ra*k m* soks*» in pr»xnlkot. ^ 8awUy» sad Holii»J». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnilkl In uprmvnltki proiiort: M67 8. LswndaU A v«. Offlcs of Publ kation i »667 South Lawnd»l« A v«. T«l*phon«, Rockw«ll 4004 Cm Hsta J« 96.00 iiui ■»•tur Juun I«. IMS. at tke po.t-ofTW« der the Act of Congr«. of lUrok I. lttt. CHICAGO, ILL„ TOREK, 2. AVGUSTA (AUGU8T II, 1938 Subscrlptioa 16.00 Ys*rly STEV.—NUMHER 150 Acc«ptanc« for maUin* at «pecial ratc of po s Ur« pror\d9& for ta —ction 110». Act of Oet ». 101T, aathorUad on Jw 14, 191». led Rusijo in Japon-sko se razvija vojna aponci in »ovjcti dolžc drugi druge agresije in ^prvega napada." V Moskvi priznavajo, da to 11 ruske čete morale umakniti s spornega hriba, pravijo p*9 da so Japonci imeli velike kgube; nasprotno trdijo v Toki ju, da je bilo & 50 Rusov ubitih = TOKIO, 1. »v«. — pikarska agentura Asaociated m ^znava, da so aovjetak* ilci danes napadli japonske ^ke postojanke v Mandžu- L Tokio, 1. avg. — Vojni svet, itoječ iz voditeljev japonske ide in armade, ima danes kon-Knco razpravljajoč o nadalj-korakih, če pride iz konflik-j sovjetskimi četami ob me-vzhodne Sibirije kaj resnegaJ jditelji Japonske so v strahu, iiebodo Rusi maščevali za po* pri Cangkufengu z novim pilom v Mandžukuo. Japonski viri danes poročajo -veliki zmagi" nad sovjeti v bem spopadu za sporni hrib Cangkufengu v bližini jeze-Kasan, kjer se spajajo meje eje, MandŽukuja (Mandžuri-in sovjetske vzhodne Sibiri-to je nedaleč od Vladivostoka. bitkem, toda silovitem boju japonske in mandžukujske ! zasedle sporni hrib in po-lie Ruse čez mejo, dočim je ibojiMu obležalo čez 50 Rusov rtvih. (0 Atevtilu uHtih Ja-» pav in Mandžurcev japonsko lotilo molči.) Japonska vlada vztraja, da je ■jeni sporni hrib na man-rinjskem ozemlju in da so so-like čete prve prekoračile Vo in se polastile omenjenega M. Vest iz vojaškega glavnega a v Koreji se glasi, da šte-ubitih in ranjenih na ruski ini zna&a okrog 200 in Rusi tudi izgubili precej svoje boj-opreme. Na obeh straneh je i precejšnje Število bojevni-»in sovjeti so se posluiili tu-teike artiljerije, skrite v hri-na njihovi strani meje in bombardirajo izgubljene ■tojanke na mandžukujskihf *«kva, 1, avg. — Oficielna 'jetska časnikarska agentura " poroča, da so japonski mi-PJJJI včeraj zgodaj zjutraj rtili agresivni čin in prekopi •ovjetsko mejo na hribih *lno od jezera Kasana. Ja-w prodrli na ozemlju so-vzhodne Sibirije dve in milji daleč. Jezero Kasan le-JJttu ^'»ngkufenga. Večja sila je napadla sovjetske nenadoma, ko je bila Še ' »n pod močnim kritjem ognja. Sovjetske « *> se morale umakniti, ■ J»P^>nci so plačali svoj drz-velikimi izgubami. 1. avg. — Japonski ^ »tan danes poroča, da je Jt1 a"nada zlomila odpor ■'tajskih divizij južnoza- 0 in ____ . . . Ofenziva ljudskih čet v zastoju Dva dni že traja silna bitka Hendaye, 1. avg. — Neprestani napadi in protinapadi z o-beh strani pojačene lojalistične in Frankove armade trajajo že dva dni na katalonski fronti, toda niso še premaknili nobene armade z mesta; španska ljudska armada čvrsto drži okupirano ozemlje, ki ga je zasedla zadnji teden in energično odbija vse fašistične protinapade. . Obe sili sta vrgli v boj vse svoje letalske enote, toda zdi se, da sta v tem momentu enako močni. Frankove čete se še krčevito drže zapadne strani stra-tegičnega mesta Gandese. Bojna črta se vleče okrog 25 milj zapadno od reke Ebro čez strme hribe in globoke doline, ampaJf najhujši boji se koncentrirajo pri Gandesi in na to novo izvoje-vano pozicijo španske ljudske vlade fašisti sipi jejo največ bomb iz zraka. Fašistični letalci m včeraj trikrat poskusili a napadom na Alicante ob Sredozemskem morju, a"vselej so jih odpo-ili lojalistični letalci. ———— ■ - -- Domače vesti Oblaki Chicago. — Joseph in Terezija Kren z dvema sinovoma in hčerjo iz BuffaJa, N. Y., sta 1. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Smrtna nesreča v Minnesotl Ely, Minn. — Pri koliziji dveh avtov zadnje dni je bil na mestu ubit mladenič Matt Marolt, star 25 let, dočim je bil Anton Siko-i nja težko ranjen. Vozitelj tru-ka Martin Skala je ostal nepoškodovan. Nesrečni Marolt zapušča starše in tri sestre. Bil je član KSKJ. Nov grob v New Yorku i New York. — Dne julija je tu umrla Mary Danič, stara 80 let in doma od nekod na Gorenjskem. Bila je 40 let ameriška državljanka in izvrstna kuharica, ki je vedno kuhala za razne privatne in javne prireditve v newyorški naselbini. 4ih| >ft*> ln Kiukianga ob reki ,n f*rog 135 milj od začasnega nedeža ki- « vlade. * l^ajo. da bodo rj'1' Nsnčang, sto milj jui- « Kiukianga, in mesto unP * '»"J-m. Kitajski letalci so ^ "»padli japonske bojne n» Jangtse pri Huko- L2JT,tru ter jih škodovali. Wofco toiila zdrav. zvezo kot truši ^Jhjgton i > c., i mvf_ ^'pST^ natnanja' k ai^*® '""MUh S Itu"*** totb» n* ■JTProtitm.tnih bralnih p^ b •m«>riških zdrav. '^sša. kakor da ima tdravstvom in vo. i to I'01' W,inik»m ' nizki. Bolgarija dobila svobodno armado Balkanska antanta dala Bolgarom veliko koncesijo Sova trgovinska pogodba Amerike z Rusijo Washington, D. C., 1. avg. — . ogajanja, ki so v teku v Moskvi že več tednov pod vodstvom skrbnikov ameriških poslov Ale-xandra Kirka glede nove trgovinske pogodbe med Združenimi državami in Sovjetsko unijo, bodo kmalu končana. Stara pogodba med Ameriko in Rusijo poteče 5. avgusta. Kolikor je zna-; no, se sovjetska vlada v novem paktu zaveže, da bo kupila najmanj za 40 milijonov dolarjev vrednosti blaga v Združenih državah v prihodnjem letu. Sovjeti kupujejo največ stroje in o-rodje v Ameriki. Nemiki pisatelj izgubi\ nacijsko driavljanstvo Berlin. — Erich Maria Re-marque, avtor znamenite knjige "Vse mirno na zapadni fronti' n več drugih antivojnih knjig ae lahko smatra počaščenega ker so mu naciji vzeli nemško državljanstvo. Remarque je takoj po nacijskem prihodu na vlado zbežal v Švico, kjer še danes živi. Sofiia, 1. avg. — Bolgarija je bila vssaaj obveščena Is Aten, da je balkanska antanta (Ru munija, Jugoslavija, Grčija in Turčija) dala Bolgariji veliko koncesijo. Sklenila je, da klav zula v mirovni pogodbi, ki veže Bolgarijo na gotovo število vojaštva, ni več veljavna za balkansko antanto. Bolgarija ima lahko tako veliko armado, kakršno sama hoče. Balkanska antanta zdaj upa, da se ji Bolgarija pridruži in sklene z vsemi svojimi sosedi nenapadalno pogodbo. Mussolini in papež sta spet v konfliktu Rim, 1. avg. — Naznanilo Mussolinijeve vlade, da bo začela z "rasnim čiščenjem" v Ita liji, je razburilo katoliške kroge v Vatikanu in papež Pij je pred nekaj dnevi ostro kritiziral ras no politiko kot posnemanje poganske Nemčije. To je razkačilo Mussolinija, ki je zadnjo soboto indirektno odgovoril papežu v nekem svojem govoru, da Italija "hodi svojo ravno pot in nikogar ne posnema, ampak rasno čiščenje v Italiji je definitivno na dnevnem redu, če je komu prav ali ne..." ( J Zakon za brezposelnost- no zavarovanje ustaven New York. — Magistratni aodnik Alexander Brought je pri prvi preizkušnji državnega zakona za brezposelnostno zavarovanje odločil, da je zakon ustaven. Nekega majhnega podjetnika je kaznoval s $100 globe ali 10 dni ječe, ker ni plačal