Razprava / Forum
Razprava: Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79
Forum: Comments on the article Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79
Peter Trontelj
Oddelek za biologijo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: peter.trontelj@bf.uni-lj.si
Tome (2005) v svoji kritiki zgoraj omenjenega članka poudarja metodološke vidike, zaradi katerih naj bi bili “zaključki analiz [...] precej neprepričljivi”. Avtorjema očita, da podatki o pojavljanju beloglavega jastreba Gyps fulvus v Sloveniji niso bili zbrani zastavljenim ciljem primerno in da nista upoštevala “negativnih rezultatov”. Neprepričljivi naj bi bili zaključki o času pojavljanja, ker avtorja “ne obravnava[ta] časa, v katerem so bili jastrebi iskani, a ne opaženi”. Neprepričljivi naj bi bili tudi “...zaključki o geografskem vzorcu pojavljanja jastrebov”, ker “v prispevku izvemo vse o tem, kje so bili opaženi in v kakšnem številu, a nič o tem, kje so jih opazovalci iskali, pa ne tudi našli”.
Kritika je v tem pogledu popolnoma zgrešena in metodološko neosnovana, ker gre za eksplorativni tip raziskave, ki temelji na iskanju vzorcev v celotni množici zbranih podatkov. Med take načine raziskovanja podatkov spada popularni pristop data mining, po slovensko odkrivanje zakonitosti v podatkih (npr. Krisper & Medica 2004). Menedžerji si z njim pomagajo tako, da iz nepreglednih množic naključno zbranih podatkov izluščijo vzorce, pomembne za poslovno načrtovanje. Primerov, ki temeljijo zgolj na analizi zadetkov ali pozitivnih podatkov, je v biogeografiji veliko. Pravzaprav iz takih podatkov izhaja večina biogeografskega védenja. Nazoren primer je poznavanje razširjenosti rjavega medveda Ursus arctos v Sloveniji zunaj njegovega osrednjega območja (slika 1). Zemljevid opažanj in drugače ugotovljene navzočnosti v letih 1980 - 91 kaže zgostitve v alpskem prostoru in povezovalna migracijska območja (Adami~ 1994). Podatki o tem, kje so medveda “...iskali, pa ne tudi našli”, niso bili upoštevani. Razumljivo je, da nihče ni izrazil skrbi, da je na ta način ugotovljeno območje pojavljanje rjavega medveda neprepričljivo. Srečanje z medvedom je samo po sebi tako neverjeten in nenadejan dogodek, da bi bilo načrtno iskanje zunaj
94
njegovega osrednjega obmo~ja jalovo po~etje. Prav zaradi tega lahko upravi~eno sklepamo, da so si lovci, gozdarji in drugi sodelujo~i zapomnili, ~e `e ne zapisali, ve~ino opa`anj zunaj osrednjega obmo~ja. Zapisovanje negativnih podatkov je v takem primeru odve~: vsak trenutek, ki ga sodelavec take raziskave pre`ivi zunaj in ko ne vidi medveda, je “negativen podatek”. Kadar je vrsta dobro opazna, na primer zaradi telesne velikosti, ali enostavno zaznavna brez posebne popisne metode, lahko vzorec njenega pojavljanja ugotovimo tudi brez eksplicitne obravnave negativnih podatkov. Potrebujemo le dovolj veliko {tevilo podatkov in gotovost, da je bil pregledan ve~ji del obravnavanega prostora. Tako gotovost nam v gosto naseljeni srednji Evropi lahko daje dolgo obdobje zbiranja podatkov.
