-
/m	S/llVf ^IVVl	av»V* H
dela ponedeljek, ko se je zve-iha vJena vsebina le deloma	Pa so se nenado-
SnrJ?01oclM za njeno objavo.
*»_ ™ClliCa n* trcphnJa v olov.
neL^onlca ne vsebuje v glav-
nič novega, kar se tiče vDra£?l*®Ea in nemškega pJSfdnja. Sovjetska vlada tek *aga bonnski vladi zače-UrL.|j®Posrednih pogajanj za teh vprašanj in za VzhJJ?*nJe odnosov z vsemi "Odnilmi državami.
Pa je važno v sporne-BW>Jei da opozarja na kom-ti^LL.ntarn°st sovjetskega in U(ul!"5*a gospodarstva in po-da Je gospodarstvo *	držav konkurenčno
Soci^.ftom gospodarstvom, •lajn. 1,*ne države predstav-b|«L *°cean». ki lahko absor-čijg proizvode Zahodne Nem-'n lahko nudi ogromno
količino surovin za visoko razvito nemško industrijo. Ta namig v sovjetski spomenici lahko močno vpliva na nemške industrijske kroge, ki so zlasti v sedanjem trenutku, ko pogajanja v okviru evropskega skupnega tržišča kažejo na velike težave, ki jih Je treba še premagati zaradi medsebojne konkurenčnosti.
V	okvir premagovanja medsebojnih sporov in težav spada tudi Mac Millanov obisk v Bonnu, kjer je bil glavni predmet razgovorov vprašanje primanjkljaja v angleški trgovinski plačilni bilanci. Mac Millan je spet pritiskal na kanclerja, naj nakaže večje prispevke za stroške vzdrževanje angleške vojske v Zahodni Nemčiji. Kancler je marsikaj obljubil, toda dokončnega sporazuma še ni. Posebna komisija bo morala šele razpravljati o večjih nemških naročilih v Angliji za nemško vojsko. Anglija ima namreč za vzdrževanje svoje vojske v Zahodni Nemčiji o. koli 70 milijonov šterlingov-letno izdatkov, kar močno vpliva na primanjkljaj njene plačilne bilance. V takem položaju ni mogei Mac Millan preveč odločno zagovarjati angleškega stališča glade nujnosti pogajanj s Sovjetsko zvezo in je moral razpravljati o važnih svetovnih vprašanjih, kakor Je vprašanje Berlina, v podrejenem položaju tistega, ki prosi denar.
V	ostalem je omeniti še Suka r nov desetdnevni roje nizozemski vladi za sporazum o Zahodnem Irianu. Ce sporazuma ne bo, bo Indonezija začela akcijo za osvoboditev tega ozemlja.
nje izdatkov angleške vojske v Zahodni Nemčiji. Za vzdrževanje te vojske potroši bri-
jal, da »ni nihče nikoli mislil, da bi PSI mogel postati odgovoren in odločujoči činitelj parlamentarne večine, ne glede na jasne programske obveznosti«. Naloga PSI v sedanjem položaju je doseči obrat v levo, ne pa splošen politični sporazum s KD; gre le za zunanjo podporo novi večini, ki mora uresničiti določen program v točno določenem času. Niti ne gre za to, da bi se PSI pogajal z drugimi strankami, še manj pa s KD, da bi določili to ali ono točko programa: »Mi se nimamo kaj pogajati, nimamo na kaj pristati ali zahtevati«. Odločiti se mora KD, in tudi Fanfani in Moro se tega zavedata; na njih je, da predlagajo novo pot; če so pripravljeni, jim podpora socialistov ne bo manjkala. Tudi kar zadeva odnose s komunisti, je bil De Martino zelo jasen: ne gre za to, kaj drugi zasledujejo; socialistom ne gre za to, da bi »izolirali to ali ono politično formacijo. S komunisti imamo različne razloge za ideološko in politično nasprotje; toda to nas ni nikoli privedlo k norosti, da bi odklonili komuniste tudi kadar se bore za pravične cilje in enake koristi«.
Kar zadeva nevtralizem PSI, je De Martino dejal, da pomeni »borbo proti vsakršnemu dejanju, ki bi utegnilo zaostriti mednarodno napetost, vštevši ona ki prihajajo z Vzhoda«. »Argument, da je srečanje s socialisti nemogoče, ker vztrajajo pri svojem nev-tralizmu, je utemeljen le, če se izhaja iz vojnohujskaškega tolmačenja atlantskega zavezništva, Da bi srečanje bilo mogoče, ne zahtevamo konec zavezništva, ampak odločno akcijo za zmanjšanje svetovnega pritiska; zahtevamo, da tudi v okviru zavezništva Italija dosežp toliko avtonomije ki je mogoča in potrebna za zunanjo politiko ustrezajočo našim koristim, in ki naj se v iskanju konkretnih pobud pomirjenja ne pusti prekoračiti od nobenega drugega zaveznika, hkrati naj bo zmožna tolmačiti razvoj dogodkov z očesom tistega, ki gleda prihodnost, kot pa z očesom onega, ki je obrnjen v preteklost«.
ne doseže to, «bo postal nemogoč vsakršen sporazum in kompromis med obema blokoma glede evropskih vprašanj, glede Berlina in Nemčije; izginilo bi tudi vsako upanje, da bi se zaključili prvi sporazumi o razorožitvi«. Na koncu je Lombardi prečital programski dokument PSI.
Po, poročilu De Martina in Lombardija se je razvila diskusija, v katero so posegli Guadalupi, Libertini, Vittorel-li, Codignola, Finocchiaro, Ja-cometti, Bertoldi in Servadei, nato so diskusijo preložili na jutri. Libertini, ki pripada levici, je zatrjeval da programski dokument PSI pomeni dejansko opozicijsko linijo proti KD politiko Mora in Fanfanija pa je označil za nadaljevanje dosedanje politike s težnjo, da bi vanjo pritegnili tudi PSI, hkrati pa je izključil, da bi pri tem šlo za dejanski obrat v levo.
A. P.
Objavljena sovjetska spomenica bonnski vladi
Moskva vabi zahodnonemško vlado naj izboljša odnose z Vzhodom
Predlaga ji začetek neposrednih pogajanj - Spomenica zlasti poudarja komplementarnost sovjetskega in nemškega gospodarstva in koristi, ki bi sledile iz medsebojnega sodelovanja
BONN, 9. — Zahodnonemški zvezni tiskovni urad je objavil danes besedilo sovjetske spomenice, ki je bila izročena 27. decembra poslaniku Krollu v Moskvi, še včeraj je Adenauer izjavil, da nasprotuje objavi tega sovjetskega dokumenta.
Zdi pa se, da so se za objavo odločili na pritisk državnega tajnika za informacije von Eckardta. Trdijo, da so hoteli s tem preprečiti, da bi sovjetska spomenica «ustvarila neutemeljena upanja med nemško javnostjo«, ln da »razpihnejo afero Kroll«.
Sovjetska spomenica pravi med drugim, da zahodne države nočejo sporazuma o razorožitvi in ovirajo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo kakor tudi rešitev zahodno, berlinskega vprašanja na podlagi te pogodbe. Zahodne države ravnajo na ta način, ker jih ne brigajo težnje nemškega ljudstva ali pa pravice za-hodnonemškega prebivalstva, in ker hočejo, da države članice NATO ostanejo vedno v strahu in odvisnosti. Spomenica poudarja, da je udelež-
ba Zahodne Nemčije v NATO nedvomno okrepila njen položaj v odnosu do zahodnih držav, toda ga ie ošibila v odnosu do Zahoda. «Tisti, ki menijo, nadaljuje spomenica, da je trma, s katero Francija skuša še tesneje povezati Nemško zvezno republiko z NATO, posledica posebne ljubezni do Nemčije, se motijo. Francoski politiki, in še posebej de Gaulle, so zaskrbljeni zaradi razvoja položaja in skušajo ohraniti še malo možnosti nadzorstva, ki ga Fran. cija ima nad zvezno republiko.«
Spomenica pravi zatem, da atlantski pakt ni uspel ohraniti vojaške premoči zahodnih držav, in socialistični re-žim se ne more več eliminirati s silo. Zato je treba upo. števati izhodišče, da sedaj obstajata na svetu dva sistema,
kapitalističen in socialističen.
Spomenica nadaljuje; «Ce se Nemška zvezna republika hoče izogniti spopadu, je najpametneje, da opusti svoje revanšistične načrte do Vzhoda in se resno trudi, da izboljša svoje odnose s socialističnimi državami. Ne mislimo govoriti o politiki nevtralnosti. Bonnska vlada ne bi smela postavljati pogojev za izboljšanje svojih odnosov s Sovjetsko zvezo. Posebno kar se tiče Nemške demokratične republike, si bonnska vlada ne sme delati iluzij. Sovjetska vlada nima namena vmešavati se v notranje zadeve Nemške demokratične republike, in Nemška zvezna republika bi morala začeti neposredna pogajanja z Vzhodno Nemčijo glede združitve.«
Dokument pravi zatem, da se ravnotežje med državami varšavskega pakta in državami NATO ne bo razbilo, če bo Zahodna Nemčija ostala v NATO. Dokument poudarja, da hoče Sovjetska zveza miroljubno sožitje ter poziva bonn-
tanska vlada letno okoli 70 milijonov šterlingov. Glede tega se obe vladi nista mogli še do kraja sporazumeti.
Bonnska vlada je kljub močnemu pritisku do sedaj vedno odklanjala prispevanje k tem izdatkom v višini, ki jo je zahtevala Velika Britanija. V zadnjih letih je bonnska vlada nekoliko popustila in je aprila lanskega leta predčasno plačala povojne dolgove, ki znašajo 67,5 milijona šterlingov ter ie naročila pri britanski oboroževalni industriji za 14 do 20 milijonov šterlingov orožja letno.
Pri današnjih razgovorih je Adenauer še dalje popustil in se obvezal, da bo Zahodna Nemčija kupovala v Veliki Britaniji še večje količine o-rožja, zahodnonemška vojska pa bo v večji meri izkoristila olajšave v Veliki Britaniji ter bo sodelovala pri spopolnje-vanju orožja. Glede tega pa ni prišlo do nobenega sporazuma, ker bo šele posebna mešana angleško-nemška komisija določila podrobnosti in višino nemškega finančnega prispevka. Komisija bo začela svoje delo 22. januarja v Bonnu.
.................................
Sukamo določil rok 10 dai za sporazum o Zahodnem Irianu
Po poteku roka bo Indonezija nastopila s silo za osvoboditev tega ozemlja - Ameriški poslanik in <merdeka»
Riccardo Lombardi pa je obrazložil programski dokument PSI za dosego obrata v levo in uresničenje pogojev za politiko gospodarskega načrtovanja, ki predstavlja ((načrt zavestnega vodenja italijanskega gospodarstva«, alternativo politiki monopolov, in predvideva «poseg na dve skrajnosti proizvodnega procesa« (investicije in potrošnjo) s tem, da prve in drugo podreja ne zahtevi po u-resničenju «največjega profita« niti ((navadni ekspanziji«, ampak nujnosti, da se »proces ekspanzije spremeni v proces uravnovešenega in skladnega razvoja«.
Ukrepi za dosego obrata v levo in politika načrtovanja ne predstavljata minimalnega in maksimalnega programa PSI, ampak pomenita to, kar je treba storiti »prej«, da bi mogli nadaljevati ((pozneje«. Kar je treba storiti «prej» je za socialiste bistveno in se mu ne morejo odpovedati, da-si je moč o nekaterih ukrepih diskutirati, toda vedno le z namenom, da se doseže večja, ne pa manjša učinkovitost nekega ukrepa.
Lombardi je hkrati povezal obrat v levo v notranji politiki z »odločnim obratom na področju zunanje politike«; ta obrat v zunanji politiki pomeni nasprotovati atomski o-borožitvi NATO, »namreč Zahodne Nemčije«, kajti če se
DŽAKARTA, 9. — Indonezijski zunanji minister Suban-drio je na tiskovni konferenci sporočil, da je predsednik Sukamo določil rok deset dni za sporazum v sporu z Nizozemsko zaradi Zahodnega Iriana. Subandrio je dodal, da bo po poteku tega roka Indonezija uporabila silo, da reši to vprašanje.
Minister je to izjavil p0 seji «operativnega poveljstva za o-svoboditev Zahodnega Iriana«. Pred tem sestankom je imei Subandrio razgovor z ameriškim poslanikom Howardom Jonesom in se razgovarjal o »zadnjih naporih diplomacije za rešitev tega vprašanja«. Pri. pomnil je, da je ravnanje nizozemske vlade zelo dvoumno in da do sedaj n] znakov, ki bi kazali, da bo moč spor rešiti po diplomatski poti.
V vladnih krogih pripisujejo odgovornost za včerajšnji atentat na Sukarna nizozemskemu kapetanu Westerlingu. Kakor je znano, je ta kapetan
poveljeval leta 1950 upornikom, ki so zasedli Bandung na Javi. Indonezijci ga obtožujejo, da je v povojnih letih ubil 40 tisoč ljudi na Južnem Ce-lebesu.
Zvedelo se je, da je glavni štab pomorskega poveljstva za vzhodno področje Jave odredilo nujen vpoklic mornarjev, ki so na dopustu.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da bo ameriški poslanik v Indoneziji še dalje uporabljal besedo »Merdeka« (svo. boda) kot pozdrav pri svojih odnosih z Indonezijci. Potrdil je, da je poslanec Jones vzkliknil »Merdeka« na zborovanju za osvoboditev Zahodnega Iriana v Makasaru. Pripomnil pa je da beseda, k( nima primernega izraza v angleščini, ne pomeni žalitve za nikogar: To bi bilo približno takole, kakor če b] ameriški poslanik v Parizu vzkliknil »Vive la France«,
i„iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimi,iiiitiiiiii,iiii„i„,i„ilnl„„,„„M„l„„llllllrvfll|||n||||||||||||||)||||||||||||||||||(||)|||(||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||I|t|||||||||||||||||||||1||||||||||||1|||||||||||||||||||
Francoski kler poudarja upravičenost borbe alžirskega ijudstva za svobodo
Mlad francoski duhovnik na zatožni klopi, ker je pomagal članom alžirske osvobodilne fronte - Izjava kardinala Lienarta - Novi pokoli ultrasov v Alžiriji - Splošna solidarnostna stavka z rudarji v Decazevillu
PARIZ, 9. — Danes se je pred pariškim vojaškim sodiščem začela razprava proti 38-letnemu duhovniku Robertu Daveziesu, ki pripada francoskemu misijonu. Obtožen je napada na državno varnost. Davezies je bil aretiran 30. januarja lani v Lionu in je bil obsojen v odsotnosti že 16. aprila 1960 na 10 let zapora in 20 let prepovedi bivanja na pariškem področju.
Duhovniku očitajo, da je nudil zatočišče pripadnikom
alžirske osvobodilne fronte aprila in maja 1958 in da jim je pomagal pri begu v Španijo, ko jih je policija iskala. Obtožnica pravi, da je poskrbel za posebna zatočišča na obeh straneh francosko-španske meje, da je sprejemal pripadnike alžirske osvobodilne fronte, jim dajal denar ter obleke in zanesljive naslove.
Nekateri od teh Alžircev so bili pozneje vpleteni v atentat, ki je bil izvršen septembra 1958 v Parizu proti tedanjemu ministru za informacije Soustellu.
Devezies ne zanikuje pomoči, ki jo je dajal beguncem alžirske osvobodilne fronte, toda poudarja, da je izgubil vsak stik z njimi, takoj ko so prekoračili mejo, in ni mogel vedeti, da bodo pozneje vmešani v atentat proti Soustellu.
Duhovnik je spisal dve knjigi o vojni v Alžiriji: »Fronta« in »Cas pravice«. V zagovoru poudarja, da se je ravnal po svoji vesti. Med današnjim zasliševanjem je izjavil, da je svoj čas zaprosil škofa dovoljenje, da bi deloval med delavci. Na ta način je stopil v francoski misijon. Dodal je, da je bila tedaj njegova glavna skrb posvečena delavskemu razredu in mladim delavcem. Za alžirsko vprašanje se je začel zanimati, ko so mu pokazali pismo nekega semi-narista, ki' je opisal mučenje, kateremu je bil podvržen 14-letni deček. Tedaj je začel študirati kolonialno vprašanje in je spoznal izkoriščanje, kateremu je podvrženo kolonizirano ljudstvo ter je razumel, čemu so se Alžirci uprli. Dodal je, da se je posvetoval z uglednimi osebami in je ugotovil, da je vojna proti Alžir-cem krivična. Nikoli pa ni bil mnenja, da tako njegovo stališče in ravnanje pomeni pomanjkanje patriotizma.