svojih prispevkov v državni fond. Podjetnik je plačal globo. Primarne volitve v petih driavah ta teden Waahington, D. C , 1. avg. — Primarne volitve za nominira-nje kandidatov za kongres in domače uradnike se vrše ta teden v peti* državah Jutri (torek) so v Kanaasu. Virginiji in West Virginiji. v četrtek v Ten-neaaeeju in v soboto v Kentuc kjrju. ____ | San Fra krožno sod forsirati od Sodišče noče izvesti od loka deliivskega odbora iscd. — Zvezno o-•e ije odklonilo en k^elavskega odbora, v katerem Je odredil, da mora Idaho-Maryland Mineš Corp. vrniti delo 61 unijskim rudar jem In jim plačati zamujeno mezdo s 12 drugimi vred. katerim je družba že vrnila delo. O-krožno sodišče pravi, da kopanje zlate rude ne spada v meddržavno trgovino. Delavski odbor bo vzel prisiv pred zvezno vrhovno sodišče. Dve tatici v Rusiji obsojeni v smrt Moskva. !. avg. — K. A 8o-rokina In M. !. Tihonova, prva knjigovodkinja in druga blagaj-ničarka delavskega sUnovanj-skega trusta v Gorkem. sta bili te dni obsojeni v smrt s ustre-litvijo, ker sta ukradli trustov denar. Podjetniki branijo špionažozBogom! Izgovarjajo se na vlado, Boga in hudiča Waahington. — (FP) — Podjetnikom pride prav tudi "BoŽ-,a Previdnost" v obrambi svojega vohunskega aistema proti delavcem. Boga, Mojzesa in hudiča je vsaj poklicala na svojo stran Croaaett tumber Co. v Crossettu, Ark., katera mora po odloku zveznega delavskega odbora vrniti delo 84 odslovljenim delavcem in jim ipplačati vse zamujene plače. Delavski odbor je v svoji preiskavi dognal, da se Southern Lumber Operators' Association poslužuje špionov in črne liste v K)ju proti organiziranju delavcev. Včlanjenim podjetnikom plačuje tudi podporo, ako ao prizadeti po staviti, ter jih zalaga s špioni, katere dobiva od Pinkertona in ftpionske agencij« National Corporation. Eden od teh špionov, po Imenu John Mc-Vitch, se je prikopal do podpredsednika krajevne tesarske unije (ADF) pri Crossett Co. V svojem zagovoru špionaže med delavci pravi družba, da se je "poslužujejo vsa vlade in vsi ljudje, ki nosijo veliko odgovornost." Posegla je tudi v davno zgodovino človeltva ln pravi: "Ne glede kaj kdo misli o tej praksi, se nam vaeeno vidi, da se je človeštvo poslužuje že od časa, ko je Mojzes poslal svoje špione v Kano, toda ne izgleda, da bi bil Jehova, ki js vodil Moj nasprotoval temu činu," ' ' . - mV 'Malo jeklo1 grozi z redukcijami plač Do tega bo priilo, če vlada določi minimalne plače Waehln«ton. — (FP) — Odvetniki Republic Steel Co. in In-land Steel Co. so na konferenci za določitev minimalne plače v jeklarski industriji zagrozili, da bosta obe družbi reducirali plače, če bosta hoteli konkurirati za vladna naroČila. To je bil odgovor teh dveh kompanij "malega jekla" na zahtevo jeklarske unljs CIO za določitev minimalnih plač v jeklarski industriji, kolikor se to vpraftanje tiče vladnih nsšročil ln Walsh-Healeyjevega zakona. E. S. Ballard odvetnik Inland Steel, Je argumentiral, da ae bodo morale dvigniti cene jeklu, ali pa znižati plače, ako bodo jeklarske družbe prisiljene plačevati "obstoječe" plače pri vladnih naročilih. "Dasl je plačevanje tako viaokih mezd, kolikor je ekonomsko mogoče, zaželjivo, je vzdrževanje atatičnih plač nemogoče v pričo obstoječih ekonomskih razmer, ne da bi bilo na škodo delodajalcev ln delavcev," je rekel Ballard. ŽELEZNIČARJI NE BODO PRISTALI NA REDUKCIJE Železnice lahko plačajo obstoječe mezde STALIŠČE VODITE-LJEV UNIJ Zanimanje baronov MURRAY SPET za 'svobodo tUka' KRTAflL BARONE iorba jeklarskih mag* natov za kontrolo listov v Birminghamu Chicago. — (FP) — Na