Prispodoba z medvedom v polni meri velja za beloglavega jastreba. Sre~anje z njim je na ozemlju Slovenije {e bolj izjemen dogodek, zato si ga bo opazovalec toliko raje zapisal ali zapomnil. Ker so opa`anja tako redka in nepredvidljiva, se beloglavih jastrebov ne da na~rtno iskati po vsej Sloveniji. Vsaj ne v ~asovno - finan~no - kadrovskih okvirih obi~ajnih ornitolo{kih raziskav. Z veliko zanesljivostjo pa lahko kot “negativni rezultat” {tejemo vsako pri{tevno zadr`evanje sodelujo~ih ornitologov na prostem ob zadovoljivi vidljivosti. Vzemimo naslednji primer. Na svoji poti v slu`bo in nazaj domov opazujem, kadar je {e dovolj svetlo, na nebu nad Ljubljano mnoge vrste ptic, med drugimi sive ~aplje, bele in ~rne {torklje, rjave in mo~virske lunje, sokole selce, postovke, {krjan~arje, kanje, kragulje, skobce. Med njimi nikoli ni bilo beloglavega jastreba. V ~etrtstoletnem obdobju, ki ga zajema raziskava Miheli~a in Genera, sem opravil kak{nih 10.000 poti v osnovno, srednjo in visoko {olo ter v slu`bo in nazaj domov, na katerih sem imel pogled vsaj del ~asa usmerjen v nebo. Avtorjema raziskave sem torej skupaj s pozitivnimi podatki o
Acrocephalus 27 (128-129): 94-96, 2006
Slika 1: Pojavljanje rjavega medveda Ursus arctos v Sloveniji (pike) zunaj njegovega osrednjega obmo~ja ({rafirano) iz ~asov pred geografskim informacijskim sistemom (obdobje 1980 -1991). Zgostitve v alpskem prostoru so nedvoumne tudi brez eksplicitne analize “negativnih rezultatov” (po Adami~ 1994).
Figure 1: Occurrence of the brown bear Ursus arctos in Slovenia (dots) outside its central range (hatched) from the times prior to the geographical information system (1980 - 1991 period). The concentrations in the Alpine area are indubitable even without an explicit analysis of »the negative results« (after Adami~ 1994).
opažanjih beloglavih jastrebov implicitno predal še deset tisoč negativnih podatkov za območje Ljubljane. Ker sem se v tem času mudil tudi drugod po Sloveniji, je vključenih še kakšnih dva tisoč negativnih podatkov za preostalo Slovenijo, mnogi med njimi za območje jugozahodne Slovenije. Obenem sem v svojem vsakdanjiku nekako sodeloval pri raziskavi pojavljanja rjavega medveda (če bi kakšnega srečal na poti v službo, bi to zagotovo javil Zavodu za gozdove), zlatovranke, velike droplje... Naštevanje ad absurdum je možno, ker je nesmiselna že sama zahteva po “negativnih rezultatih”, kadar gre za redke ali nenadejane in lahko zaznavne vrste hkrati.
Tome ne izpostavi nobenega posameznega neprepričljivega zaključka in ne predlaga alternativnih hipotez, kot je za znanstveno kritiko običajno. Svoje lastne teze v kritiki ne omenja, vendar jo je jasno formuliral ob drugih priložnostih. V presoji vplivov na okolje za vetrno elektrarno na Volovji rebri (Tome et al. 2004) pravi, da »Selitveni koridor jastreba poteka prek celotne Primorske (od Kopra do Postojne!), tako tudi prek Volovje rebri [...]. Trki [...] z vetrnico so možni, verjetnost pa je, zaradi precejšnje razpršenosti v prostoru, majhna. Ocenjujemo pa tudi, da obstaja enaka verjetnost trka [...] z vetrnico na kateri koli drugi lokaciji na Primorskem.«
^eprav mu v komentarju ni uspelo ovre~i ali omajati ugotovljenega vzorca pojavljanja beloglavih jastrebov, kot ga predlagata Miheli~ in Genero, vseeno poglejmo, kje bi glede na o~itke lahko pri{lo do napake. Mo`nosti sta dve: (1) zaradi la`nih negativnih podatkov je vzorec luknjast tam, kjer se jastrebi v resnici pogosto pojavljajo, a jih ni nih~e opazil; (2) zaradi pristranskih pozitivnih podatkov je vzorec te`i{~ pojavljanja la`en tam, kjer je ve~ja gostota opazovalcev.