Obramba je predlagala z* slišanje 43 prič. Med temi so številni duhovniki, trije protestantski pastorji ter številne osebnosti s področja politike, filozofije in literature. Med temi so tudi Francois Mauriac, Daniel Maver, Jean Paul Sartre itd.
Poleg mladega duhovnika je na zatožni klopi tudi Alžirec Diri ?int. ki je hotelir v Parizu. Tudi on je obtožen, da je dajal zatočišče članom alžirske osvobodilne fronte in jih ni prijavil policiji.
Ob današnjem procesu je kardinal Lienart objavil izjavo, v kateri poudarja, da je francoski misijon leta 1958, 1959 in 1961 pojasnil stališče duhovnikov do dogodkov v Alžiriji. Francoski misijon je priznal zakonitost teženj alžirskega ljudstva do neodvisnosti, vzporedno s potrebo zaščite pravnih pravic Evropejcev. Ponovil je, da je treba mir iskati v priznanju pravic s pogajanji ali arbitražo. Poudaril je tudi pogoje pravega patriotizma, ki mora priznati tudi druge domovine in se ne sme ponižati do nacionalnega egoizma. Kardinal dodaja, da
je tudi on zelo zaskrbljen zaradi te vojne, ki ustvarja dvome v milijonih ljudi. Da-lje pravi, da zadnja knjiga duhovnika Daveziesa kaže, da je hotel delovati v duhu pravičnosti in bratstva. Zato se dejanja in nameni duhovnika Daveziesa ne morejo ocenjevati neodvisno od splošnega položaja, v katerega spadajo.
V	Parizu je policija aretirala preteklo noč večje število pripadnikov OAS. Našli so tudi večjo količino orožja in streliva.
V	Alžiru in Oranu so francoski ultrasi nadaljevali danes napade na alžirsko prebivalstvo. Med današnjimi incidenti je po uradnih podatkih zgubilo življenje devet ljudi, deset pa jih je bilo ranjenih.
DECAZEVILLE, 9. — Danes je vsa dejavnost v departmaju Aveyron omrtvičena zaradi splošne stavke, ki jo je razglasilo 19 sindikalnih, profesionalnih in političnih organizacij iz solidarnosti z rudarji v Decazevillu, ki stavkajo že 22 dni. Stavka je popolna. Zdravniki in lekarnarji nudijo samo najnujnejšo nego in pomoč. Popoldne se je nad 30.000 ljudi udeležilo v Decazevillu solidarnostne manifestacije. Manifestanti so šli v sprevodu po ulicah. Na čelu pa so bili krajevni poslanci, župani, pokrajinski svetovalci in sindikalisti. Na veli-
kem zborovanju je govorilo več govornikov. Manifestacija je potekala brez incidentov.
Podobna mi»na manifestacija je bila zjutraj v Rodezu, kamor so tamkajšnji kmetje prišl.i s svojimi kamiončki! )n z drugimi vozili in so za eno uro popolnoma paralizirali promet.
Kakor je znano, so rudarji začeli stavko, ker je vodstvo rudnikov sklenilo, da bo do leta 1965 zaprlo večino rudnikov, o katerih trdi, da ne dajejo dobička. Rudarji, ki jim grozi odpustitev, zahtevajo, naj se pri njihovi novi zaposlitvi, ki se jim obljublja, u-poštevajo pravice za socialno skrbstvo, ki so si jih pridobili v letih dela v rudnikih.
Dve milijardi din škode zaradi potresa v Dalmaciji
SPLIT, 9. — Po katastrofalnem potresu, ki je v makar-ski občini poškodoval 75 odstotkov hiš, se življenje v teh krajih počasi normalizira. Skoda, ki še ni dokončno u-gotovljena, se ceni na okrog 2 milijardi dinarjev. Delovne skupine so danes očistile ce-ste, popravile električne vode in vodno napeljavo. Družine, ki so ostale brez strehe, so se začasno zatekle k svojcem. Šolski pouk je začasno prekinjen, ker je večina šolskih stavb poškodovana.
Čeprav se je zemlja umirila, prebivalstvo s strahom pričairuje deževno dobo, ki «e približuje. Boji se namreč, da
se bodo v dežju zrušile mnoge od potresa razpokane hiše, in da se bodo na pobočju Bio-kova, ki se strmo dviga nad Makarsko, zrahljale in odtr-gale skale. Sosedna okraja Split in Dubrovnik sta ponu. dila ljudskemu odboru Ma-karske pomoč v denarju in gradbenem materialu .
----«»---
Demonstracije proti OAS v Parizu
PARIZ, 9. — Velika množica je demonstrirala danes pro ti OAS pred stanovanjem filozofa Jeana Paula Sartra, kjer so fašisti v nedeljo izvršili bombni atentat. Policija je demonstrante napadla in jih raz. gnala.
Tudi v Nimesu v Južni Fran. ciji je več tisoč ljudi demonstriralo protj OAS. Tudi tu je policija nastopila proti demonstrantom.
—- ------
Borba
za agrarno reformo
RIM, 9. — Nocoj se je končalo delo izvršilnega odbora ((Federbraccianti# (CGIL), ki je razpravljal o nadaljevanju borbe za agrarno reformo in za izboljšanje delovnih pogodb. Zadevno poročilo pravi, da je bilo sklenjeno povečati v vsej Italiji pobude za splošno agrarno reformo z demonstracijami in stavkami. Za 8. februarja pa bodo skli. cali v Rimu vsedržavno skup-ščino za agrarno reformo.
..................................
Po strašni tragediji v Rokavskem prelivu
Sožalje z vsega sveta sorodnikom ponesrečenih
Posmrtne ostanke 28 ponesrečenih jugoslovanskih mornarjev bodo pripeljali v soboto z letalom na Reko - Ladja «Šabac» je bila pred tremi leti popolnoma obnovljena
REKA. 9. — Huda nesreča jugoslovanske ladje «Sabac» v Rokavskem prelivu, druga nesreča po številu ljudskih žrtev v zgodovini jugoslovanske trgovinske mornarice, je globoko pretresla ne samo Reko in ostale rojstne kraje ponesrečenih mornarjev, temveč vso Jugoslavijo in številne ljudi v drugih državah, ki so brzojavno izrazili sožalje Kvarnerski plovbi. Poleg brzojavnega sožalja predsednika republike, poveljnika Jugoslovanske vojne mornarice, adm. Mate Jerkoviča, številnih drugih osebnosti, družbenih organizacij, delovnih kolektivov in posameznikov iz vseh krajev države je Kvarnerska plovba prejela številne brzojavke iz Anglije, Francije, Nizozemske, Italije, Grčije in drugih držav.
Ob hudi nesreči, v kateri je zgubilo življenje 28 jugo-i
slovanskih mornarjev, je ostalo 34 otrok brez očetov, toda ne brez braniteljev, kajti zanje bo skrbel delovni kolektiv Kvarnerske plovbe. V primorskih vaseh je nesreča te dni glavni predmet razgovorov. V megleni temni noči, daleč od svoje domovine, je zgubilo življenje mnogo prekaljenih mornarjev, med njimi prvi strojnik Sime Sin-dija, ki je preživel tri brodo-lome, in pa novincev, med njimi mornar vojna sirota Nedeljko Sosič, ki se je šele za-čel oddolževati materi za to, kar je zanj žrtvovala Med ponesrečenimi člani posadke so mornarji in drugo osebje raznih letnikov od 1903 do 1944. Posmrtne ostanke jugo-slovanskih mornarjev bodo pripeljali v soboto z letalom v domovino.
Tragedija «Sabca» spominja na tragedijo jugoslovanske
ladje «Daksa», ki se je p_ topila 26. januarja 1930 v Biskajskem zalivu, ko je zgubilo življenje 38 članov posadke.
Ponesrečena jugoslovanska ladja »Sabac« je bila zgrajena leta 1922 in je bila sposobna za plovbo po vseh morjih, Ladja je bila leta 1959 generalno obnovljena, preurejena na naftni pogon in o-premljena z radarjem. Pred zadnjim potovanjem so v puljski ladjedelnici podrobno pregledali vsa ladijske naprave posebno kotle, korito ladje in' so montirali nov vijak. Ladja je bila vpisana v Lloydov register v razred 100-A-l, to je v razred najvišjega tehničnega standarda v mednarodni plovbi. Te podatke je danes objavila Kvarnerska plovba v zvezi z nekaterimi inozemskimi vestmi, češ da je bila ladja slabo opremljena
sko vlado, naj prispeva k sporazumu o splošni im popolni razorožitvi.
Glede Berlina pravi spomenica, da nihče ne ogroža za-hodnoberlinskega prebivalstva, in da se ne misli vmešavati v njegove interese in pravice. Nato pravi, da nt boljše re-šitve izven mirovne pogodbe in spremembe zahodnih sektor, jev Berlina v svobodno mesto. Berlin bi moral prenehati bi-ti »vulkan, v katerem tli ogenj; ki stalno grozi z bruhanjem lave«. »Vzrok vsega tega je, dodaja spomenica, okupacijski statut, ki je vir stalnih trenj. Imeti Berlin za del Nemške zvezne republike, nadaljuje dokument, ne bi pomenilo nič drugega, nego še bolj zaplesti položaj: ne naspratujemo ak-tivim vezem med Nemško zvezno republiko in zahodnim Berlinom, kar se tiče gospodarstva, politike in kulture. Toda potrebno je, da se te ve-zi določijo na primerni prav-n; podlagi in da spoštujejo suverenost in pravice tujih držav, ne glede na značaj odnosov, ki so nastali med njimi in Zvezno republiko.«
Nato pravt dokument, da j* zid med obema sektorjem Ber. lina zmanjšal napetost v mestu, in dodaja, da nekateri zahodni politiki trdijo celo, da je ta zid rešil približno polovico vprašanj, ki se tičejo zahodnega Berlina. »Mogoče, do. daja dokument, da je rešil samo del teh vprašanj, toda na vsak način še vedno obstajajo bistvena vprašanja, ki so obstajala pred 13. avgustom.« Spomenica predlaga kot pogoj za normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu ukinitev o-kupacijskega statuta in stabilizacijo zahodnoberlinskega go. spodarstva, »ki se ne sme po. živliati z miloščino.«
Spomenica dodaja, da mora Zahodna Nemčija priznati, da ji je nemogoče iti še dalje po poti napadalne politike, ki jo vsiljujejo voditelji NATO. Potrebno je, da uspe določiti «svoje prave interese, ki se ne morejo zagotoviti brez normalizacije odnosov s Sovjetsko zvezo«. Dokument pravi, da odobrava Adenauerja, ko pravi, da ne verjame v vojno zaradi Berlina, in poudarja, da Sovjetska zveza želj sklenitev mirovne pogodbe na podlagi sporazuma, in to ob udeležbi vseh držav, ki so bile v vojni z Nemčijo. «Vendar pač nadaljuje spomenica, zaradi stališča zahodnih držav in Nemške zvezne republike ne izključujemo možnosti, da bo SZ prisiljena konec koncev podpisa, ti mirovno pogodbo z Nemško demokratično republiko. Toda tudi v tem primeru bi se morala vprašanja, ki se tičejo o-krepitve miru in varnosti v Evropi, rešiti z medsebojnim sporazumom. Se posebej bi se istočasno ali pa tudi pred podpisom take pogodbe rešila vprašanja zahodnega Berlina na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani in ki bi zajamčil interese prebivalstva mesta in drugih držav.«
Spomenica ugotavlja tudi, da so Nemška zvezna republika in njeni zavezniki med seboj v trgovinski konkurenci, medtem ko je gospodarstvo Nemške zvezne republike in Sovjetske zveze komplementarno, in obe lahko najdeta koristno podlago za sodelovanje. ((Socialistične države predstavljajo ocean ki lahko absorbira industrijske proizvode Zahodne Nemčije. Sovjetska zveza je država, ki namerava nedvomno vplivati glede tega na nemške industrijske in financ-ne kroge, ki se naglo razvijajo. Pripravljeni smo v vedno večji mer; kupovati proizvode, ki jih ustvarja nemška industrija. 2e sedaj je naša trgovinska izmenjava dobra, toda do sedaj smo samo deloma izkoristili medsebojne možnosti. Socialistične države potrebujejo ogromne količine industrijskih proizvodov in še posebej strojev, ki so glavni vir Nemcev. Sovjetska zveza je boga-ta na surovinah jn kmetijskih ‘ pridelkih, ki primanjkujejo zvezni Nemčiji. Zahodnonem-ska industrija in kmetijstvo lahko črpata pri nas vse proizvode in surovine, ki jih po-trebujeta in nudita v zameno svoie blago.«
Spomenica nadaljuje; »Zahodne države, ki so konku-renene Zahodni Nemčiji, se zavedajo tega položaja in iz tega izhaja njihovo obnašanje do mednarodnih vprašanj, ki se tičejo neposredno Nem-cev. Tem državam je v ko-nst, da ohranijo stanje nape. tosti, da obdržijo Nemško zvezno republiko v pogojih umetne krize in vojnega hi-sterizma, ki ji preprečujeta, da bi dosegla gospodarske smotre, po katerih bi lahko težila.«
Na koncu pravi spomenica, da Sovjetska zveza noče vojne in je pripravljena razviti svoje odnose z vsemi država, mi, glede na različnost gospodarskega in socialnega sistema. »Nemci, zaključuje spomenica, ki so večkrat po. kazali svetu, fesa so sposobni, ne bi smeli biti zadnji pri tem tekmovanju. Toda obnašanje Nemške zvezne republi-ke povzroča — reči je treba odkrito — veliko zaskrbljenost.«
Vreme vieraj: na j višja tempera, tura 6, najnižja 0.7, ob 19. uri 4.2; zračni tlak 1025.8 stalen, vlage 7« odst., veter 4 km vzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 10. januarja Gregor
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 10 23 in zatone ob 21.41
Jutri, ČETRTEK, 11. januarja
Pavlin
Pomembna svečanost v miljski ladjedelnici
Jutri splavijo v Felszegy tri ladje za obalne proge
Uredili so sindikalni spor med varilci in ravnateljstvom, tako da so varilcem priznali njih upravičene zahteve
Jutri bodo v ladjedelnici Felszegy splavili tri manjše obalne ladje, ki bodo vozile na rednih progah med Trstom in Istro. Na svečanosti bo prisoten tudi minister za trgovinsko mornarico sen. Jervolino. Spla. vitev bo še posebej zanimiva, saj bodo istočasno splavili z dveh splavišč motorni ladji »Edra« in «Dianea», kar se pripeti le redko. Botrica teh dveh ladij bo soproga ministra Jer-volina, medtem ko bo botrica tretje ladje »Ambriabella« nečakinja predsednika ladjedelnice Felszegy.
Motorna ladja «Edra» bo i-mela 500 ton in bo vozila na progi Trst - Pulj. Razvijala bo brzino 16 milj na uro. Ostali dve ladji pa bosta imeli po 300 ton in bosta vozili na progi med Trstom, Gradežem in Koprom, razvijali pa bosta brzino po 14 milj na uro.
V ladjedelnici sedaj priprav, ljajo vse potrebno za splavit-veno svečanost. Včeraj so tudi uredili sindikalni spor med podjetjem in varilci, tako da je odpadla nevarnost, da bi do splavitve ne prišlo, ker bi bila večina zaposlenih delavcev prisiljena stavkati.
Že dopoldne je ravnateljstvo pričelo s pogajanji, na katerih pa so predložili nesprejemljive predloge, ki so jih delavci na skupščini soglasno odbili. Med skupščino samo pa je rav. nateljstvo sporočilo, da sprejema bistvene zahteve, tako da so kasneje sprejeli sporazum V bistvu gre za stalni akord 80 odstotkov na fiksne plače varilcev in na ureditev nekaterih manjših vprašanj.
----«»---
FIOM-CGIL podpira uradnike CRDA v Tržiču
Med goriško kroniko obširno poročamo o razbitju pogajanj za ureditev sindikalnega spora glede uradnikov ladjedelnice CRDA v Tržiču. Pokra, jinski sindikat FIOM-CGIL iz Trsta je pozno sinoči izdal u-radno sporočilo, v katerem opisuje, kako je prišlo do takega razvoja dogodkov. Istočasno tudi tržaška FIOM-CGIL odločno podpira stališče vseh treh sindikalnih organizacij Tržiča ter zahteva, da se tudi v Trstu pričntj •'if 'odločno sindikalno akcijo N-. korist vseh uradnikov CRDA. Zato FIOM-CGIL sklicuje skupščino uradnikov CRDA, kj bo danes ob 18.30 na sedežu v Ul. Ponda-res 8.