konferenci z zastopniki železniških družb so voditelji železničarjev kategorično odklonili vttako znižanje mezd, kar zahtevajo mag-na t je. Ce bodo slednji inslstl-rall na redukcije, zna priti do velike stavke. V smislu Šelss-nlčarskega zakona mora iti vsa atvar po raznih instancah, kar bo vzelo več meaecev predno pride do konca. Stališče železničarjev je krepko začrtal A. F. Whitney, pred. aednlk bratovščine sprevodnikov, ko je rekel magnatom na čikaški konferenci: "Zapomniti ni morate ta-le fundamentalnl fakt: predno morete plačati en cent obresti lastnikom boftdov, ali pa en cent divldepd delničarjem, morate prej plačati pošteno žlvljensko mezdo svojim delavcem." Slično stališče so zavzele tudi druge železničarske unije. Ali so železnice res tako v škripcih, da ne morejo vzdršati sedanja mezdne lestvice ln pla čevatl davkov ter drugih obratnih stroškov? Iz finančnega poročila železnic prvega razreda za prvih pet mesecev tega lata — za junij ln julij še ni številk is raivtdno, da ao y. tam času napravile $240,000,000 o-brato val nega proflta. Ca bodo tudi ostalih aedem meaecev pro-porčno napravile tako dobro, bo njih obratovalni prof it znaša ob koncu leta nad pol milijarde dolarjev. Ta vsota bo dovol, velika za plačltev obresti na bondni dolg ln bo še nekaj osta lo za delničarja. Za obreatl na bondni dolg potrebujejo okrog pol milijarde na leto. Gonja za znižanje mezd gre torej za tem, da delničarji ne oatanejo brez maatnlh divldend ln železnice so napihnjena i vo-denim kapitalom kakor malo katera druga industrija. Tud bondni dolg predstavlja precej šnjo mero mrtvega kapitala. Boj železničarjev proti rs« dukcljam Je važen za vae ameriško delavstvo. Ako bi ae mag* natom v tej industriji posrečilo znižati plače, tedaj bi sigurno sledile redukcija tudi v vseh drugih Industrijah, kar bi pomenilo deflacijo kupne sile delovnih mas in pogoršanje krize Njemu se je pridružil tudi T. F. Patton, odvetnik Republic Steel, ki je zagrozil z legalno akcijo glede ustavnosti Walsh Healeyjevega zakona. On Je ur-giral, naj se vprašanje določitve minimalnih plač v jeklarski Industriji odloži na poznejši čaa. Republic Steel In Inland sU zagrozili z redukcijami in legal-1 no akcijo potem, ko je Philip Murray, načelnik jeklarske unije, predlagal vladni komisiji ra izvajanje Walah Healeyjevega zakona rasdelltev Jeklarak« In duatHje v tri distrilcte in določitev minimalne plače v vzhodnem diatriktu aa S2.6c na uro, kar je minimalna plača pri U H. 8teel V vzhodni diatrikt naj bi spadal pretežki del jeklarske Industrije, okrog iN}* produkcije. Izgubljeno letalo ie vedno velik misterij Manila, Filipinsko otočje, 1 avg. — fttiri ameriška vojaška letala, ki so tri dni iskala izgubljeno vele le ta I o Hawail Clipper, so se danes vrnila s poročilom, da za letalom s 16 oaeba mi v njem nI sluha ne duha. Ve lik madež olja in gasolina, ki so ga opazili na morju 60 milj točke, odkoder se je letalo zadnjikrat javilo, je žc izginil, to rej težko prid« v |w4t«v. Tu se širi goiorica, da je letalo mor da postalo žrtev japonskih šp onskih intrig. V letalu Je nam reč bila večja vsota kitajskega denarja. Unije hvalijo direktori co delavskega odbora New York. — Distriktnl svet hotelskih In resUvracIJaklh delavcev, v katerega spada IS kra jevnih unij ADF a »0,000 član je pohvalil reUjrd Bll^nore M Herrickove, pok^ajjjiake direktorice delavskega odbora. Ona bo mogoča kandidat i nja am Alte lic Steel Co., v kateri je sku-ala iztrgati vaaj pa omajati controlo čaaopiaja v Birminghamu Ala., kjer je dominantna sl-a Tennessee Coal k