S prvo mo`nostjo se je treba spogledati `e pred za~etkom podatkovne obdelave. Miheli~ in Genero ne bi mogla dobiti verodostojne slike pojavljanja beloglavega jastreba, ~e ne bi mogla ra~unati z vsaj pribli`no celotno pokritostjo obmo~ja raziskave. V razpravi svojo nenapisano predpostavko na kratko utemeljujeta z rezultati popisov za novi ornitolo{ki atlas slovenskih gnezdilk, ki potekajo v ~asu spomladanskega vi{ka pojavljanja. Utemeljitev bi bila popolnej{a, ~e bi dodala {e terensko pokritost, ki jo zagotavljajo dva predhodna atlasa (zimski in gnezditveni), stalno bivali{~e mnogih ornitologov na obravnavanem obmo~ju, intenzivni popisi za osem IBAjev, ki zavzemajo velik del obravnavanega obmo~ja, ter vsesplo{na priljubljenost Primorsko-Kra{ke regije kot izletni ali dopustni cilj. Sila malo verjetno je, da bi ob tem vrve`u ljubiteljev ptic v ~etrt stoletja ostal kak{en ve~ji kos neba nad jugozahodno Slovenijo, ki mu ornitolo{ko oko ne bi namenilo pogledov. Beloglavi jastreb je ptica, ki jo v zraku le ste`ka spregledamo, zato registracija ne zahteva nobene posebne metode ali ve{~ine. Tudi ~e obstaja {e kak{no spregledano mesto koncentriranih pojavljanj, {tevilo jastrebov tam ne more biti tako veliko, da bi v celoti poru{ilo ugotovljeni vzorec. [tevilo potencialnih migrantov iz kvarnerske populacije ni dovolj veliko.
Druge mo`nosti ne moremo odpraviti vnaprej. Prepri~ani smo lahko, da razporeditev opazovalcev ni bila enakomerna ali naklju~na. Zelo veliko ornitolo{kih pogledov je na primer dele`no nebo nad Koprom z zaledjem, kjer delujeta DOPPSova pisarna in naravni rezervat, prav tako vzdol` cestne povezave med Ljubljano in Koprom, po kateri se dnevno vozijo ornitologi. Take zgostitve opazovalcev bi lahko delovale pristransko, ~e bi bili jastrebi razporejeni enakomerno ali naklju~no. Po drugi strani lahko na ugotovljeni vzorec sploh ne vplivajo, ~e se jastrebi ne pojavljajo naklju~no. Lahko bi prispevale le veliko koli~ino “negativnih rezultatov”. Ali so mesta z visoko gostoto opazovalcev pristransko vplivala na rezultate, lahko preverimo s testom: ~e je razporeditev jastrebov naklju~na, pri~akujemo koncentracijo opazovanj tam, kjer v nebo gleda najve~ ornitologov. To je poleg
95
P. Trontelj: Komentar na komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79
`e omenjenih avtoceste in Kopra {e v Se~oveljskih solinah, v krajih, kjer sodelavci raziskave slu`bujejo in stanujejo ali so stanovali (npr. Postojna, Ilirska Bistrica, Koritnice, Nova Gorica), na mestih stalne obro~kovalske aktivnosti (npr. Korotan med Postojno in Razdrtim) in morda {e kje. Pike na zemljevidu ka`ejo popolnoma druga~no razporeditev. Tometovo podmeno o enakomerno razpr{enem pojavljanju beloglavih jastrebov med Koprom in Postojno torej lahko zavrnemo.