---u-----
Opozorilo
lastnikom avtomobilov
Danes, 10. januarja zapade rok za plačilo prometne takse za avtomobile. Iz statističnih podatkov je razvidno, da do včeraj ni še plačalo te takse 12.000 lastnikov avtomobilov.
Vse lastnike avtomobilov o pozarjamo, da od jutri naprej ne bodo smeli na cesto z avtom. če ne bodo plačali prometne takse.
—_«»-----1
Aprila v Trstu kongres Skal klubov
gresa, ki bo pripomogel, da se bodo v našem mestu zbrali najvidnejši predstavniki italijanskega turizma, v polnem teku, in vse kaže, da bo kongres tudi v polni meri uspel.
V zvezi s pripravami na kongres je Tržačan dr. Oddo Nas-so, predsednik mednarodnih Skal klubov, imel v Milanu tiskovno konferenco, na kateri je podrobno obrazložil delovanje in pomen teh klubov. Konference se je udeležil tudi predsednik Tržaške pokra-inske turistične ustanove dr. Jgo Volli, ki je v zvezi s pripravami na kongres prikazal turistične zanimivosti našega mesta in pokrajine sploh.
Istega večera je bil v mi-
lanskem hotelu «Duomo» gala večer, katerega se je udeležilo kakih 200 povabljencev. Odv. Volli je izkoristil tudi to priložnost, da je vse prisotne povabil v Trst, ko bo tu kongres Skal klubov.
----«»---
Odv. Slocovich odlikovan
Predsednik republike je s posebnim dekretom podelil bivšemu predsedniku turistične ustanove odv. Pieru Sloco-vichu odlikovanje «Grand’Uffi-ciale« reda »za zasluge republike«. Odv. Slocovich je odlikovanje dobil za petnajstletno delo v okviru tržaške turistične ustanove. Čestitamo!
Sklep pokrajinske komisije za kmetijstvo
Sestanki za uveljavitev zakona o zelenem načrtu»
Razpravljali so tudi o predlogu za zgraditev mlekarne in sirarne
Včeraj se je sestala komisija za kmetijstvo, ki obstaja v okviru pokrajinske uprave in ki je sklenila, da bodo podrobno proučili izvajanje »zelenega načrta«. V ta namen se bo omenjena komisija sestala vsak teden. Komisiji je predsedoval odbornik Corberi. Govorili so tudi o predlogu za ustanovitev mlekarne in sirarne med Bani in Trebčami, ki bi jo zgradila in upravljala ustanova za kmetijsko obnovo. To pa je le načelno stališče pokrajine, kajti treba je proučiti še razne podrobnosti.
V tej zvezi bi radi pripomnili, da je vprašanje gradnje nove sirarne odvisno od proste prodaje mleka, o čemer se sedaj toliko govori. Znano je dejstvo, da živinorejci odločno nasprotujejo prepovedi neposredne prodaje mleka, saj bi s tem utrpeli veliko go-
..................................................
Po petih letih gradbenih del
Včeraj so uradno odprli novo občinsko poslopjo
V	196 sobah je zaposlenih 411 uslužbencev
V	pritličju velika dvorana anagrafskega urada
je 411 uslužbencev. Uradi so razdeljeni takole: v prikletju sta arhiv in centrala za ogrevanje; v pritličju so odsek za izdajanje osebnih izkaznic, matični seznami (register prebivalstva) in odsek za razna potrdila, ki spadajo vsi pod prvi oddelek. V prvem nadstropju je odsek za vojne pokojnine, odsek za evidenco nad navadnimi pokojninami in odšek za vojaško obveznost, ki spadajo tudi vsi pod prvi oddelek. V drugem nadstropju je odsek matičnih spisov z osrednjo pisarno matičnega oddelka, ki ima arhiv tudi v tretjem nadstropju. V tretjem nadstropju je nadalje oddelek za socialno skrbstvo in dobrodelnost ter tajništvo stanovanjske komisije. V zadnjih treh nadstropjih so številne pisarne 12. oddelka javnih del; poleg tega je peto nadstropje delno zasedeno s tretjim oddelkom javnih industrijskih uslug.
Skupno so izdali za to palačo 400 milijonov Hjf,,P,°d nadzorstvom oddelka javnih del vladnega geheralnega komisariata so bile udeležene pri gradnji in nameščanju raznih naprav naslednja podjetja: Bruno Lugnani, Paolo Ko-smaz, Tosoratti, Malugnani, Bartoli, Marmifera Gorlato, Navarra, De Micheli, SABI REM, Telve in Acegat.
Zupan se je na koncu zahvalil vsem, ki so bili udeleženi pri gradnji palače. Notranjost te palače in tudi zunanjost je kar prijetna, žal pa je treba ugotoviti tudi nekatere pomanjkljivosti. Kaže, da pronica skozi zidove vlaga ter da bo morala občina izdati še nekaj milijonov, da se pomanjkljivosti odpravijo. Tudi okna menda niso nepropustna, ker se okovje slabo zapira. Na vsak način bo velika dvorana v pritličju za občinstvo precej udobna, saj se ne bo treba več gnesti v tesnih prostorih, kakršni so bili v Ul. Diaz. Občinstvo pa ima največ opravka ravno v anagraf-skem uradu, To se je videlo tudi včeraj. Še preden se je končala ceremonija otvoritve, se je že zbralo pred poslopjem mnogo ljudi, ki so čakali, da se anagrafski urad odpre, kar se je zgodilo ob 10. uri.
spodarsko škodo, pa tudi živinoreja bi zašla v hudo krizo. Zato bi bila gradnja sirarne le izhod v sili, tako da ne bi bili živinorejci prepuščeni na milost in nemilost monopolističnim družbam, ki bi po mili volji diktirale prodajne pogoje.
Nova stanovanja v naselju San Scrgio
V kratkem bodo dodelili v naselju San Sergio nova stanovanja, ki so bila izgrajena v tretjem in četrtem obroku predvidenih del in ki jih gradi INA-Casa. Oni, ki so jim bila stanovanja nakazana, si jih lahko ogledajo v soboto od 14. do 16.30 in v nedeljo od 9. do 12. ure.
---«»----
Zakonca ukradla mešalec za malto
Agenti komisariata javne varnosti v Ul. Giulia so zaključili preiskavo glede tatvine mešalca za malto, ki ga je gradbeno podjetje Polla pustilo v skladišču v Ul. Revol-tella. Zaradi te tatvine se bosta morala zagovarjati 50-let-ni Giovanni Lorenzi in njegova žena Norma iz Ul. Pa-renzan 6. Zakonca sta tatvino izvršila v presledkih. S tovornikom sta namreč odpeljala polagoma skoraj 6 stotov težke dele mešalca, ki sta jih prodala v neki trgovini za odpadke. Zakonca Lorenzi sta začela s tem svojim poslom 14. decembra, pa se je vse končalo, ko so ju odkrili. Agenti so napravili preiskavo v trgovini, kjer so našli vse dele in jih vrnili lastniku.
.--«#,--
Poškodovala si je prste
Na delu v podjetju «Lucky Shoe» se je včeraj popoldne ponesrečila,37-letna Nadia Pi-tacco iz Zindisa pri Miljah št. 121. S stiskalnico, pri kateri je bila zaposlena, si je poškodovala palca na obeh rokah. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni.
Prvič v Trstu
ORNELLA VANONI
uspešna kot igralka
Občinstvu je ugajala Achardova komedija «Idiot» kakor tudi igra vseh ostalih igralcev
Ce je bilo včefaj gledališče «Verdi» tako dobro obiskano, je treba bržkone pripisati dejstvu, da je bila to prva predstava po daljšem presledku in pa gotovo tudi nastopu Or-nelle Vanoni kot igralke. Se do nedavnega je bila ta igralka poznana zgolj kot pevka, in to ne kot katerakoli pevka izmed mnogih, temveč kot in-terpretatorka pesmi čisto določene vrste: pela je pesmi raznih nizkih slojev (kar v italijanščini označuje še neprevedena in mogoče sploh neprevedljiva «malavita») ter že s tem dokazala določeno inteligentnost in usmerjenost. Cc pa se je odločila, da postane igralka, potem lahko rečemo, da ta odločitev ■- vsaj po včerajšnji vlogi sodeč — m bila nepremišljena. Ometla Vanoni je pokazala tolikšno igralsko spisobnost, kakor si jo je težko zamisliti pri osebi, ki gre prvič na nleda-liški oder.
V Achardovi kameliji igra sobarico Josefo, še pred. kratkim kmečko deklo, mdiotkot>, ki je istočasno nekoliko neumna a še bolj prebrisana, včasih skoraj sramežljiva, drugič pa brezobzirno odkrita. (Achard je to vlogo napisal za Annie Girardot in v Parizu se je ta komedija igrala zelo dolgo časa nepTesteno). Vanoni se je držala pri kreiranju svoje Josefe kolikor mogoče napisane vloge, ne da bi kaj dodajala in njenemu liku ni kaj oporekati.
Paolo Ferrari je upodobil sodnika Sevignčja kot zelo spreten konverzator brez vsakega pretiravanja in patetičnosti. Zelo je, ugajal in požel tudi aplavz na odprti sceni Mario Maranzana kot sodni pisar Julien Morestau. Nekoliko čudnega bankirja, sicer pa ljubimca sobarice je odlično zaigral Paolo Carlini. Pa tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah Dine Sassolo, Giannija Galavottija. Angele Cardile in Roberta Pescare.
Režija Silveria Blasija je bila enostavna, zelo primerna tempu komedije, povsem realistična pa scenografija Carla Tommasija.
Tako je nepretenciozna ko-
[ KONCERTI )
Medteift ko bodo v gledališču «Verdi» nastopale gledališke skupine, bo priredil Tržaški filharmonični orkester v Avditoriju ciklus štirih koncertov po ((ljudskih« cenah. Ti koncerti bodo od prihodnjega petka vsak naslednji petek do 2. februarja.
Na prvem koncertu 12. t. m. bo dirigiral Elio Boncom-pagni, sodeloval pa bo pianist Carl Tillius. Spored pa je sledeč:
Brahms, Tragična uvertura. Rahmaninov, Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 2, op. 18. (Zelo zanimivo: isti Koncert bo na sporedu naslednjega dne v Avditoriju, ko bo nastopil orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom Borisa Švare in ob sodelovanju pianista Aleksandra Vodopivca).
Prokofjev, Romeno in Julija. Fragmenti iz suit št. 1 in 2.
Čajkovski, Romeo in Julija. Uvertura-fantazia.
medija Marcela Acharda dosegla tisti uspeh, ki je slejko-prej zagotovljen solidni bule-vardski komediji, ki je sicer tako nova, da vtakne v besedilo tudi de Gaulla, ki se pa obenem drži starih, preizkušenih poti.
( olbuaiiSCa |
VERDI
Drevi ob 21. url bo druga predstava tridejanke Marcela Aharda «Idiot», s_ katero nastopa igralska družina Grnella Vanoni - Paolo Ferrari skupno s Paolom Carlinijem in Di-no Sassoli.
Jutri in v petek bo nastopila ista skupina z ((Dnevniki«, zabavnim delom v treh dejanjih Piera Benedetta Berto-lija.
Pri gledališki blagajni so v prodaji vstopnice za vse tri predstave.
TEATRO NUOVO
V pripravi ((Navihanec z Zahoda« J. M. Syn,geja. Režija: Fulvio Tolusso.
I Poit!
0^x>of/>)0<ioorx>oco
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 14. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj«
Giuseppe Luongo
BARABAU
IMAJ SEDMEROGLA V
mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane
coooo;coo>ooodO«ooo
KINO
Glasbena Matica v Trstu
V soboto, 13. januarja 1962 v Avditoriju
simfonični koncert orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane
Dirigent Boris Švara Solist Aleksander Vodopivec
'Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel, 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
Seja občinskega odbora
Občinstvo že čaka, da pojde v matični urad po razne dokumente in potrdila
Včeraj ob 9.30 je bila kratka ceremonija, s katero so uradno otvorili novo občinsko palačo. Ceremonije so se udeležili številni predstavniki ob-blasti in med njimi tudi vladni generalni komisar dr. Maz-za. Vsi so se zbrali v pritličju nove palače, kjer je obširna dvorana s 30 okenci za izdajanje raznih matičnih dokumentov in potrdil.
O pomenu te kratke ceremonije in o gradnji in namenih stavbe sploh je spregovoril župan dr. Franzil. Najprej se je zahvalil oblastem za u-deležbo in rekel, da je s tem županstvo izpolnilo sprejeto obveznost, da bo namestilo njabolj važne občinske urade v skupni zgradbi, ki bo ustrezala mestnim potrebam ter bo hkrati dovolj pri roki občinstvu.
Pred časom smo objavili vest, da bo v letošnjem aprilu v Trstu vsedržavni kongres italijanskih Skal klubov. Sedaj se je zvedelo, da so priprave za organizacijo tega ^on-
Pomanjkanje mestnih redarjev
Goriška občina je posodila dva redarja za prometno službo
To službo opravljata na dveh važnih križiščih
V našem mestu vlada še vedno občutno pomanjkanje mestnih redarjev. Pred kratkim »o sicer razpisali nov natečaj za nabor novih redarjev, toda ni še rečeno, da bodo s tem premostili vse težave. Znano je namreč, da ni pričakovati, da bi natečaj dal stoodstoten uspeh. Tudi prejšnji natečaj je pokazal, da se lahko računa samo na določeno število mlajših moči, ki bodo prestale vse izkušnje bodisi na teoretskem kakor tudi na praktičnem področju. Težave, na katere naletijo še povsem neizkušeni mladeniči, ki se želijo posvetiti redarskemu poklicu, so namreč zelo velike. Te težave pa se še stopnjujejo, ker je naše mesto v določenem trenutku, in sicer poleti lanskega leta, ostalo tako rekoč brez redarskega zbora. Potem ko je stopil v veljavo znani zakon o bivših uslužbencev ZVU, je ostalo v redarski službi komaj okoli ato redarjev, a še med temi iih je bilo precej takih, ki Jih je občini posodila uprava javne varnosti. Z druge strani pa potrebuje danes tržaška občina okoli 300 redarjev. Spričo tega je razumljivo, da bo preteklo še precej časa, preden se bo občini posrečilo, da zamaši vse vrzeli.
Ta težki položaj je napotH" župana Franzila, da je zaprosil goriško občino, naj poso^di nekaj redarjev. Tako sta z včerajšnjim dnem začela opravljati redarsko službo na dveto
važnih prometnih križiščih v središču mesta (Portici di Chiozza in Ponte della Fabra) dva gorlška redarja v uniformi goriških mestnih stražnikov. Goriška občina je menda pristala na Franzilovo prošnjo, med drugim tudi zato, ker je nekaj goriških redarjev svoj čas obiskovalo redarski tečaj, ki so ga priredili v našem mestu.
Izpolnitev te obveznosti je zahtevala mnogo let dela in precejšnji finančni napor, pri čemer so premostili težkoče_ s pomočje vlade, ki se ji je župan javno zahvalil. Dela so trajala kar pet let. Leta 1955 je občina poverila izdelavo načrtov za novo veliko palačo arhitektoma Romanu Boicu in Aldu Cerviju, ki so jima pomagali občinski tehniki. Dela so se začela leta 1956 in so jih najprej poverili podjetju Bruno Lugnani. Podjetje je naletelo na razne tehniške tež-koče, saj so morali zabiti v temelje kar 300 železobeton-skih stebrov. Kasneje pa je zabredlo podjetje v krizo in so morali izročiti delo podjetju Paolo Kosmaz, ki ga je dokončalo lani.
Poslopje ima 1.700 kv. m površine in 43.000 kub. m prostornine. Ima 6 nadstropij, pritličje in kletne prostore. Podi v pisarnah so iz linoleja, v pritlični dvorani in v veži pa iz marmorja. Marmornate so tudi stopnice, medtem ko so zidovi na zunanji strani prekriti s ploščami iz naravnega kraškega kamna vrste »Repen«. Zanimive so ogrevalne naprave, saj bodo iz ene same centrale ogrevali več poslopij, to je tudi staro županstvo in palačo Costanzi. V bodočnosti pa bodo ogrevali celo palačo Modello, ki je onstran ceste na Trgu Unita in v katero se bo preselil oddelek za zdravstvo in higieno.