Iron Co., podruftnica U. S. Steel ln konku-rentka Republic Steel. To bortx> e odkril senatni odsek sa civilne svobodščine, ki ja objavil ne-kaj zelo zanimivih pisem o prizadevanju Girdlerjeve kom pa-nije, da dobi vsaj del "svobode tiska" v Birminghamu na svojo stran. Ta borba se ja pričela lansko eto z Izbruhom stavka v "mi-em jeklu". Republic Steel ln pet drugih "malih" jsklaraklh drušb je bilo v silnih skrbeh glede "javnega mnenja" Pomagale ao si na ta način, da so najela cle-velandsko firmo Hill and Knowl-ton, ki špecializira v "javnih od-nošajih" ali v kovanju — Javnega mnenja. Tem publlcltetnlm artlstom so plačale $76,000 za oskrbo ugodne publlcltete v dnevnem Časopisju in za "Atudi-ranje delavskih odnošajev." Med temi "študijami" so se ti umetniki "ugodne publlcltete" posvetili tudi študiranju angleške delavske zakonodaje, kar najbrfte pojasni vzrok, zakaj se Je ameriško "Javno mnenje" zadnje lato toliko zanimalo za angleški delavski zakon ln mogoče tudi to, zakaj je predsednik pred nekaj tedni poslal v Evropo po-nebno komisijo za študlranja dfe-lavske zakonodaja. Republic Steel Je močno pekla tudi "časopisna situacija v Birminghamu," kjer ima Tenneaaee Coal k Iron Co. "kot največji davkoplačevalec globok vpliv na vso občino," kakor Ja rekel v pismu Kenneth D. Marin, pod predsednik Truscmi Hteel Co„ podružnice Republic Hteel, R. J. Wysorju, predsedniku slednje. Mannovo pismo z dne 20, junija 19717 razglablja, na kakšen način bi bilo mogoče zlomiti do minacijo Tenriessee Coal Co. v Birminghamu. Svojemu kolegu WysorJu sugesllra, da ja treba pridobiti nekatere vplivna osebe, ki bi govorile z Victorjem Ifansonom, Izdajateljem dveh II ■tov, ter njegovim glavnim u red nlkom Chas. Fledelsonom, katerega naj bi "pokrlstjanill." Hllčnega mnenja Je bil Kdgar H. Jiowerfind od clevelamlske publicistične firm** Hill k Knowlton. Tudi on Je v pismu t dne 10. Julija 1M7 sugentiral Wysorju, naj izdajatelja Hansona obiščejo prijatelji, "poleg lega pa b bilo Mm napraviti primeren pritisk s strani oglaševalcev". Hanson bi bil tedaj v žaklju, njegov urednik pa "pokrlstja njen." Priporoča stabilisiranje minimalnih plač jeklarjev GRE TUDI ZA VLADNA NAROČILA Waahlngton. — (FP)—Philip Murray, načelnik jeklarske unije in podpredsednik rudarske unije UMW, je na konferenci za določitev minimalnih plač v Jeklarski Industriji zopet grmel proti "malemu Jeklu*. Konferenco je sklical delavski depart-ment na podlagi Walsh-Haalay-jevega zakona, ki določa določitev minimalnih plač v vseh Industrijah, v katerih Ja vlada od-jemalka. Poleg delavcev so poslala svoja zastopnike na to konferenco vse Jeklarska družbe. Murray Je rekel, da Republic Steel ln Bethlehem Steel pograbita večino vladnih naročil, kar radi plačevanja nitjih mesd lahko dasta nitje ponudbe. On je predlagal razdelitev Jeklarske industrija v tri dlstrikta — vzhodnegs, zapadnega In Jutna-ga — v katerih naj bi bila minimalna plača 66.6c, 60c ln 46c na uro. Od 28. septembra 1986 do 7. julija 1988 js Bethlahsm 8teei dobila 11.8% vseh vladnih naroČil sa jaklo. Na drugi strani so pa drutbe, šaat po številu, ki plačujejo minimalno plačo 62.6c na uro, prejele la 6.8% vladnih na-rečil sa jekla, >; ' Po načrtu, katerega Je pfod-lagsl Murray, bi v vzhodni diatrikt, v katerem bi bila minimalna plača 62.6c na uro, spadala skoraj vsa jeklarska Industrija, 94.2% produkcije. V U diatrikt bi spadala vaa države vzhodno od rake Mississlppl, u-ključtvši Minnesoto, Iowo In Mlssouri, na jugu pa Kentucky in Vlrginia. Bethlehem Steel plačuje šaat centov manj na uro kot drutbe, ki