Kritika se nana{a {e na ugotovljeno letno obdobje pojavljanja: “… ne vemo, ali jastrebov v mrzli polovici leta res ni, ali jih morda samo nih~e ni iskal tako zavzeto kakor poleti”. V tem pogledu je kritika enako zgre{ena kot pri prostorskem vzorcu pojavljanja. Tudi tu njeno neumestnost potrjujejo sistemati~ne terenske raziskave, npr. v okviru zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994) ali zimskega dela atlasa ptic Triglavskega narodnega parka (Kmecl 1997). Obe raziskavi sta zajeli obmo~je zgo{~enega pojavljanja beloglavih jastrebov, vendar nobena ni dala niti enega zimskega podatka. Edini meni znani zimski podatek je naveden v dodatku II Zimskega ornitolo{kega atlasa Slovenije (pisni viri iz obdobja pred ZOAS; Sovinc 1994): konec januarja 1912 en osebek ustreljen pri Raki na Dolenjskem.
S Tometom se strinjam, da bi bili podatki o vzgornikih, ki so jih zbrali jadralni padalci, potrebni previdnej{e obravnave. A ta del je nebistven za njegov namen – relativirati pomen Volovje rebri kot dela migracijskega koridorja beloglavega jastreba. Pri tem mu je spodletelo tudi v zaklju~nem odstavku, v katerem sku{a razvrednotiti kritizirano delo: “Precej bolj 'znanstveno’ bi ~lanek deloval, ~e bi avtorja analize predstavila kot hipoteze in ne kot zaklju~ke raziskave”. Znanost ni stvar oblike in vtisa. Vseeno je, ali izsledke imenujemo zaklju~ke, hipoteze, teorije ali celo dejstva. Po svoji naravi so znanstvene ugotovitve lahko vedno le ovrgljive hipoteze, ali pa niso znanstvene. Pot do znanstvenega spoznanja ne vodi prek potrditve, ampak prek zavrnitve alternativnih mo`nosti z izkustvom (empiri~no) (Popper 1963 & 1998). Miheli~ in Genero sta ovrgla Tometovo hipotezo o naklju~no razpr{enem pojavljanju z novim empiri~nim znanjem - prostorsko analizo zbranih podatkov. Postavila sta novo hipotezo, da se beloglavi jastrebi pojavljajo predvidljivo, vzdol` dinarskih grebenov, v povezavi s termi~nimi in pobo~nimi vetrovi. Dokler je ne bo kdo ovrgel z novimi izkustvenimi podatki, bo veljala kot najbolj verodostojna razlaga pojavljanja beloglavega jastreba v Sloveniji.
Literatura
Adami~, M. (1994): Ocena mo`nosti za spontano {irjenje rjavega medveda (Ursos arctos L.) v Alpe, smeri glavnih emigracijskih koridorjev ter motnje v njihovem funkcioniranju. pp. 131–143 In: Adami~, M (ed.): Zbornik posvetovanja o rjavem medvedu v de`elah Aple-Adria. – Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana.
Kmecl, P. (1997): Zimski ornitolo{ki atlas Triglavskega narodnega parka. Projektno poro~ilo. – DOPPS, Ljubljana.
Krisper, M. & Medica, P. (2004): Uporaba metod odkrivanja zakonitosti v podatkih za spremljanje dru`benega in ekonomskega razvoja. pp. 61–106 In: So~an, L. (ed.): Simulacije trajnostnega razvoja 3. – Zalo`ba FDV, Ljubljana.
Popper, K.R. (1963): Conjectures and refutations: The growth of scientific knowledge. – Routledge, London.
Popper, K.R. (1998): Logika znanstvenega odkritja. – Studia humanitatis, Ljubljana.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana.
Tome, D. (2005): Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79. – Acrocephalus 26 (127): 195.
Tome, D., [ere, D., Vrezec, A., ^uhalev, I., Paternoster, M., Alati~, Z. & Kokalj, D. (2004): Presoja vplivov na okolje za vetrno elektrarno na Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod; povzetek ocen vplivov na okolje za segment naravno okolje; referat {t. 1657. – Elektroin{titut Milan Vidmar, Ljubljana.
96