V poslopju je tudi okrog 600 žarnic in 550 električnih stikal; v vsaki sobi so zvočne naprave na pritisk, telefoni so povezani s centralo v stari občinski palači. Skupno je v poslopju 196 sob, nadalje so 4 dvigala za ljudi in dve dvigali za tovore. V vseh uradih
Oster poziv tržaške občine ustanovi UNIRE zaradi dirk
Zaradi prekinitve konjskih dirk utrpi občina pet milijonov škode na mesec - Ureditev staleža otroških vrtnaric
Sinoči se je sestal občinski odbor, ki je obravnaval razna vprašanja, ki zadevajo javno upravo. Odbor je predvsem sprejel na znanje, da se je preselitev anagrafskega urada izvršila v zelo kratkem roku ter da je potekla v najboljšem redu. Zaradi selitve anagrafske službe iz Ul. Diaz v novo poslopje za magistratom je anagrafska služba prenehala svoje poslovanje za občinstvo samo za en dan. Izrecno pohvalo za dobro organizacijo selitve je občinski odbor izrekel dr. Quarnia-liju, ki načeluje anagrafske-mu oddelku.
Nato je odbornik Gridelli predložil odbornikom osnutek odloka, ki predvideva ureditev posebnega staleža za učiteljice občinskih otroških vrtcev, ki opravljajo svojo služ-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iHinm»iiiniiiii»*«iiiiiiiiiiiiHiiniii»i»iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
Tatovi avtomobilov so vedno bolj drzni
Ultradli so tovornik
Hoteli so vdreti v trgovino pri belem dnevu
Tatovi motornih vozil in avtomobilov, o katerih je govora skoraj vsak dan so zdaj postali zelo drzni. Na komisariatu javne varnosti je namreč 37-letni Agostino Sorgo iz Ul. Vasari 20 prijavil, da so mu neznanci ponoči ukradli tovornik «Fiat 615» z evidenčno tablico TS 40689, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Skoda znaša približno poldrugi milijon lir
Clelia Stranich por. Stock je prijavila, da so ji neznanci ukradli avl
a, ua av ja
vto, ki ga je parki-

-.ulj«.
Predstavniki oblasti in občinski funkcionarji v pritlični dvorani matičnega oddelka ob uradni otvoritvi nove občinske palače
rala v Ul. Giotto. Edoardo Bossi iz Ul. Torrebianca 20 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral v Ul. sv. Frančiška. En-rico Schinardi iz Ul. Doda 3 je prijavil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila, ki ga je parkiral blizu svojega doma, rezervno kolo ter razno orodje.
Germana Lutmann iz Ulice Puccini 6 se je pritožila, da ji je nekdo ukradel v baru «Flavia» dežni plašč.
Malopridneži, ki so hoteli vdreti v trgovino Riccardi kar pri belem dnevu, pa niso imeli sreče. Razbili so prvo šipo izložbenega okna, pa so se vrnili praznih rok, ker bi morali razbjti še drugo šipo In so se prestrašili.
----«»---
Z glavo ob oknico
Ko je včeraj dopoldne 52-letna Alojzija Babič vd. Ca-stellani iz Ul. Del Pane 7 šla peš po pločniku v Ul. Cador-na, je bila zamišljena in je z glavo udarila ob odprto oknico. Pri tem se je pobila in ranila po čelu, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 5 dni.
----«»---
Povozil jo je z avtom
V Ul. Flavia je včeraj popoldne 51-letni Giancarlo Sol-trin iz Ul. Puccini 32 povozil z avtom 21-letno Lidio Vi-dulič iz Ul. Campanelle 22, ki se je pobila in ranila po glavi in kolenih, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni.
bo v popoldanski izmeni. Do sedaj so bile te učiteljice izven staleža. Z novim odlokom pa jim občina priznava stalež, ki je enakovreden splošnemu staležu občinskih uslužbencev.
Drugo vprašanje, ki ga je odbor pretresal, zadeva prekinitev konjskih dirk na konjskem dirkališču pri Montebel-lu. Kakor je znano, je do te prekinitve prišlo z odlokom vsedržavne organizacije UNI RE, ki je sklenila, da se dirke na Montebellu ukinejo, dokler ne bo imenovana nova družba, ki bo odgovorna za njihovo organiziranje. Pred kratkim je UNIRE pozval tržaško občino, naj preda pristojnim organom vse nepremičnine, tako da bi se lahko nadaljevalo z dirkami do dneva, ko jih bo začela prirejati nova družba. Včerajšnji odgovor občinskega odbora na poziv UNIRE je zelo oster. Tržaška občina smatra UNIRE za odgovorno za vso škodo, ki jo bo občina utrpela zaradi prekinitve tekem. Zdi se, da znaša materialna škoda mesečno okoli 5 milijonov. Občinski odbor je nadalje sporočil tržaški konjski dirkalni družbi (Societš Triestina corse trotto), da jo smatra za so-odgovorno pri vsej tej zadevi. S tem da na Montebellu ni več konjskih dirk, je omenjena družba prekršila pogodbo, ki jo je sklenila z občino.
Med raznimi drugimi odloki,, ki so jih predložili odborniki, je treba omeniti še osnutek odloka, ki ga je predložil odbornik Gasparo. Ta je predložil, naj občinska uprava zahteva od notranjega ministrstva, naj izjemoma dovoli, da se neka mestna ulica imenuje po znanem pisatelju Umbertu Sabi, od čigar smrti še ni preteklo 10 let. Kot je znano, določa zakon, da mora preteči najmanj 10 let po smrti neke osebe, ki se smatra za zaslužno, preden se po njej lahko imenuje kaka ulica, trg itd.
Poleg omenjenih vprašanj je občinski odbor obravnaval tudi vrsto raznih drugih zadev, ki se tičejo tekočega upravljanja.
Medtem se Je zvedelo, da namerava demokristjanskj svetovalec Stopper predložiti občinskemu svetu predlog, po katerem bi bilo treba nekoliko spremeniti postopek občinskih sej glede vprašanj in interpelacij, ki jih svetovalci postavljajo županu in odboru ob začetku sej samih. Doslej se je namreč včasih dogajalo, da se je zaradi pomanjkanja časa posrečilo postavljati vprašanja in interpelacije samo nekaterim političnim
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
skupinam. Stopperjev predlog teži k -temu, da bi zagotovili pri vsaki seji vsem političnim skupinam možnost, da postavljajo vprašanja in interpelacije.
Begunci kradli avtomate za žvečilno gumo
Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine tri jugoslovanske begunce, ki bivajo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in so se združili za svoje podle namene Tako se bodo morali zagovarjati na sodišču: 20-letni Josip Vujakovič, 19-letni Novica Te-zič in 20-letni Vlado Jurak, ki so kradli avtomate za žvečilno gumo.
Nesramen avtomobilist
Po Ul. Geppa se je včeraj popoldne peljal z vespo proti Trgu Oberdan 53-letni Italico Bergamašco od Oreha 878. Za njim je privozil neki avtomobilist, ki ga je hotel prehiteti, pa ga je pri tem obrsnil. Ve-spist je zletel na tla in se pobil ter ranil po čelu. Sam je odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral 8 dni. Neznani avtomobilist se je za hip sicer ustavil, nato pa je izginil, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v četrtek dne 11. t. m., v Gregorčičevi dvorani ob 20.30 predavanje A. HUMARJA
; RAZISKOVANJE ^ TRIGLAVSKEGA BREZNA
ob spremljavi diapozitivov
RAZSTAVE
Danes se zaključi v galeriji «La Cavana» zanimiva razsta. va grafik, ki jih razstavljajo slikarji Bompadre, Licata, De Vita, Spacal in Velpini. Dne 12. t.m. ob 18.30 pa bo odprta razstava mladega beneškega slikarja Carmela Zottija, ki se je v zadnjih letih zelo uveljavil in ki je nedavno dobil nagrado UNESCO.
Kuristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarj”, aprilu juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30.
Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. ib-?,V -- tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12
* * *
AriFGAT (za okvar«): 24-151 Uasilci - 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024
Prometna policija — 8V-777 Glavna bolnišnica — 03-743 Občinski trošarlnskl urad:
Ul del Teat.r'- « — tel 35-520
Čila j te in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Nazionale 16.00 »Napad sto m enega« (La carica del cento e uno), Walt D!sne.yev film v lechnlcolorju. Najboljše voščilo za leto 1962.
Fenice 15.30 «L’ooohio caldo del cielo«. Eastmancolor. Rock Hudson, Kirk Douglas, Doro-fhy Malon«
Excelsior 15.00 «Na hrbtu tigra« (A cavallo della tigre). Nino Manfredi, Valeria Morriconi, Gian Maria Volonte.
Grattactelo 16.00 «Baraba». Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne. Katy Jurado
Arcobaleno 16.00 «Razporoka Po italijansko« (Divorzio alFitalia-na). Marcello Mastroiannl, Daniela Rocra. Prepovedano mladini.
Supercinema 15.30 «Can-can». Cole Porterjev film.
Alabarda 16.00 »Steza ljubimcev« (H sentiero degii amanti). — Teohnicolor. Susan Haywarfch, John Gavin.
Aurora 16.30 «Svet ponoči št. 2» (11 mondo di notte n. 2). Prepovedano mladini.
Crlstallo 16.30 «Dvom» (II dub-bio). Deborah Kerr in Gary Cooper.
Garibaldi 16.00 «Rdeča ciganka« (Zingara rossa). Technicolor. Melina Mercouri.
Capltoi 16.00 ((Čudovita trojka« (I magmfici tre). Technicolor. Ugo Tognazzi, Raimondo Via-nello in VValter Chlari.
Impero 16.30 «Topli veter« (Ven-to caldo).
Italia 16.00 «V biklnih za veliki šmaren« (Ferragosto in bikini) reohnicolor. Valeria Fabrizi, Raimondo Vianello. Prepove, dano mladini.
Massimo 16.00 «Tax] za Tobruk« (Un t,axi iper Tobruk). Vojni film. Lino Ventura.
Moderno 16.30 Komično-glasbena revija ((Femmine di lusso a Palm Beacih«. Na platnu «Cu. dovite lažnivke« (Adorabill e bugiarde). Nino Manfredi. Zadnji dan.
Astra 16.30 «Sladke prevare« (Dolci inganni). Prepovedano mladini.
Astoria 16.00 »Družba koketk« (Anonima cocottes). Anita Ek-berg, Renato Rascel.
Vittorlo Veneto 16.00 «Sodni (jan» (H giudizio universale). Vit-torio Gassman in Renato Rascel.
Ideale 16.00 «Oko, ki ubije« — (L’occhio che uccide). — Karl Boehm. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «Ježa maščevanja« (La cavalcata della vendetta). Glorl-a Grahame. Sledijo slikanice v tecihnicolorju.
Abbazla 15.30 ((Čudovita sedmerica« (I magniflci 7). Technicolor. Yul Brynner, E. VValla-ce.
Odeon 16.00 »In tl kaj praviš« (Tu che ne dici). Tognazzi In Vianello.
Sktdenj 16.00 »Zorrov izziv« (La sfida di Zorro). Guy Madison.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 10. t. m. ob 19.30 film:
Dekle greha
(La ragazza de) peccato)
Igrajo: JEAN GABIN in BRIGITTE BARDOT Mladini pod 16, letom vstop prepovedan
AtmnaUncih
m*

. ■ ■' JLX~-
\
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri Dear film:

(I oospiratori)
Igrajo:	ROBERT MIT-
CHUM, ANNE HEY-WOOD, DAN 0’HERLI-HY in CYRIL CUSACK
•iiiiiiiii mili iiiiiiiiiii im n n iiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili ■umil mini iiiiiiiifiiiiiiliiiiii
ObO©B0
Prosvetno društvo «1. Cankar«
priredi v nedeljo 21. januarja 1962 izlet v Lokve. Vpisovanje do 13. Januarja v društvenih prostorih, Ul. Montecchi 6-IV. nad. vsak večer od 19. do 20. ure.
VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S. Frar‘-esco 44, tel. 28-940, takojšnja izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni. Darovati danes vespo, daru Jete srečo spomladi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO:	77-letnl	Ailfonso
Bortolini, 90-letna Giovanna Bordon vd. Furlani, 56-letni Artu. ro Rocco, 43-letna Giovanna Bralni por. Cesini, 60-letnl Ger-mano Degrassi, 67-letni France-sc0 Glavina, 75-letna Giulia Smareglia por. Galli, 64-letna Maria Zolia por. Ronco, 74-letna Antonia Sbisš, 2.4-letni Livio Gonni, 76-letna Santina JedreJ-cich por. Tonil, 69-letni Bruno Turrini, 79-letna Rozalija Žerjal vd. Grgič, 64-letnl Renato Sal-ml.
----«»----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Orlani 2; Atla Salute, Ul. Giulia 1; Serravailo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Fet luga 46 (Sv. Alojzij).
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu »o najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče)
pomaranče
limone
mandarini
jabolka 1 ,
47 200 ' 65 71 100 94 36 200 83 59 165 129
jabolka II ; hruške 1 . : hruške II . : pesa ... 1 artičoke . . .
zelje .......
cvetača . . . ohrovt . ... cikorija . . . čebula .... koromač . . razna solata krompir . . paradižnik . rdeči radič . zeleni radič I zelena . . . špinača , .
36 129 71 141 176 165 94 153 118 38 100 50 35 65 50 47 65 65 47 118 71 41 100 47 65 88 83 70 80 75 47 94 94 125 250 150 34 61 47 141 180 165 150 438 163 150 250 188 80 130 90 125 175 150
Večina blaga se prodaja po prevlad cent (3. stolpec).
Valute
Trst
dolar
švicarski frank
funt šterling
francoski frank
marka
Šlllllg
pezeta
dmar
mai engo
zlato
619.60 143.55 1741.25 124.65 155.25 24.— 10.26 —.65 4900— 710,—
Enciklika «Mater et magistra v luči socialističnih stališč
V starih enciklikah je bilo težišče vedno na privatni lastnimi kot naravni pravici, določeni od boga. torej rbso-lutno nedotakljivi. V novi encikliki je stvar obravnavana nekoliko drugače:
«Pravica privatne lastnine nad dobrinami, tudi produktivnimi, ima permamentno vrednost prav zaradi tega, ker je ta naravna pravica zasnovana na ontološki in fi-nalistični prednosti posameznih človeških bitij glede na družbo. Sploh pa bi bilo nekoristno, poudarjati osebno svobodno pobudo na gospodarskem področju, če takšni pobudi ne bi bilo dovoljeno, da svobodno razpolaga s sredstvi, ki so neogibna za njeno uveljavitev.... Ni dovolj, uveljaviti naravni značaj pravice privatne lastnine tudi nad proizvajalnimi sredstvi, ampak si je treba tudi vztrajno prizadevati za njeno efektivno razširitev po vseh družbenih razredih.#
Ko bi se odstavek zaključil s tem, bi ta nauk ostal zares enak onemu iz enciklike Leona XIII.! Toda sledi še nekaj:
«Tem bolj se mora uresničevati razširjanje privatne lastnine v času, kakršen je naš, v katerem so, kakor opažamo, ekonomski sistemi rastočega števila skupnosti v rapidnem razvoju, zaradi česar ni težko, izkoriščajoč tehnične iznajdbe raznih vrst, izpopolnjevati pobude in razvijati ekonpmsko socialno politiko, ki bo spodbujala in olajševala večjo razprostranjenost privatne lastnine trajnih proizvajalnih sredstev, na primer opreme obrtnih Podjetij ali družinskih kme-tijstev, nato delnic srednjih in velikih podjetij, s čimer uspešno poizkušajo v nekaterih političnih skupnostih, ki so ekonomsko razvite in družbeno napredne.«
Tudi Leon XIII. je apeliral, naj bi delavcem omogočili, da pridejo do svoje lastnine (čeprav je poudarjal, da je tudi siromaštvo določeno od boga!). Bistvo je tu isto. Toda nova enciklika se z novimi, sodobnejšimi frazami zavzema za utrditev načela privatne lastnine in privatne pobude z uvajanjem majhnih zasebnih lastnikov v velike delniške družbe (mogoče po zgledu zahodno-nemškega «Yolkswagen») in Pa z okrepitvijo drobnega Privatnega lastništva. Z ne-koliko dobre volje lahko v tem vidimo celo neki jez nasproti monopolizmu velikega finančnega kapitala. Medtem ko se je Leon XIII. pred 70 leti, ko se je uprl absolutnemu liberalizmu, omejeval na iskanje nekega usmiljenja kapitalistov do tistih, ki to niso, teži Janez XXIII. k ustvarjanju neke močnejše kategorije srednjih in majh-nih kapitalistov. Nedvomno vidi v dinamiziranju drobne in srednje privatne lastnine in pobude možnost za zmanj-Sanje ekonomsko družbenih nesorazmerij, katerih se Cerkev v novejšem času vse bolj boji, ker pretijo s pretre-®i in revolucijami. Na ta način pa bi se zmanjkala fronta revnih in nezadovoljnih.