imajo (Migodbo s jeklarsko u-nljo. Na severu plačujs Republic Hteel enake plafe, toda na Jugu |m riitje kot druge družba. H stabiliziranjem minimalnih plač v smislu Murrajrjevega priporočila bi i>otem vsa jeklarske drutbe imele enako priliko pri dobavi vladnih narodi, ja rekel on. iTa konferenca J« bila sklicana na pritisk Jeklarake unije, kar upa z določitvijo minimalnih plač po delavskem departmentu preprečiti znižanje plač. Gradnja čikaike "sub-way" odgodena 60 dni Washlngton, D. C„ 1, avg. — Harold L. lekes, tajnik notranjih zadev in administrator sa Javna dela ali PWA, Je Izročil prošnjo čikaškega mastnega sve-ta za |)osojilo za gradnjo pod-umiMke železnice poaebnemu Inženirskemu svetu z namenom, da dobro preštudira načrt. To pomeni, ds se posojilo In gradnja za vlečeta najmanj sa dva meseca, Republic H^gLlfidelal pregla vire tudi Jamaa Mm«, urednik flcrlpps-Howardovetfa lista Blr mingham Post, "ki enkrat za-vzame pravilno ataiiiče, toda ga drugič poruši. Z drugo veaedo: z njim je tatko, ker ae vaelej Izmuzne la pesti," Toda sa f«®*' Antinacijski begunci v Skandinavskih driavah Kopenhagen. — Na ftvedakem, Danskem In Norveškem živi 887H nemških antlnacijskih be-gunrev, se glasi oflclelno poročilo danske vlade. cionarje K«-p ubile Steel Co. je bila tolažba, "da Ja Rlrmlngham .Poet manj radikalen, odkar Je na pozornicl osnutek za reformiranje vrhovnega stališče. Tudi sem prepričan, da as oba llata obračata v pravo smer," Ja pisal 9. julija 1937 W H. Oldham, diatrikt nI ravnatelj Republic Steel Co., predsedniku VV/sorju, ^ 10SVET* PROfVETA THR BflM3HTRNMin mm ulfmma rfnipMMIf N.t» ■ Mh M « MU« •»•» «f***" m Ctmm $1M m m* K* M.H m »* tate« M iMk PftOSVKTA A«. M(7-M b mimik or m» r«BM*T«o 131 ..M m >Ml«fu pomeni. štene načine, samo da zmagajo t Na ta način — s sleparijo — so Italijani odneaii eno zmago iz lanskih olimpijskih iger v Berlinu. Fašistom in nacijem mora biti vsako sredstvo dobro in sveto, samo da dosežejo svoj namen 1 Dokler ni bilo fašističnih diktatorjev, nismi nikdar slišali, da bi se vlada te ali one dežele uradno brigala za privatne športne tekme svojih državljanov in da bi rezultate teh tekem aplicirala na svojo državno politiko, dele totalitarni fašistični režimi ao upregli šport — kakor vse drugvi — v svojo pro|>agando in avoj prestiž — in gorje ubogim športnikom njihove dežele, ki se vrnejo tepeni domoV! Vera, da morajo fašisti vselej in povsod biti prvi In nepremagljivi, u naivna In otročja vera Jim Je zašla v meso in kosti in zda) grize do blaznosti. Toda fašistom v Italiji kakor nacijem v Nemčiji mora biti le jaano. da Je njihova vera v "nepremagljivost" navaden bluff — in zdaj ae znašajo nad reveži, avojimi tepenimi športniki, ki so samo ljudje in ki s svojo golo faši stično navdušenostjo ne ftorejo nadkrilltl iz vežbanostl In »pretnostl tujih športnikov. Fašizem otožuje brutalno mol, ampak bru talna moč je prazna slan«, če se ne opira na nekaj konkretnega. Golila Je močne jla ko vsak posamezni človek« kljub tamu gorile le ne vladajo sveta. Demokracij«, ki se zanaša na zdrav razum, bo z lahkoto utrla fašistično brutalnost. Glas iz južnih toplic Hot Hprings. Ark. — Dne 7. julija sv« se odpravili na počitnic« in zjutraj istega dne eva napojili nalaga konjička oziroma Chriskrjev avto, namreč moja hčerka Sophle in jaz. pa «va jo otfftnill proti Hot Springau, Arktnsas. v južne toplice. To je 460 milj d«ljave b, Johnstovm Cftyja. III.. do ime-novaneg« kraja v državi Arkan- Vožnja po južnem delu države TUinoik je bMa krasna, kajti razgled Je bil felo lep v tem letnem času — vse lesketa, vse duhti in vse pravev« oeračje v nežni jutranji rosi. Zlasti je lepa narava letos, ker je vedno dovolj dežja. Peljali sv« se naprej po lepi tlakovani cesti. Nudil se nama krasen razgled vsepovsod: krasne njive, obširna farmska polja, lepo obdelana in bogato obljubljajoča, požeta (s strojem pokošen«) pšenica, pripravljena za mlatilni stroj. Poleg pa lepo rasteča koruza, ki je tako zelena, da kar barvo spreminja. Prifurali sva v Cairo — pa ne v egiptovski Cairo, temveč v il-inoiski — kjer sva pognali naš avto čez veliki most tam, kjer se stekati dve veliki reki skupaj v eno mogočno reko, v veletok— namreč reka Ohio v Mississippi, Mostnina je en copaik, kar je vsekakor malo preveč — pa kaj se hoče: plati in se pel ji! Peljali sva se naprej in prišli državo Missouri. Spet so se nama nudila krasna polja, ki so bohotila v krasni poletni o-premi. Tam je nemška detelja, onkraj obširni pašniki, polni.vsakovrstne živine, zraven pa veka polja, ki so lepo obdelana s stroji. Vidijo se melone (water-melons) in drugi južni sadeži. Vidi se lepa, rahla zemlja, ni) kateri pridelki dobro uspevajo. Nekoliko naprej po državi Missouri, že blizu države Arkan-sas, se pa začnejo pred nama razgrinjati bombažna polja. Zapeljeva med sama bombažna pola, ki se vrstijo vse do države . trkansas in še naprej v državo Arkansas samo. Na stotine milj sama krasna polje bombaža, vmes pa nekoliko njiv riža. Vsega tega ne bi verjela — tako «em se čudila — ako ne bi bila sama videla. Kako lepo cve-tejo bombažne raatline. Kako lepo dlše bombažni cveti. V več krajih, kakor daleč ti oči nesejo — ena sama velikanska o-deja bombažnega cvetja. Rdeče n belkasto cvetje se vidi med tem cvetjem. Med cvetjem pa polno ljudi—črncev, ki ta krasna x>IJa obdelavajo g motikami. Na teh velikanskih bombažnih plantažah morajo vsi pridno ■ udano delati —- od malega dečka, od maienčkov, do stare babice — da ai zaalužljo vsaj za bomo življenje ta svoje trdo de-o, ki Jim ga dajejo "ta veliki" beli posestniki ali plantažniki, ki zkorlščajo ubogo črno paro do skrajnoati. Razume ae, da ti be-1 posestniki nič ne delajo, temveč se največ le komodno sprehajajo in lepe konje jezdijo po svojih velepoaestvih. Dežja je tudi tu letos dosti in vsepovsod se obeta bogata letina. Kar se pa tiče tega letovišča ali rezorta v Hot Springsu, pa tudi kmalu opazi, da so judje dokaj "kratki" a cvenkom povsod, kajti polovico manj obi- skovalcev Je letos kakor druga leta v tem letnem času. Biznis vsled tega leze ja ko počasi, kakor povsod. Upam, da se bo v kratkem spet obrnilo na obljše — ko bodo spet denarni mogotci odprli tvoje močno zavarovane in prenapolnjene denarne shrambe. V tej državi, namreč v Ar-kansasu, ne dela toHko ljudi pri vladnih projektih kot jih dela na primer v Illiholsu. Zdi se mi, dtf "the big boys" tega ne pustijo, ker ne bi mogli dobiti ljudi za delo na svojih plantažah po svoji volji, ako bi delavci imeli izbiro dela, kajti večina njih bi rajši delala za vlado . . . Antonia Stare. Jugoslovanski dan v Calumetu Calumet, Mich. — Sesti letni sestanek in piknik Jugoslovanov na bakrenem okrožju se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta v Electric parku. Ta piknik, kakor prejšnji, prireja Jugoslovan-* ski prosvetni klub. Zanimanje letos za ta piknik je večje kot je bilo prejšnja leta. Odkar se je izvedelo, da pride na Calumet jugoslovanski konzul Peter Cabrič, ki prinese seboj red jugoslovanske krdne, ki je namenjen Matiji Sojatu, je zanimanje za to slavnost še bolj naraslo, tako da je pričakovati ene največjih udeležb, kar jih