inini! in sfarila m Maoco votno. 1 Teikc bombs. V prilogi angleškega lista »Tirnes« podaje eden od voditeljev angleškega generalnega štaba sledečo sliko sodobnega zračnega napada: »Neke noči bo planilo štiri ali pet tisoč neslišnih, v veliki višini nevidnih letal z brzino 200 do 300 km na uro na naša mesta, ne da bi počakalo na katerokoli vojno napoved. Kdo bi se danes še zmenil za te srednjeveške uljud nosti?! Vsako letalo bo vrglo vsaj po eno bombo s kakimi 800 kg trinitrotoluola. Sedanji aparati so tako točni, da laliko zadene letalo iz višine 2000 m dimnik poljubne oklopnice (bojne ladje). Sleherna bomba bo lahko uničila najbolj razsežno londonsko četrt.cc — To ni nobena domišljija, temve. odstavek iz poročila omenjenega častnika parlamentskemu zrakoplovnemu odboru. . ;¦-,- Bcmbe s plinl ln bacill. Drugi strokovnjak doclaja: »Vpoštevati moramo tudi plinske strupene bomba ali izstrelke z bacili kuge, kolere in sličuih nalezljivili bolezni. Ev- ropska vojna ministrstva že zdaj popolnoma obvladajo to tehniko in smt> celo zaplenili v Afganistanu v osrednjt Aziji slične bombe moskovskega izvcfcra.cc Torej bode uničila bodoča vojna pred vsem središče dežele s stolnicaml in vseučilišči vred. Podmornice bodo takoj pričele potapljati vse mednarodne in sovražne ladje. Države, ki kupujejo živila na tujem, bodo po nekoliko mesecih obsojene na lakoto. Nihče n« ve za nobcno sredstvo, kako omiliti grozote zračne vojne.« Njeno prokletstvo — izvaja vodilni angleški letalec^ polkovnik Moore — je v tem, da ni zaščite pred nenadnim napadom. — Vojaški izvedenec »Timesa« meni, da b! v slučaju vojne vojno ministrstvcT sto« rilo najbolje, _e bi naročilo naglo učm« kujočega strupa, da ga razdeli me4| prebivalstvo takoj po vojni napovedL Samo na ta način bi mirne Ijudi lahko obvarovalo mučne smrti od strupenihi plinov sredi gorečih hiš ... Nasvet Drušivu narodcv. Neki »Timesov« čitatelj je ob tej priliki predlagal, naj Društvo narodofi zrakoplovstvo in gradnjo novih letal sploh prepove. »Ni dvoma«, tako piše, »da vse ugodnosti zračnega prometa ne odtehtajo niti ene tisočinke nesreč, ki jih bo prinesla bodoča zračna vdina. Saj bo ponižala vse človeštvo na stopnjo jamskega človeka v prazgodo vinski dobi. Vsi se bodo morali zariti pod zemljo, da uidejo letalcem. Kakoi! ne damo otrokom v roke strelnega orožja, tako moramo tudi človeštvu odvzeti letala, če še ni doraslo, da jih *ahl ko rabi!« A ta dobro mišljeni nasvet j« seveda ostal glas vpijočega v puščapi: kdo bo zajezil tehnični napredek in 3« posebno vojno tehniko?« In vse govorice o »pošteni« vojni po pravilih, kl dovoljujej^o to, pa prepoveduje3*o ono, pomenijo zdaj prazne marnje, pravljice za nepoboljšljive*šanjače. Fraacoski pclitik o iztrezaemj«. Nedavno je nastopil s člankom o bodoCi vojni znani francoski politik Cail laux. »Iztreznimo se!« kliče rojakom, »strojnice, težki topovi, podmornice so zadnjič odločale med svotovno vojno, Če pa bo človeštvo zopet hotolo vojno, bo odločala kemija, plini. V letih 1914 do 1918 so umirali milijoni vojakovpo frontah. A v bodoči vojni bo uniceno tudi vse rnirno prebivalstvo in ni mo«1 či, ki bi ga obvarovala pogibelji. Pri strokovnjakih sem opazoval novi stra šni plin, ki prepoji polt in okuži krv« tok, ne da bi povzročil katerekoli ra- ne. Žrtev zastrupljenja ničesar ne opaei, a nenadno jo popadejo hudi krŁi in potem se ji za vselej neozdravljivo omrači uin. Ta »nori plin«, glavno bodoče crožje, ni namenjen samo za fron to, temvec velja pred vsera v lastno varnost zazibanemu lahkovernemu zaledju . . .« Caillaux poziva vse Łloveštvo in vse vodilne sodobne osebnosti, naj razumejo nevarnost in za vselej prepovejo vojno. »Ni mogoče ustaviti znanstvenega napredka. Tehnika izumi vedno nove in bolj izdatne načine uničevanja. Zdaj ne gre za katero koli zmago, temveč za vesoljno smrt. Če nočemo, da se bo izpremenila zemIja v puščavo, moramo popolnoma uitaviti oboroževanje.«