Čeprav mu je temelj privatna lastnina in privatna Pobuda, pa papež Janez ■3CXIII. vendarle pravi tudi *aslednje:
»Zgoraj povedano pa ne izključuje možnosti, da lahko tudi država in ostale javne ^stanove zakonito posedujejo proizvajalna sredstva, po-sobno še, če nosijo v sebi n®ko ekonomsko premoč, za-radi česar ta proizvajalna Sredstva ne morejo ostati v rokah zasebnikov brez nevarnosti za splošno blaginjo.«
To je nekaj novega, tega v Prejšnjih enciklikah in cerkvenih stališčih (vključno s ^ijem XII.) ni, ker je bila f-erkev vedno zoper vmešavanje države v gospodarstvo, kajti v tem je videla orne-kovanje zasebne lastnine in Mvatne pobude. V gornjih besedah lahko tudi zaslutimo določeno želo, naperjeno pro-velikim monopolom, ki ‘ahko postanejo «ekonomsko Premožni«, če imajo v rokah takšna proizvajalna sredstva.
Najdemo pa tudi precej ^trajanja in preciziranja: ((Predvsem pa je treba poudariti, da je ekonomski svet •tvaritev privatne pobude posameznikov, ki delujejo individualno ali pa so na raz-bčne načine združeni za .lobanje skupnih interesov. Toda v ekonomskem svetu Morajo biti prav tako pristne tudi javne oblasti, da Pospešujejo — na ustrezen hačin — razvoj proizvodnje ^ cilju družbenega napredka o blaginje vseh državljanov, "kušnje so namreč pokazale, da bodo tam, kjer manjka Pobuda, politična tiranija (lo j? aluzija na dežele s socia-'stično ureditvijo, brez privatne pobude — op. pisca), °da tam, kjer je neogibna ®kcija države preslaba, ali Pa je sploh ni, pa nastane neozdravljiv nered, izkoriščali® slabih pa manj obzirnih, se pojavljajo v vsaki de-in v vsakem času kot *°kolj med žitom.«
Odstranjevanje in katego-**no zavračanje državnega ^sredovanja v gospodarstvu,
Ive Mihovilovič
značilno za prejšnje enciklike, ne pride več v poštev.
Po sedanjem papežu je, preprosto povedano, dovoljena tista oblika državnega vmešavanja oziroma poseganja v gospodarstvo, katero imenujemo nacionalizacija. Torej naj bo sodobno gospodarstvo, kakor si ga zamišlja papež, mešano: na temelju privatne in državne lastnine proizvajalnih sredstev, čeprav pretežno privatno.
Papež se v svoji encikliki tudi ni mogel izogniti vprašanja odnosov med delom in kapitalom, oziroma med delavci in delodajalci. Poudaril je, da ((nadomestilo za delo ne more biti povsem prepuščeno zakonom tržišča, vendar pa tudi ne more biti samovoljno določano«. Upoštevati je treba efektivni prispevek dela k proizvodnji in gospodarske pogoje podjetja. Najpomembnejše pa je tole:
((Medtem ko se gospodarstva različnih dežel razvijajo naglo in po vojni z vse intenzivnejšim tempom, imamo za primerno, opozoriti na neko temeljno načelo: da se namreč ekonomskemu razvoju pridruži in prilagodi družbeni napredek, tako da v naraščanju proizvodnje sodelujejo vse kategorije državljanov.... Omejeno zahtevo po pravici lahko zadovoljimo na razne načine, kakršne narekujejo izkušnje. Najbolj zaželen je posebno eden, po katerem lahko delavci — v oblikah, ki so najbolj ustrezne — dosežejo sodelovanje v lastništvu podjetij. Prav tako mislimo, da je zakonita težnja delavcev, da aktivno sodelujejo v življenju podjetja. Vnaprej ni mogoče določiti načina in stopnje takšne udeležbe, ker je to odvisno od konkretnega položaja v vsakem podjetju, ki se spreminja od podjetja do podjetja in je pogosto podvržen naglim in bistvenim spremembam. Štejemo pa za primerno, speljati pozornost na dejstvo, da problem aktivne udeležbe delavcev ob. staja vedno, pa naj gre za privatno ali javno podjetje, in da moramo v vsakem primeru težiti za tem, da bo podjetje postalo skupnost o-seb v odnosih, v funkcijah in v pozicijah vseh njegovih subjektov, Ne moremo i-si: kaj, da ne bi poudaril), _ kako primerno in potrebno je,. da ima glas delavcev možnost, da ga slišijo in poslušajo v vseh proizvodnih organizmih in na vseh ravneh.«
Čeprav izhaja tudi sedanji papež iz poudarjanja zasebne lastnine in privatne pobude, le-to vseeno tudi o-mejuje. To stori predvsem s posredovanjem države, ki prav tako lahko postane lastnik proizvajalnih sredstev, zatem pa nekoliko tudi v o-menjeno «aktivno udeležbo« delavcev — ki seveda efektivno niso solastniki proizvajalnih sredstev — v ((življenju podjetja«. Vendar pa je formulacija tudi precej za-meglena.
Zdi se — tako tolmačijo tudi nekateri poučeni — da je to zelo daleč od delavskih svetov, ki tudi upravljajo podjetje, in da bi to
lahko zreducirali na znane italijanske kontrolne «com-missioni interne«, kakršne delujejo v velikih italijanskih podjetjih (Fiat idr.), kar pa so si priborili že sindikati. Delavski sveti vključujejo lastništvo skupnosti nad podjetjem, papež pa predvideva za delavce le vzpon do določenega delnega lastništva in še to samo na temelju privatnega lastništva in nakupovanja delnic.
Vsekakor se je sedanji papež precej oddaljil od prejšnjih. Posredno je namreč priznal tudi vlogo sindikatov, ker sindikati dosegajo tudi to ((kontrolo« podjetja, to ((aktivno udeležbo«.
S tem je papež posredno zavrgel tudi korporativni sistem, katerega je vsiljeval Pij XI. v encikliki Quadra-gesimo anno v času sodelovanja s fašizmom.
Ob papeževi encikliki Mater et magistra ne bo odveč, že spomnimo bralce na delo francoskega jezuita J. Villai-na iz pariškega Katoliškega inštituta, ki je bilo nedavno tega objavljeno tudi v italijanskem prevodu z naslovom L’insegnamento sociale della Chiesa, to pa prav zaradi tega, ker govori pisec tudi o načinu, kako je treba sprejemati enciklike in jih razlagati. Villain trdi, da ((branje enciklik ni lahko« in da stvar zapleta še to, da ne moremo dobro dojeti smisla in dosega nekega besedila, če ga ne postavimo v zgodovinski okvir in v celoten kompleks družbenega nauka Cerkve. Poleg tega se vsi papeški dokumenti dopolnjujejo, nadaljujejo in izpopolnjujejo vzajemno, čeprav niso vedno redigirani z istimi namerami in niti ne z identično mislijo. Leon XIII., Pij XI. in Pij XII. so bili različni ljudje in čeprav ostaja njihov nauk v bistvu isti, so njihove ocene družbenih struktur, posebno pa še družbenih direktiv pod vplivom njihovega osebnega temperamenta in razmer, v katerih so živeli. In še: direktive, katere vsebuje neka enciklika, so določene z različnimi okoliščinami. Zatorej imajo te direktive, pravi Villain, svojo polno vrednost za deželo, kateri so namenjene, in v okoliščinah, katere so jih izzvale, v kolikor jih papež ne posplošu-
niex\a re"cicT»ki-
VelJaTa za ves katoliški svet. Treba se je torej izogibati temu, da bi besedilo neke enciklike uporabili — brez previdnosti — za neko doktrino ali ustanovo, različno od tiste, za katero je bila napisana, ali pa za doktrino ali ustanovo, za kakršno je bila sicer pisana, sta pa v drugih deželah in v drugačnih razmerah .kakor pa tisti, na katere besedilo meri.
Ni dvoma, da je jezuit Villain pristojen in da pravilno, neheretično tolmači tudi odnos papeža do enciklik, Z analizo in dedukcijo pride-mo do tega, da enciklika ni nikakršna dogma, da ne vključuje niti papeževe nezmotljivosti, da dopušča precej posibilizmov, oziroma --istočasno — omejitev in prožnosti.
LEPA IN ZANIMIVA PUBLIKACIJA 0 IDRIJSKEM RUDNIKU
Borba naprednih idrijskih rudarjev zoper fašistično nasilje pod Italijo
Fašistični oblastniki so se spravili predvsem na komunistične delavce in sindikalne borce ■ Junaštvo Krušne in ostalih
Na novoletnem tekmovanju za najoriginalnejše klobuke, ki je bilo v Bruslju, je prvo mesto odnesel klobuk z »atomskim navdihom«, ki ga vidite na sliki
Privedlo bi nas predaleč, če bi navajali le poglavja, ki jih knjiga obdeluje, zato naj navedemo le še kako kulturno-etnično zanimivost, ki nam vzbuja zanjo radovednost že oznaka «nemška» Idrija, kakor je ponekod po Tolminskem še danes nazivajo, po oni prvi dobi naselitve kake stotine nemških rudarjev.
Na str. 279H10 je na kratko opisan razvoj »nekulturnih, barbarskih« avstrijskih Nemcev, kakor so jih nacionalistični Italijani preradi in stalno nazivali v dobi «risorgimen-ta». Tudi idrijski Slovenci niso nikdar imeli povoda, da bi bili preveč dobrohotno sentimentalni za njihovo izkoriščanje in raznarodovanje. Vendar je zanimiva primerjava pritiskov enega in drugega nacionalizma ob raznih prilikah, kot jih avtor navaja v svojem delu. Zaradi kratkosti se tu seveda ne moremo spuščati v izredno zanimiva
izvajanja o gospodarskih in političnih borbah, včasih pomešanih s prosvetno-narodnost nimi, s stavkami, zaporami, z vojaškimi zasedbami in strahovanjem. A ta so utrdila i-drijskega rudarja v skrajno razredno zavednega in doslednega borca-delavca in Slovenca, da si je nazadnje i enako doslednostjo in odločnostjo u-pal zoperstavljati italijanske mu fašizmu do zmage v narodnoosvobodilni borbi.
«Slaba stotina nemških rudarjev, ki so se doselili v 16. in 17. stoletju v Idrijo, ni bila dovolj močna, da bi si u-stvarila etnično manjšino. Od prvih doseljencev so se kasne je mnogi odselili v druge Kraje, nekatere družine pa so o-stale brez potomcev. Mnogi samci so se oženili s Slovenkami in je tako bila vsa družina vzgojena v materinem jeziku. Delavci se kasneje niso več doseljevali. V Idrijo je prišlo pozneje le nekaj
			
DALMATINSKI IZSELJENCI NA NAJDALJŠI REKI SVETA
Zanimiva zgodba o dveh Dubah: dalmatinski in na Mississippiju
Luka Jurišič - ustanovitelj danes cvetoče industrije školjk (ostrig) v državi Louisiana - Slava dalmatinske Duhe v preteklosti
(Nadaljevanje sledi)
To, kar bomo opisali v članku, je zgodba dveh istoimenskih krajev, od katerih leži eden na polotoku Pelješcu v Dalmaciji, drugi pa na prostrani delti Mis-sissippija v ameriški državi Louisiani. Oba ta kraja se imenujeta Duba.
Ribiči na polotoku Pelješcu so kot ostali podaniki Dubrovniške republike "jedli težak ribiški 'kruh ■sr.'" sedmimi skorjami. S podceni republike” šv.~ Vlaha se je menjala samo zastava. Brezbrižnost avstrijske u-prave za ribištvo je povzročila krizo in mnogi ribiči so zapustili svoje mreže in hiše ter postali pomorščaki. Tedaj, v začetku 19. stoletja, so poti njihovih jadrnic najčešče vozile v New Orleans. eno najvažnejših a-meriških luk tedanjega časa. Tam so dalmatinski pomorščaki natovarjali na svoje ladje volno.
Ko je kriza zajela tudi pomorstvo, se je vedno več dalmatinskih mornarjev iz-krcevalo v New Orleansu in vedno manj se jih je vračalo domov. Med prvimi takimi, ki se niso vrnili, je bil Luka Jurišič, ki je okrog leta 1830 sporočil svojim sovaščanom v daljnem dal-
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni- 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.00: Za prijeten uvod igra klavirski duo Cergoli-Safred; 17.20: Pesem in ples; 18.00; Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30:	Italijanski operni
pevci; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Klasik meseca:	Pedro Calderon de la
Barca: ((Življenje Je sen«; nato Iz izbi čine glasbene skrinjice; 22.30: Britten: A simple sim-phony op. 4; Barber: Adagio za godala št. 11; 22.50:	Ro-
mantične melodije.
7.10- Dobr0 jutro s furlanskim 'orkestrom; 12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetlic; 14.30:	Monteverdi:	((Kronanje
Poppee« — glasbena drama; 15.40: Franco Vallisnerj in njegov orkester
Sredn. IO. jnnnnrja 1962
Nacionalni program
6.30; Vreme na italijanskih
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Cocktail za 12 uro; 12.45: Odlomki iz cper; 13.15: Kulturne in umetniške aktualnosti; 13.40:	Veseli ritmi; 14.00:	Odmevi Iz
Jugoslavije; 14.30; Za oddih In razvedrilo Igrajo: May Gregor. Gerry Gray. Ray Martin, poje Mary Ford; 15.30: Poje moški zbor Prosek-Kontovel; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfo. nični koncert; 17.40: Jugoslovanski pevci pojejo za vas; 18.00: Prenos RL; 19.00: Petnajst minut z Glaucom Maset-tijem; 19.30: Prenos RL; 22.15: Woody Herman predstavlja moderne ritme; 22.35:	Gabriel
Faure: sonata za violino in klavir op. 13;	23.00:	Prenos
RL.
morjih; 7.00: Jutranje melodije; 8.30:	Omnibus (I. del);
11.00: Omnibus (II del); 12.20: Glasbeni album; 13.30: Napolitanski refrain; 16.00:	Pro-
gram za otroke; 17.20: Glasbena oddaja; 19.30: Pregled u-metnosti; 20.00:	Glasbeni al-
bum; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Štirje zavrtljaji v družini s Tedom Heathom; 22.50: Tednik literature in umetnosti, sledi plesna glasba.
//. program
9.00: Jutranja glasba; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Rascel predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00: Plošče v izložbi; 15.15:	Italijanske ljudske
pesmi; 15.45: Parada uspehov; 16.00: Program ob štirih; 17.15: »Srednja pot« — radijska drama; 18.35: Motivi za vas; 19.20: Žepni motivi; 20.30: Pokal za jazz; 21.45: Koncerti II. programa: 22.25: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Simfonični	koncert
(Larsson, Hindemith, Poulenc, Malipiero); 19.00:	Italijanska
glasba Riscrgimenta (Cavazzo-ni, Merulo, Gabrieli!); 19.30: Klaus Hubert: »Noctes za oboe in čembal«; 20.00: Vsakovečer-ni koncert (Corelll, Gounod, Bartok); 21.30: Heirloh Mann: »Igralka« — trodejanka; 23.15: Hugo Wolf: Španke skladbe za bas in klavir.
Slovenija
8.05: Iz Medjimurja do Istre v zvokih glasbe; 8.30: Popevke se vrstijo; 8.55:	Pisan svet
pravljic in zgodb; 9.25: Dirigira Igor Markevič; 10.15; Od tod in ondod; 11.00: Tri arije iz Boltovega Mefistofelesa; 11.15: Človek in zdravje; 11.25: Zabavni zvoki- 12.05: Trio E-dija Goršlča iz Celja; 12.25:
Melodije ob 12.25; 13.30: Diver-timen-to in suita; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Pol ure z Jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 15.20: Med mladimi slovenskimi skladatelji; 17.05: Šoferjem na pot; 17.50: V ritmu cha-cha; 18.10: Popevke in majhni zabavni ansambli; 19.05; Koncertira pianist Zdenko Marasovič; 20.00: Naš variete; 21.00: Peter Iljič Čajkovski: Prerez opere Pikova dama; 22.15: Po svetu Jazza, «Fant s trobento«; 22.45: Glasbena medigra: 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Meuri-oe Ravel: Godalni kvartet v F-duru; 23.37: S popevkami po svetu
Ital. televizija
8.30: TV šola; 12.00: Otvort-tev sodnega leta vrhovnega kasacijskega sodišča v Rimu; 14.00 in 15.10: TV šola; 17.30; Program za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Znanstvene zanimivosti (Kako letijo kobilice); 19.30:	Jazz Eriča Dolphyja;
20.00: Telerltcm; 20.20: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05; Registriran prenos športnega do. godka; 21.50: Iz nemega filma: «Dekleta v nevarnosti«; 22.20: Knjige za vse; 22.50; Dnevnik
DRUGI KANAL
21.05: Disneyland; 21.55: TV dnevnik; 22.15: Italijanske arije od 1600 do 1800 (poje sopranistka Adriana Martino).
Jug. televizija
Ljubljana 18.00: Mali vrtiljak; 18.40:	Jim iz džungle;
19.05: Drugače bi svet miroval
I.	— poljudnoznanstvena oddaja. Zagreb 18.00: Pionirski mozaik; 19.00: Serijski film Ljubljana 19.30:	Obzornik. JRT
20.00: Dnevnik. Beograd 20 20: Propagandna oddaja; 20.30: Ljubezen in ritem. Zagreb 21.30; Portreti In srečanja. JRT 22.00- Dnevnik.
matinskem Dubu, da se je v novem kraju udomačil in da so rokavi Mississippi-ja mnogo bogatejši z ribami kot pa vode okrog Du-be in Trpnja.
Za Jurišičem so prišli Cibiliči, Biliči, Slabiči in tako je počasi, počasi nastajala in rasla druga Duba, Duba na Mississippiju.
Dubjani so tukaj v Mehiškem zalivju prvi odknit.' da prinaša gojitev * ostrig lepe denarce. Prvi je začel gojjt) ostftige , Luka Jurišič leta 1855 in s tem postavil temelje industriji školjk, ki danes zaposluje na tisoče ljudi. Industrija teh zelo cenjenih školjk prinaša na milijone dolarjev letnega dohodka in prav gotovo je zasluga dalmatinskih doseljencev, če je ta industrija še danes pretežno v rokah naših, jugoslovanskih ljudi. Amerifcanci so Luki Jurišiču iz hvaležnosti dali tudi vzdevek »oče moderne lui-zijanske industrije školjk«.
Naselje Duba je raslo. O-strigarji so živeli v lesenih kolibah na peščenih otokih Mississippija, ki so se dvigali iznad obdajajočih jih močvirij. Njihova pristanišča so zgrajena na lesenih koleh in spominjajo na stare slovanske mostiščarje.
Predel delte Mississippija je edinstven mozaik vodnih poti, jezer, močvirij in sipin. Za časa ameriške prohibicije je to področje bilo važno središče tihotapcev alkohola.
Dalmatinski priseljenci so v novem kraju nadaljevali poklic iz «stare domovine«: ukvarjajo se z ribolovom in največ lovijo ribe imenovane menhaden iz rodu sledi. Menhaden ni ravno okusna za hrano, toda nje olje je važna surovina za kemično industrijo, za proizvodnjo detergentov, lakov, barv in linoleja. Menhadenovega o-lja se mnogo izvozi v F,v ropo.
Neki obiskovalec, ki je že prejšnje stoletje obšel ljudi, ki prebivajo na tem čudnem kraju, je zapisal, da so to «vodni ljudje z ribjimi plavuti, račjimi stopali in čvrsti kot aligatorji«.
Od prvih malih gojišč o-strig, ki jih je ustanovil Luka Jurišič, se je danes razvila ogromna industrija, opremljena z najmodernejšimi napravami, aparati in ladjami, ki nosijo imena »Slaven«, «Sloga», «Hrvat». Mnogi Dubjani, seveda iz Dube na delti Mississippija so danes milijonarji. Zelo radi se tudi spominjajo svo-
jega rodnega kraja. Nedavno je umri eden najbogatejših ostrigarjev v zalivu Baratarija — Kuzma Teš-vič. Istočasno s sporočilom o njegovi smrti je v njegovo rodno Vručico prišla tudi pošiljka denarja za zgraditev ceste do male uvale Divne.
Prizadevni Dubjani na Mississippiju pa so šli še naprej. Uredili so svoja ((mostišča«, odprli moderne restavracije in danes prihaja na tisoče Amerikancev v ta kraj na ogled zanimivega vzgajanja školjk, na poku-šanje te specialitete in na uživanje miru v tem malem naselju, ki so ga zgradili jugoslovanski priseljenci.
Jugoslovanska kolonija v New Orleansu spada med najstarejše jugoslovanske kolonije v Ameriki in tudi med najbogatejše. Dubjani na delti Mississippija so znani po svoji poštenosti in radi se pohvalijo, da v polnih 130 letih, odkar stoji njihova Duba, sodna kronika še nikoli ni zabeležila imena kakega Dubjana.
Čeprav je danes več Dub-janov na Mississippiju kot pa na Pelješcu, obiščimo tudi to majhno Dubo, ki je dejansko rodila ono drugo ob najdaljši reka sveta.
Iz Trpnja nas v Dubo prepelje na svojem čolnu ribič Janko Slabič. Ni nam pripovedoval o tem, da je pred vojno nekajkrat prepotoval ocean brez potnega dovoljenja, da se je nekoč v Ameriki pridružil stavkajočim, da so ga zasačili brez potnega lista in vrnili v domovino. To smo zvedeli od drugih. Od njega pa smo zvedeli, da je uradnica v državnem departmaju, ki je vodila zapisnike na sestanku med Stalinom in Rooseveltom, bila Dubjanka, da vse štiri njene sestre delajo v državnem departmaju in da je njihova mati iz Petrovičeve družine v Dubi.
Skromne dalmatinske Dube ne boste našli v nobenem turističnem vodiču, a je vendar poznana in že od davna so v njej letovali slavni ljudje. Malo, slikovito uvalo Divno z otočkom na sredini, je izbral za svoje poletno bivališče slavni dubrovniški pesnik Din-ko Ranjina. Tukaj so se okrog leta 1550 kopali in prepevali pesmi Mažibradič in drugi. Tukaj je bilo, po pripovedovanju Janka Slabiča, v času dobrovniške republike neke vrste »sindikalno okrevališče« pesnikov.
Leta 1928 je v Trpnju pri Dubi letoval češki pesnik Mahen. Prav tako je v Dubi vsako leto prebil svoj poletni odmor ameriški veleposlanik George Allen. Pravijo, da se je tukaj počutil kot doma, saj skoraj vsi govorijo angleški.
Duba je kraj, ki ima relativno največji odstotek izseljencev v ZDA. Tako leta 193« oi*..#8 samo trije moški starejši od. , 27 let,-ki niso brli - izseljenci Starčki hodijo po vasi opirajoč se na palice. Svojo mladost so prodali za dolarje in sedaj so se vrnili domov, da umrejo v miru v mali Dubi na polotoku Pelješcu, s katerega so se pred nekaj desetletji podali v tuji svet, ki pa jim nikoli ni mogel odvzeti toplote in ljubezni do rodnega ognjišča in otroške želje po ročicah matere, ki jih je sprejemala ob vračanju iz one druge mnogo slavnejše Dube na Mississippiju.
PLANIN KI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XVII Ljubljana 1961.
družin vodilnih rudniških u-radnikov, ki so se po smrti družinskega poglavarja povečini izselile. Za tuje rudarje pa Idrija ni bila posebno privlačna zaradi vpliva živega srebra na organizem. Sezonsko so prihajali le furlanski zidarji in opekarniški delavci, ki se niso stalno naselili.
Naselje se je polagoma večalo in nove kadre delavstva so ustvarjali okoličani, trdni in odporni kmečki sinovi. V takem okolju so se potomci nemških rudarjev kmalu asimilirali, zrasli v rudarski koloniji s slovenskim okoljem ter prevzeli navade ih jezik domačinov. Število nemških družin se je vedno krčilo. Valvazor pripoveduje v opisu I-drije, da govorijo vsi prebivalci slovensko.
V sporu, ki je nastal zaradi nemških pridig za nemško manjšino, je dvorna komora odločila, naj duhovnik pridiga v tistem jeziku, ki ga ljudje govorijo. Zato ni dolžan pridigati nemško v Idriji, kjer je bilo 1. 1793 le še okrog sto Nemcev. Tako so odredili, naj pridigajo nemško vsakih 14 dni. Za nemško pridigo je plačala bratovska skladnica dva goldinarja.
Pisec knjige pripominja še: »Nemško so govorili le še v Idrijo premeščeni rudniški u-radniki in njihovi svojci. Ob koncu preteklega stoletja je bilo komaj še pet družin nemških obratovodij; živele so izolirano in s prebivalstvom niso imeli nikakih stikov. Kasneje so prišli češki zdravniki in inženirji ter tehniki, montanisti, ki so se hitro udomačili in se udeleževali kulturnih prireditev slovenskih društev...« Proslava 300-letni-ce podržavljenja idrijskega rudnika 1880. leta, je bila zadnja večja manifestacija nemškega uradništva. Delavstvo se je ni udeležilo. V idrijski šoli so pred prvo svetovno vojno v prvem razredu osnovne šole poučevali nemško, toda to na slovenske otroke ni imelo vpliva... Notranje nemško poslovanje državnih uradov ni vplivalo na slovensko miselnost.
vsem -ovirana ^-finančnemu
tveganju prva ustanovila mestno realko kot čisto slovensko srednjo šolo (ki so jo, kot znano, Italijani premestili v Videm, kjer jo je fašizem zatrl, (op. pisca). Pred prvo svetovno vojno v dnevnem prometu in na ulici v Idriji ni bilo slišati nemške govorice. Suedmarcka in Schulverein v Idriji nista poskušali ustanavljati nemške postojanke.«
O italijanski zasedbi Idrije piše v publikaciji med drugim sledeče na str. 305 in dalje: «Dne 4. novembra 1918 je prispela v Idrijo iz Črnega vrha italijanska izvidnica z belo zastavo. Avtomobilu častnikov je nato sledila vojska, ki je zasedla Idrijo in okolico. Idrijčani so bili prepričani, da bo italijanska vojska ostala v mestu le začas-
Ti dve opici vrste Rhesus, sta osvojili simpatije ameriških gledalcev TV, v kateri nast opata v tedenski znanstveni oddaji aCongoests
iiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiHiriiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nudila se vam bo priložnost za spoznanje vplivnih oseb. Sprejeti boste morali važno odločitev za vašo bodočnost Zdravje odlično.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Čutili se boste izoliranj in to bo vplivalo na vaše razpoloženje. Vesel dogodek v bližnji bodočnosti. Zanimiva večerna diskusija.
DVOJČKA (Od 21.5. d0 22.6.) Interesantno razdobje, polno notranjega podoživljanja. Ni Izključeno potovanje v prijetni družbi. Zdravje potrebno nege.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Ce boste previdni, se boste lahko izognili neprijetnemu srečanju Ne dramatizirajte trenutnega ne-
Sli
soglasja z ljubljeno osebo.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) V kratkem času boste kos sicer zapleteni nalogi Nepravičnost do drugih vas utegne drago stati Zdravje nežno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Okoliščine vam bodo narekovale spremembo programa. Ne od. lašajte rešitve problema, ki vas zaskrblja že dalj časa. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zašli ste v težave: izhod iz njih zahteva dokaj poguma Ne bodite egoisti in pretirani Ijubo-sumneži. Odlična fazična kondicija.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22
11.) Dvomi In negotovost utegnejo ogrožati zaupanje, ki ga imate v vaše sodelavce Vaša intimnost bo predmet obreko vanj.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Izpolnila se vam bo davna srčna želja. Prijetni programi za bodočnost z ljubljeno osebo. Nekoliko neupravičene nervoznosti.
KOZOROG (od 21.12. d0 20.1.) Ne zapravljajte PO nepotrebnem dragocenega časa. Zagovarjati boste morali pravilnost vaše teze. Ljubezensko pismo VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepričakovani izdatki, katerih pa vam ne bo žal. Izognite se diskusiji o problemu, ki ga ne poznate. Zdravje zelo dobro RIBI (od 20.2. d0 20.3.) V bodoče boste morali graditi na so-lidnejših temeljih. Dobra volja bo pomagala ustvariti zdravo vzdušje v družini.
no. Zdelo se jim je nemogoče, da bi Idrijo in del Kranjske priključili Italiji... Ko je bila podpisana Rapalska mirovna pogodba, sta zavladali med rudarji velika poparje-nost in razočaranje, saj so vedno pričakovali, da bo po Wilsonovem mirovnem načelu o samoodločbi narodov slovensko ozemlje zedinjeno v okviru samostojne jugoslovanske države...
Italijani so po prihodu slovenske šole zaprli ter so jih šele nekaj mesecev kasneje zopet odprli. Prva leta slovenskega prebivalstva niso zatirali. Pustili so slovenska društva in organizacije ter šole in slovenski poslanci so v rimskem parlamentu zahtevali avtonomijo za zasedeno Julijsko krajino...
Italijani so se trudili, da bi na lep način pridobili meščanstvo zase. Prirejali so plesne zabave in ustanovili »Circolo di lettura« ter vabili vanj trgovce, uradnike in učiteljstvo.
Do delavcev pa so že prva leta vodili drugačno politiko kot do meščanstva. Tako je prišlo do incidenta v starem gledališču, ko so ob 2. uri karabinjerji prepovedali veselico, čeprav ni bilo nikakega nereda. Ko so razganjali ljudi, je stopil na oder Polde Jurman ter govoril o obljubljeni svobodi, ki jim jo sedaj jemljejo. Navzoči v dvorani so začeli glasno protestirati, karabinjerji pa v salvah streljali v strop...
Verjetno je bil ta incident povod, da je dal armijski general Giuseppe Paolini 30. novembra na idrijski občini razglas IX. armadnega zbora, da se morajo najkasneje do 5. decembra 1918 javiti s področja med staro in novo mejo, ki je bila določena, v premirju, vsi bivši vojaški obvezniki letnikov 1879 do 1900. Zglasiti so se morali celo tisti, ki so bili vojaške službe oproščeni in so bili iz armade odpuščeni... Županstvo je moralo sestaviti sezname obveznikov, ki so jih nato odpeljali v Krmin...«
»Ker se prva taktika strahovanja proti delavcem ni obnesla, so poklicali na pomoč Ardite, ki s$ nosili mrtvaško glavo na čepicah in stražili obmejni pas. Toda idrijski rudarji so ostali samozavestni in se niso dali izzvati od Arditov. Zato so pa pri več priložnostih obračunali s posameznimi objestneži. Po nekaj mesecih so morali Ardite zopet odstraniti (str. 216)...
V Idriji je prišlo do prvega spopada s fašisti po pogrebu rudarja Jožefa Pahorja 19. marca 1924, ker so mu tovariši nesli vence z rdečim trakom. Ta napad je strnil rudarje v enoten odpor proti fašistom in noben Italijan si dolgo časa ni upal v rudnik. Prvega maja kasneje niso smeli več javno praznovati. Vendar so se tudi pod naj-hujšira fašističnim nasiljem zbirale večje družbe delavcev in v skritih kotičkih slavile delavski praznik. Pred prvim majem so iz strahu pred proletariatom za nekaj dni zaprli zavednejše delavce, med njimi Franceta Vidmarja, Ivana Krašno in Alojzija Hreščaka. Znane komuniste so, fašisti napadli tudi na cesti«, (str. 316 in 317).
Idrijski rudarji so se po vojni včlanili v italijansko strokovno federacijo rudarjev, a ta se je po 1.; 1925 razšla. «Nato je bil sklenjen sporazum, po katerem so dobili komunisti osem mandatov za rudarje, medtem ko so fašisti obdržali pet odborniških mest in tajnika, renegata Vlahovi-cha. Rudarji so poslali v odbor najbolj prekaljene borce; za njihovega voditelja pa je bil določen Ivan Krašna.
Na prvem sestanku je sindikalni .tajnik trdil, da je sindikat nepolitična organizacija, Krašna pa mu je odgovoril, da že same slike na stenah, med katerimi sta Farinacci in Giunta, ki je zažgal Narodni dom v Trstu, in fašisti, ki stopajo na pogaženo socialistično zastavo, kažejo, da gre za izrazit fašistični am-bient. Fašistični odborniki so nato vstali in odšli, ne da bi se pozdravili z ostalimi.
Na drugo sejo je prišel odbornik iz Rima, ki je govoril italijanski. Krašna je izjavil, da slovenski odborniki ne razumejo govora, nakar so prevedli govornikova iz rajanja, da bodo v sindikatih složno skupaj orali in delali.
Medtem je prišlo do atentata na Mussolinija. V zahvalo, da se atentat ni posrečil, so brali v Idriji zahvalno mašo. Tajnik sindikata je naročil, da morajo vsi odborniki priti obvezno k maši. Slovenski odborniki pa so demonstrativno izostali. Nato ie bila sklicana tretja seja sindika‘a z obsežnim dnevnim redom. Po otvoritvi seje je tajnik govoril o atentatu na Mus.
Z. JELINČIČ
(Nadaljevanje na i. stranij
Goriško-heneški dnevnik
Na sedežu Intersinda v Trstu
Pogajanja so se razbila:
danes stavka nradnikov ČRPA
Enotno stališče sindikatov CISL, UIL in CGIL v Tržiču, katere podpira tržaška FIOM-CGIL - Čudno stališče tržaške Delavske zbornice
Včeraj so se razbila, odnosno točneje niti pričela, pogajanja za ureditev položaja uradnikov ladjedelnice CRDA v Tržiču. Ti uradniki so že 214 ur stavkali, da bi dosegli vrsto izboljšanj, ki so jih odločno zahtevali. Na pritisk ministrstva za delo sta Intersind in Fincantieri končno pristala na pogajanja. Niso pa pogajanja sklicali kot običajno v Rimu, temveč so jih v Trstu in sta zato prispela v Trst predstavnika Intersinda in Fincantieri.
Na ta pogajanja so poleg sindikalnih organizacij goriške pokrajine (UIL, CISL in CG IL) poklicali tudi tržaške sindikalne predstavnike (Delavska zbornica-CISL in FIOM-CGIT,) Vsi trije tržiški sindikati pa so proti temu vabilu odločno protestirali, in to iz dveh razlogov: 1. Ker je tržaška Delavska zbornica - CISL zavzela negativno stališče do zahtev uradnikov tržiške ladjedelnice CRDA, odnosno se
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
vabi vse svoje člane im ljubitelje narave na predavanje jamarja Albina Humarja z naslovom
Ekspedicija v Triglavsko brezno
Predavatelj je bil pred kratkim s slovensko odpravo v breznu, ki se na stotine metrov globoko spušča v večni led pod triglavskim vrhom. S seboj je ponesel filmsko kamero, s katero je posnel kakšnih 100 barvnih diapozitivov, s katerimi bo panazarjal svoje popisovanje te zares edinstvene pustolovščine, ki so jo številni člani ekspedicije doživeli v čudovitem, še neraziskanem svetu leda in mraza v nedr. jih našega očaka. Predavanje bo v petek, 12. januarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo, ki bo za to priliko ogrevana.
je sklicevala na znani sporazum «o premirju*, s čemer je podprla stališče delodajalcev. 2. Ker sc tržaška Delavska zbornica-CISL že ločeno pogaja za ureditev nekaterih vprašanj tržaških uradnikov CRDA in pri tem postavlja povsem drugačne zahteve kot uradniki v Tržiču. Zato so tudi vse tri tržiške sindikalne organizacije zahtevale, da se pogajanja vrše brez predstavnikov Delavske zbornice-CISL iz Trsta.
Intersind na to zahtevo ni pristal, nakar se pogajanja niso niti pričela.
Zvečer so se sestali v Tržiču sindikalni predstavniki vseh treh organizacij in so soglasno sklenili, da bodo uradniki ladjedelnice CRDA nadaljevali z borbo in da bodo danes ponovno stavkali 24 ur. CISL bo dopoldne priredila javno zborovanje. Popoldne pa bo enotna skupščina v dvorani »Roma«.
Kot že poročamo na tržaški strani, je tržaški pokrajinski sindikat FIOM-CGIL izdal uradno sporočilo, v katerem podčrtuje, da v celoti podpira stališče sindikalnih organizacij Tržiča.
v tujskoprometne namene kot vaba za turiste. Zato so mnenja, naj bi tako razsvetljavo pustili tudi za druge praznike in morda celo vse leto. Pri tem navajajo, da je strošek za napeljavo vedno isti in bi se povečal samo strošek za električno energijo.
Po drugi strani pa so se že pred prazniki nekateri trgovci uprli plačevanju posebne doklade za tako razsvetljavo, ki poleg drugih dajatev predstavlja zanje preveliko breme, ki ni v skladu z njihovimi dohodki. Dejstvo je tudi, da taka svečana razsvetljava zanima ljudi le nekaj časa ter bi do nje prav gotovo postali brezbrižni, če bi jo vpeljali za vse leto.
Zupan števerjanske občine Podveršič in predsednik ONMI dr. Krainer razdeljujeta pakete materam ob dnevu matere in otroka
niinillMHIIIHIIIIIlMIIIIIHHIIIIlMIIIIIIMIIIIMII
Repatica na Gradu je ugasnila
Včeraj so zaključili v Gorici s snemanjem barvnih žarnic in drugega svetlobnega nakita, ki so ga razprostrli po nekaterih glavnih ulicah za praznike in tudi zvezde repatice, ki se je košatila na strehi goričkega gradu, ni več ter je grad zopet zavit v temo.
Ker je povečana in pestra razsvetljava nudila bolj praznični videz mestu, so nekateri mnenja, da je sl užila tudi
Navodila kmetijskega ministrstva
Pogoji za posojilo za razvoj živinoreje
iiiiiiiiiiimiiiiuiiiuiiiimiliimiiiiiiiHHiiHMiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuimiiiiHiiiiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimiiHfiuiiiii
Proslava dneva matere in otroka V'
VSteverjanu so razdelili
mladim, materam 22 paketov
Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik ONMI pediater dr. Krainer
£KfefiflH^ P ,roi ri feSDOK

Diletantsko nogometno prvenstvo
V preteklem kolu vrsta neodločenih rezultatov
Samo dve zmagi: ena na domačem, druga pa na tujem igrišču
14. kolo nogometnega prvenstva diletantov je pravzaprav potekalo v dveh delih: prvega so odigrali v soboto, drugega pa v nedeljo. O presenetljivih izidih ni mogoče govoriti, ker so vse tekme potekale po tiru predvidenih zavrtljajev. Tudi vrh lestvice je ostal nespre-
Včeraj dopoldne so tudi v Steverjanu praznovali dan matere in otroka. V materinski posvetovalnici na županstvu se je zbralo precej mladih mamic, na katere je imel kratek nagovor predsednik ustanove ONMI dr. Krainer, ki je dejal, da je samo od njih odvisno, če se bo otrok razvijal v zdravega in krepkega človeka in da je od njih odvisno, kako bo vzgojen.
Zupan Hermenegild Podvr-
c
KINO
J
CORSO. 16.00: »Kralj kraljev*,
J.	Hunter in S. McKenna. Ameriški barvni film v cine. mascopu.
VERDI. 17.00: »Don Camillo — monsignor, toda ne preveč*, Fernandel in G. Cervi. Italijansko - francoski črnobeli film.
VITTORIA. 17.15: »Zgodilo se je septembra«, J. Fontaine in J. Cotten. Ameriški črno-beli film.
CENTRALE. 17.00: «Sam proti gangsterjem«, N. Bromson in
K.	Taylor. Ameriški črnobeli 11'm v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
- , Q----
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci it. 12, tel. 22-68.
----«»_—
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici na j višjo temperaturo 5,6 stopinje ob 13. uri, najmiijo 6,2 stopinje pod ničlo oh 4.40. Vlaga je dosegla 88 odst.

Pri posojilih za 5 in 15 let se plača po 2 odst. obresti, v gorskih krajih pa po 1 odst.
Kmetijsko ministrstvo iz Rima je pred kratkim poslalo kmetijskim nadzorništvom in drugim ustanovam navodila in pogoje, pod katerimi bo država nudila posojila za razvoj živinoreje. Taka posojila lahko dobijo posamezna posestva, kot tudi zadruge in druge kmetijske organizacije, ki nameravajo izvesti organske pobude za razvoj živinoreje na podlagi tehničnih predpisov, ki so določeni za posamezna področja.
Država bo nudila posojilo za dobo 5 let za nakup živine, tehničnih potrebščin in opreme za živinorejo, kakor tudi za izvedbo del pri spremembi kmetijskih kultur, vključno preobrazbo zemljišča, o-snovno gnojenje in nakup semen.
Posojilo za dobo 15 let pa se lahko dobi za izvedbo raznih izboljševalnih del in nakup potrebne opreme za kvalitativno in kvantitativno izboljšanje živinorejskega stale-Ža ter za izgradnjo skladišč za hranjenje in prodajo živinorejskih proizvodov.
Obresti za taka posojila so v obeh primerih določene na 2 odst., kadar pa gre za iz-boljševalna dela na področjih, ki so klasirana kot gorska, znaša obrestna mera samo 1 odst. Ker imamo pri nas del področja števerjanske in sovo-denjske občine ter vse kraško področje okrog Doberdoba vključeno med gorske kraje, bodo naši živinorejci, ki bi se hoteli okoristiti s takimi posojili, plačali zanje nižjo ob-
restno mero, odst.
se pravi po 1
Pobila se ]e na stopnišču bolnišnice
Včeraj okrog poldne je prišla v goriško bolnišnico 70-letna Angela Hren, iz Pleši-vega, z namenom, da bi obiskala nekega svojca, ki je tam na zdravljenju. Ko je stopala po stopnicah, se ji je spotaknila in je padla ter se ranila nad desnim očesom. Na oddelku za prvo pomoč so Ji rano obvezali. Ozdravela bo v petih dneh.
šič je pohvalil delovanje ustanove in pozval matere, naj izkoristijo ugodno priliko, ki jim jo ponuja ustanova, ko jim daje na razpolago svojo posvetovalnico in strokovno osebje, ki jim bo pomagalo, da bodo matere znale pravilno ravnati z otroki.
Na koncu je spregovoril tudi duhovnik Simšič, ki se je zahvalil materam za žrtev, ki so jo doprinesle naši družbi in našemu narodu, ko so povile krepke otroke, za katere sedaj skrbno pazijo.
Priložnostna svečanost se je zaključila z razdelitvijo 22 paketov, ki jih je ONMI podarila mladim materam. Navadno matere pripeljejo na takšne obdaritve otroke s seboj; toda tokrat so napravile izjemo, ker je bilo prehladno.
----«»----
Razpis službe inženirja pri IACP
Avtonomni zavod za ljudske hiše za goriško pokrajino (IACP) je razpisal natečaj za službo inženirja pri tej ustanovi. Za vse podrobnejše podatke se prizadeti lahko obrnejo na sedež ustanove v Gorici, Ul. Pitteri 4.
Menični protesti
V prvi polovici preteklega decembra smo imeli na Goriškem kar 716 meničnih protestov, kar je vsekakor rekordno število, saj jih je bilo v drugi polovici novembra mnogo manj ali točno 561. Očitno so trgovci naročili za december več blaga v zvezi s prazniki in zato je prišlo tudi več plačilnih nalogov.
Največ protestov je bilo v Gorici, in sicer 330, na drugem mestu pa je Tržič z 212 meničnimi protesti. Sledi Gradiška s 54, Ronke s 34 in Kr-min z 28 protesti.
Po slovenskih občinah
teste dočim v Sovodnjah ni bilo nobenega.
Omenimo naj še, da v seznamu ni protestov iz Gradeža, ker je dospel prepozno ta seznam za objavo v uradnem vestniku trgovinske zbornice in je torej število protestov dejansko še večje.
---«»----
V petek cepljenje živine na Vrhu
Sovodenjsko županstvo sporoča, da bodo v petek 12. t.m. cepili govejo živino na Vrhu proti slinavki, Občinski živi-nozdravnik bo začel s cepljenjem ob 8. uri zjutraj in ga bo nadaljeval dokler ne bodo cepili vso živino. Opozarjamo, da je cepljenje obvezno in zato naj vsi gospodarji poskrbijo ta dan, da bo njihova živina cepljena.
Živinorejci bodo za vsako glavo plačali po 250 lir za ži-vinozdravnika jn njegovega pomočnika. Cepivo daje država brezplačno.
---«»----
IZ STEVERJANA
V soboto seja odbora kmečke blagajne
Upravni svet vzajemne bolniške blagajne v Steverjanu se bo sestal v soboto zvečer ob 18.30. Sejo so sklicali z namenom, da se pogovorijo o zahtevi zdravnika dr. Rutarja, naj bi se mu v bodoče zvišala pristojbina za preglede.
Na delu se je ranil
Včeraj okrog 13. ure je iskal v goriški bolnišnici pomoč 20-letni Giampietro Tor-toioli iz Gorice U. Trieste 299. Ko je opravljal svoje delo v podjetju IPL, kjer je zaposlen, se je ranil v kazalec in sredinec leve roke. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga
menjen, to se pravi, da je Sangiorgina ohranila svojo vodilno vlogo predvsem zaradi neodločenega izida, ki si ga je izsilila na račun najnevarnejšega tekmeca San Giovanni. Njun sobotni dvoboj se je končal brez gola In tudi razmerje v točkah je ostalo takšno kot je bilo pred srečanjem.
V sobotnem delu 14. kola je samo oglejsko moštvo zabeležilo zmago nad enajstorico iz Renk, medtem ko sta ostala dvoboja končala neodločeno. Ponziana si je šla po točko na igrišče Turjaka, medtem ko je Libertas izgubila na lastnem igrišču izredno priložnost, da se še bolj oddalji z nevarnega spodnjega predela razpredelnice.
Nedeljski dej prvenstva je bil po doseženih rezultatih podoben sobotnemu. Tudi tokrat je samo Cervignano zabeležil zmago in to na igrišču Gonarsa, medtem ko so se ostala srečanja zaključila brez zmagovalcev in premagancev.
Od tržaških predstavnikov na; omenimo delen uspeh Cremcaffč na nevarnem igrišču v Pierisu ln prav tako de-
len spodrsljaj Muggesane, ki ni znala, pa čeprav je igrala pred lastnim občinstvom, spra. viti na kolena gostujoče moštvo iz Gradeža.
Izidi sobotnih in nedeljskih tekem so sledeči:
San Giovanni - Sangiorgina 0:0
Lestvica Sangiorgina	14	a	3 2	32	15	21
S. Giovanni	13	7	6 0	18	2	20
Ponziana	14	7	5 2	25	8	19
Muggesana	14	5	7 2	20	13	17
Cremcaffč	13	3	8 2	20	10	14
Acjuileia	13	4	6 3	15	12	14
Pieris	14	4	6 4	18	15	14
Romana	13	3	7 3	14	19	13
Gradese	13	3	6 4	10	IS	12
Ronchd	14	3	6 5	18	20	12
Cervignano	14	3	6 5	12	17	12
Turriaco	13	3	5 5	11	16	11
Libertas	14	3	5 6	18	29	1!
Castionese	14	3	5 6	13	25	10
Panzano	13	3	3 7	9	16	9
Gonars	13	0	6 7	11	27	6
Turriaco . Ponziana	1:1
L:bertas . Panzano	1:1
Aquileia - Ronchi	2:1
Muggesana - Gradese	0:0
Cervignano - * Gonars	1:0
Pieris . Cremcaffč	0:0
Castionese - Romana	1:1
ATLETIKA	
Evropsko prvenstvo 1966 na Finskem?
HELSINKI, 9.	— Finska
atletska zveza je danes postavila kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva V atletiki za 1968. leto.
I-ŠZ BOR —i
Razpored treningov
Športno združenje Bor objavlja razpored treningov, kj bo veljal za 1962. leto.
OB PONEDELJKIH
Stadion «Prvl maju — od 18.15 .do 20.30 — ODBOJKA za mladince-začetnike.
Na sedežu PD Cankar, v Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob) — od 18. do 19. TELOVADBA za naraščajnike ln mlajše mladince.
OB TORKIH
Stadion «Prvi maj» — od 20.30 do 22.30 — ODBOJKA za netekmovalce.
OB SREDAH
Stadion »Prvi maj» — od 20. do 22. — ODBOJKA za tekmovalce.
OB ČETRTKIH
Stadion »Prvi maju — od 20.30 do 22.30 — TELOVADBA za člane, mladince, članice in mladinke.
V prostorih PD Škamperle — od 20.30 do 22.30 — NAMIZNI TENIS.
OB PETKIH
Stadion «Prvi maj« — od 18. do 19. ure — TELOVADBA za naraščajnike in mlajše mladince. Od 20. do 22. — OD-BOJKA za tekmovalke.
OB SOBOTAH
Stadion «Prvi maj« — od 16.30 do 18.30 — ATLETIKA. Od 20.30 do 23 — NAMIZNI TENIS.
OB NEDELJAH
Stadion «Prvi maj# — od 9. do 10. ure — ODBOJKA za mladinke-začetnice. Od 10 do 12.30 — ODBOJKA in TELOVADBA.
■.iiiiiiimiiimimi.............................
Smučarke v Grindelwaldu
Avstrijka Marianne Jaha pred Bieblovo v slalomu
Američanka Linda Meyers na tretjem mestu
GRINDELWALD, 9. —Avstrijka Marianne Jahn je danes zmagala v slalomu ženskega smučarskega tekmovanja v Grindelwaldu in je s tem postavila resno hipoteko za svetovni naslov, za katerega se bodo smučarke borile februarja v Chamonixu. Jahnova, ki je pustila za seboj olimpijsko
imeli v Doberdobu dva in v j poslali domov. Okreval bo v Steverjanu pa 3 menične pro- desetih dneh.
prvakinjo v smuku Heidi Bieb! in Američanko Lindo Meyers, je pokazala popolno tehniko in izredno formo.
Zmaga komaj 19-letne črno-
||la■ll■llll■■lllllllllllll«l*lllll■l■ltlllll»ll■l>l■ll■l■■l*■llllllll(lllllll Bil Bllllllllllllllll tlllllllU»*IIIIIIIB
' ■	* ***	‘* je, 'da so se že dedje borili
za Prvi maj in naglasil, da ga bodo tudi oni praznovali, pa tudi če ga bodo fašisti prepovedali.
Med njegovim govorom je Vlahovich vzkliknil: «Kaj je to? To je komunistična banda! Kakšna organizacija je to? To ni naša organizacija!« Zahteval je, da morajo fašisti demisionirati. Ti so se nato vzdignili in odšli. Prelom je bil gotov.
Krašna je obvestil o prelomu Vidmarja, ki je rekel, da je do tega prej ali slej moralo priti, ker fašisti ne priznavajo razrednega boja. Drugi dan so bili na vseh o-bratovališčih nabiti letaki, da je Krašna razbil sindikat in da bodo z njim obračunali...« Krasni ni preostalo drugega kot naglo zapustiti Idrijo. Odšel je v luksemburške rudnike na delo. Fašisti so razpustili komunistično stranko in začeli množično preganjati komuniste. Tako sta tudi Vidmar in Hreščak jeseni leta 1926 zbežala v Jugoslavijo. Naslednja leta je fašizem še bolj divjal.« Itd., itd.
Sledi poglavje o ((Penetraciji med rudarje in asimilacija«:	redukcije po politični
liniji, spremembe slovenskih priimkov itd.
Zanimiva publikacija o idrijskem rudniku
(Nadaljevanje s 3. strani)
solinija in pozval navzoče odbornike, naj se opravičijo, zakaj se niso udeležili maše, ko so bili z okrožnico pozvani in so jo tudi pjdpsali.
Prvi govornik je izjavil, da je vzel okrožnico na znanje in da je mislil, da je s podpisom stvar za njega opravljena. Drugi govo-mk je izjavil, da je brez koofosije in da ne hodi v cerkev in se zaradi tega nače.oma ne udeležuje takih prireditev neti-je poudaril, da je načelno proti atentatom in da oosoja tudi ta atentat v boi i kot neprimerno sredstvo tud) z razrednega stališča.
Končno je prišel na vrsto Krašna, ki je zahteval, naj se razprava drži določenega dnevnega reda, kje> jo zadeva atentata med zadnjimi točkami. Prva točka je bila praznovanje Prvega maja, ki so ga fašisti hoteli odpraviti. Krašna je izjavil, da odborniki nimajo pravice, da bi glasovali za odpravo praznovanja Prvega maja in za u-vedbo 21. aprila kot praznika ustanovitve Rima. Poudaril
lase Jahnove ni presenetila ni. kogar, saj je bila že lani med najboljšimi v slalomu in je o-svojila prvo mesto v Bad Gas-teinu, Chamonixu in tudi v tekmovanju Kandahar.
Sploh je Avstrija dosegla iz. reden uspeh. Med prvimi 25 je uvrstila devet svojih predstavnic. Italijanke se niso preveč izkazale: Pia Riva je bila sedma, Jerta Schir pa osma. Precejšnje presenečenje so pripravile Američanke in še posebno Linda Meyers, ki je dokazala, da bo treba letos računati tudi z njo.
Današnje tekmovanje je potekalo v lepem vremenu na progi s 130 m višinske razlike. Med prvim spustom je bilo 54, med drugim pa 52 prehodov. Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo s slalomom.
Izidi današnjega tekmovanja so sledeči:
1.	Marianne Jahn — Avstrija (58 ”9 + 57”) 1’15”9
2.	Heidi Bieb) — Z. Nemč. (61”5 + 55”7) 1’17”2
3.	Linda Meyers — ZDA (60’’6 + 56”7) 1'17”3
4.	Singlinde Brauer — Avstrija (61”6 + 56"1) 1’17”7
5.	Traudl Escher — Avstrija (01 ”2 + 56"8) 1’18”
6.	Barbara Ferries — ZDA (61 ”6 + 56"8) 1’18”4
7.	Pia Riva — Italija (61”2 + 58”3) 1'19”5
8.	Jerta Schir — Italija (61”4 + 58 ”6) 1'20”
9.	Christine Goitschel — Francija (62”4 + 57”7) 1’20”1
10.	Erika Netzer — Avstrija (63"1 + 57”5) 1’20”6 in The-rese Leduc — Francija (62”1 + S8”5) 1’20"6
12.	Jean Saubert — ZDA (61 ”5 + 59”2) 1’20"7
13.	Astrid Sandvik — Norveška (62 ”2 + 58”6) 1’20”8
14.	Barbi Henneberger — Z.
Nemč. (63"5 + 57”6) 1’21”1
15.	Christl Haas — Avstrija (62”6 + 59”4) 1’22”
Zaradi nešportnega vedenja
Stroga kazen švicarskima tekmovalcema v bobu
ZURICH, 9.	— Švicarska
zimskošportna zveza je strogo kaznovala dva državna reprezentanta za tekmovanje v bobu., Gre za bronasto kolajno na olimpiadi 1956. leta Maxa Angsta, katerega je dosmrtno diskvalificirala in svetovnega prvaka iz 1957. leta Hansa Zollerja, kateremu je prepovedala nastope vse do 31. marca 1964. leta.
Vodstvo zveze je zavrnilo zahtevo, da bi javilo vzroke oziroma prekrške obeh tekmovalcev. Ve se samo, da sta bila obtožena nešportnega vedenja na svetovnem prvenstvu 1961 v Lake Palcidu in še na nekem tekmovanju.
DANES POPOLDNE
Mantova-Juventus
Mcdena-Simmenthal
MILAN, 9. — Danes bodo odigrali dve prvenstveni tekmi A in B lige, ki, sta bili v prejšnjih kolih odloženi.
V Mantovi bodo domačini nastopili proti Juventusu, v Modeni pa bo srečanje B lige Modena - Simmenthal Monza. Prvo tekmo bo sodil Adami, drugo pa Angonese.
* * *
MILAN, 9. — Predsedstvo nogometne zveze javlja, da bo tekma Bologna - Lecco v sre-do 17. t. m. ob 14.30, medtem ko bodo odigrali, z začetkom ob isti uri, Udinese - Mantova 24. t. m.

Iz krvi rdeče
♦♦♦♦«« «♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦«♦♦♦♦<i
IVO BRNČIČ
A prav ta zgradba trpnih in dejavnih odnosov med človekom in zunanjim svetom se zruši z njegovo smrtjo; s tistim trenutkom, ko zastane življenje, ki je zrcalilo stvarstvo, ko se utrne svetilka zavesti, ki je obsevala svet in ugotavljala njegov obstoj, ne preneha zategadelj obstajati le človek sam, marveč je zanj konec vsakršnega bivanja sploh. S človekovo smrtjo umolknejo vsa srca, ki je zanje prenehalo utripati njegovo srce, oneme vse ustnice, ki mu jih ne bo več dano poljubovati, mrkne sonce, ki ne bo več deležen njegovih žarkov, se v mrak potope zvezde, ki jih ne bo več občudoval; - vse, vse izgine brez sledu v brezdanjo praznoto, vse možnosti so se razblinile, vse stvarstvo se je sesulo v puhel, votel nič. Čarobno ogledalo je zdrobljeno in nihče več ne bo mogel obuditi podob, ki so nekdaj živele v njem in z njim vred umrle, kakor da niso nikoli bile. Zarja je zagorela, pozlatila oblake, oživila na nebu tisoč pisanih barv in prizorov ter naposled ugasnila; in vse umetnije, prikazni in lepote, ki jim je vdihnila življenje, so izpuhtele kakor vonj in se takšne, kakršne so bile, nikdar več ne povrnejo v resničnost. Edino spomin še bedi, trudni pogrebnik, ki ne more ničesar več vrniti tistemu, ki je vse izgubil, spomin, v katerem se nekdo, ki Je bil nekoč dejanski človek, osebnost, spremeni v čisto abstrakcijo, manj oprijemljivo kakor sta senca ali tata morgana, nič stvarnejšo od osebe, ki si jo je izmislila pes-
nikova domišljija. Zares, Srečko Kosovel je čutil, kaj pomeni umreti:
Moj grob je širok, moj grob je teman, kdor ima svoj obraz, mu ga raztrgam jaz, ocean.*
Ni vsaka muka v tem, da se človek mrzli tiraniji smrti že nagonsko upira, da nosi v sebi kot zapuščino svojega davnega porekla animalen fizičen strah pred pogubo, ki sproži že ob prvem znamenju nevarnosti brez vsakršne udeležbe misli in volje v njegovem telesu glasen preplah, od katerega mu oledenita dih in srce. Ne, hujše, veliko hujše je dejstvo, da človek temu svojemu naj srditejšemu sovražniku s svojim razumom ne more do živega. Vsa njegova razsodnost sicer dopoveduje človeku, da smrti ni mogoče ubežati; ali vendar ne more najti v vsej svoji miselni zakladnici niti enega tehtnega, brez pridržkov sprejemljivega opravičila zanjo, kajti ta argument bi moral biti aksiom vseh aksiomov, da bi bil v ravnotežju z grozoto, ki naj bi jo upravičil. Vse, kar koli počno ljudje na zemlji, stremi bodisi zavedno bodisi podzavestno k določenemu namenu, in ta namernost, smotrnost (ali finalnost, kakor bi dejal Alfred Adler) določa ceno tudi vsem doživljajem in naključjem človeškega življenja. Prirodne nujnosti, ki jim je človek podložen — potreba po hrani, spanju, ljubezni — so prav tako del in celo osnova smotrnega reda, ki usmerja in omogoča obstanek posameznika in celotne družbe. Med njimi je zgolj ena edina izjema, en pojav ne more biti nikoli vključen v ta red, in to je smrt. Za človeka — ako ni zavoljo bolezni in neznosnega trpljenja tako hudo razdejan, da Je že živ mrlič, ali če ni samomorilec, to je, vsaj v nekem trenutku izven normale, v kateri se izživlja človeško življenje — za človeka ne more smrt pod nobenim pogojem imeti niti najmanjšega namena še celo kadar se nekdo zavedno napoti umret za ideal, ki mu je njegovo uresničenje dražje od lastnega obstoja; še celo kadar prostovoljno daruje svoje življenje, da bi rešil pogina svojega bližnjega — celo
v takih primerih herojskega samožrtvovanja ni smrt kot taka nikdar namen, dasi utegne biti edina možna odkupnina za ohranitev vrednote, za katero pač gre. če je človeku, o kakršnem je beseda, najhujše zlo propad ogroženega ideala oziroma sočloveka, je zanj žrtvovanje samega sebe. Zgolj vprašanje izbire med večjim in manjšim zlom in mu je smrt edinole manjše zlo, izključno le sredstvo, ki naj prepreči večje zlo — toda zlo je in ostane. Za tistega, ki je umrl, in najsi je šel po lastnem preudarku v smrt, problem vendar ni rešen, marveč samo nasilno presekan; saj zanj samega sta izgubljena ideal In bližnji, tedaj ravno tisto, kar je s svojo žrtvijo otel — zakaj kdor je mrtev, nima pač ničesar od nobenega blagra sveta, kakor je sam izgubljen za svet in ljudi. Smrt je za človeka vselej nepopravljiva nesreča, in če je nuja, je najbolj nerazumljiva in abotna nuja, ki si Jo je mogoče misliti. Kakšna absurdnost je v dejstvu, da nima smrt, ta neogibni zaključek življenja, z le-tem nobene smiselne zveze, celo več: da zanikuje in bistveno nasprotuje vsemu, kar sestavlja življenje. Nobena poanta ne more biti tako paradoksna kakor ta, noben finale ne more izzveneti v tako presenetljiv in surov disakord.
Vprašanje o smislu življenja in smrti, ta svojstveni izraz človekove groze pred koncem, je staro kakor človeška misel, zavest in kultura, še nobena stvar ni bolestneje zaposlila človeškega razuma kakor hotenje, da bi uklenil ves svet z vsemi njegovimi pojavi v zakoniti red smiselnosti, sredi katerega se sam giblje na tej zemlji in ki je porok njegovega obstanka; to človekovo krčevito stremljenje ni v skrajni stopnji nič drugega kot ena izmed višjih pojavnih oblik njegovega nagona po samoohranitvi, to se pravi, po zavarovanju lastnega bivanja sredi vesoljstva. Tisočletja je človek pretresen strmel v nočno nebo nad seboj, doživljal ob tem pogledu vso grozo slutnje in predstave neskončnosti ter z vsem naporom svojega duha ugibal lastno usodo iz daljnih dogodkov v brezbrežnem zvezdnem prostoru. Od vsega začetka je živel v njem omamen sen, da bi našel svojemu obstoju (ali bolje:

lastnim razlagam svoje eksistence) neko utemeljitev in nujnost, neki smisel v silah in zakonih vesoljne prirode. Temu upanju se ni mogel povsem izneveriti niti v uri najbridkejše preizkušnje, kakršno je zanj pomenilo spoznanje, da se mora za svoje življenje zahvaliti zgolj pogojem, ki so se bržkone kar nekako mimogrede pojavili na enem izmed najmanjših svetov neznatnega osončja, spočetega po vsej verjetnosti docela po naključju v neki katastrofi ali nekem nenavadnem srečanju v vsemirju. Pradavno vprašanje je še mučneje zahtevalo odgovor: čemu vendar obstajajo zvezde in ta naša zemlja, čemu neki živimo ubogi, trudni ljudje, čemu je bilo vcepljeno v nas to neutešeno hrepenenje po sreči, ki smo je tako pičlo mero deležni? Ce moramo umirati mladi in sredi nedovršenega življenjskega dela, naj bi nam bil vsaj odkrit tisti veliki razlog, zavoljo katerega moramo nositi pezo življenja. Neznansko malo vemo o poslednjih gibalih, ki poganjajo v tek ogromno delavnico stvarstva. Spričo te nebogljenosti našega znanja je dvomljivo, ali ne bi morebiti preveč drzno ravnali, če bi hoteli s popolno preverjenostjo dokazovati, da je a priori izključena vsakršna misel, da bi se za mrtvim dogajanjem v prirodi utegnilo skrivati kar koli, kar bi mogli ljudje vsaj približno označiti z izrazom »misel*. A sredi vseh teh ugank, v katerih se zvijamo kakor jetniki v verigah, se moremo vendarle opreti ob nekaj nedvomnih dejstev. Vemo predvsem, da življenje in smrt človeškega rodu, tega slučajnega in postranskega proizvoda prirode, nimata in ne moreta imeti sredi vsemirskega kraljestva sil in zakonov nobenega posebnega namena in nobene izredne vloge; v okviru večnega medzvezdnega snovanja, katerega posledica sta, nista obstoj človeštva in vsa njegova zgodovina po svoji prirodni določenosti nobena izjema ter sta še dosti nepo-membnejša, kakor je za nas ljudi rast kake nezanimive kulture bakterij na površini majčkenega kamenčka. In še vemo, da smisla samega stvarstva, če ga je sploh možno domnevati, ljudje ne poznamo in ga bržčas tudi nikoli ne bomo mogli poznati.
(Nadaljevanje sledi)
1 HEDN800T1VO: TaStT l5OT^riOceSfemCaHI6400niirT-LF[RJN f Sto VS!“ meJIS"	Nedelj^^m««^	Sem"?™«™*!n - Poštni’ ££?«“£ ZaSžniifvo' trfS! tisk^Sf H-53M -Ta^FLRJ: ADIT, DZ^Ljubfjana,
p«	v Liubijam «*«*» 5'-‘'2?.,^	‘30 *

Vsi oglasi se naročajo prt upravi. —