je še kdaj imel klub na svojih piknikih. Odbor je povabil na ta piknik tudi več drugih odličnih mož, dasi še nismo od njih dobili odgovor, da so prejeli naše vabilo, ampak pričakujemo, da bodo sprejeli in se udeležili piknika. Aktivnosti na pikniku se pričnejo ob deseti uri dopoldne. V parku je dovolj prostora za par-kanje avtomobilov. » Program, katerega je aranžiral Frank Simonich, se začne točno ob drugi uri popoldne. Na programu bodo govori, pevske in godbene točke. Godba bo igrala v parku do pete ure. Po programu se vrši v dvorani kontest za stare in mlade moške in ženske. Lodl Mihelchich je pripravil sta-rokrajske plese, s katerimi se bodo pokazali, kako se pleše kolo, čardaš, valček in drugi ataro-krajski plesi. Par, kateri bo najbolj znaj plesati, bo dobil denarno nagrado. Športni program se vrši po plesnem kontestu. Za otroke bodo tekme itd. z denarnimi nagradami. Zvečer se vrši ples. Začetek točno ob osmi uri. Orkester, kateri bo igral na tem plesu, je najboljši na bakrenem okrožju. I Vatopnina v park stane deset centov za odrasle, otfoei so prosti. Nekdo bo dobil denarno nagrado od Jugoslovanskega prosvetnega kluba. . Rojaki se prosijo, naj v nedeljo, 7. avgusta, ne delajo drugih prireditev, temveč naj »e za ta dan gotovo odlolijo* da pridejo v Electric park, kjer bodo zopet videli svoje zijance in prijatelje, katerih niso morda že vse leto videli. Jugoslovani v distriktu South Range, kateri želijo informacije o tem pikniku, naj se obrnejo na Nicka SeČana, v Calumetu pa na Johna Laknerja. Na svidenje na pikniku dne 7. avgusta! Za publlcijski odbor: Frank P. Rhaltz. .IOŽEK.0 M-... Izlet kluba 8. D. Akron, Ohio. — Naznanjam članom in članicam, da klub S. D. priredi izlet dne 7. avg. na farmi Louisa Novaka v Sherma-nu, O. Pričetek opoldne. Komur ni znan prostor, naj se u-atavi okoli 11. ure v klubu S. D. na 2166 Manchester rd. ali pa v dvorani društva Domovina na 14. cesti, Barberton, O., in bo dobil potrebne informacije. Pijača bo prosta in tudi sladoled, sandvlče pa naj vsak sabo prinese, ako hoče. Za ples bo igrala izvrstna godba. Več drugih stvari bo tudi na programu Na svidenje 7. avg. pri Novaku! . Leo Bregar, predsednik. Združeni mladinski pevski zbori Cleveland. — Kot Je že cenjenemu občinstvu znano, se vrši koncert združenih mladinskih pevskih zborov dne 18. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair avenue v pro« slavo četrte obletnice mladinskih zborov. Da bo to sijajna pevska slavnost, priča to, ker bo program sestavljen po večini iz pesmi naših ameriških pisateljev kot so Zorman, Zupan, Krasna, Zupančič, Molek, itd., katere je skomponiral za mladinske zbore pevovodja Louis Seme. Nastopili bodo zbori posamezno In potem skupno — vseh sedem zborov. Več pesmi skupnih fborov se bo izvajalo s sprem-Ijevanjem orgestra. Za to izredno pevsko slavnost želijo zastopniki ZMPZ izdati tudi krasno spominsko knjigo, ki bo vsebovala besedila vseh pesmi, slike zborov, pevcev, pevk, pevovodje itd. I Izdaja take knjige je seveda nemogoča brez oglasov. Zato smo se obrnili na organizacije, društva, trgovce in prijatelje, da nam pomore j o z oglasi. Res je nabiralcev za oglase vedno dovolj, toda malo jih je za tako pomembne in potrebne skupine kot so mladinski zbori. Vsled tega prosimo trgovce in prijatelje, ko vas obiščejo nabiralci o-glasov za spominsko knjigo ZMPZ, da po svoji moči pokažete, da vas zanima bodočnost slovenske mladine. Ravnotako upafh, da se bodo društva in organizacije po vol j no odzvale naiim prošnjam za oglase. Za društvene o-glase je čas podaljšan do 20. avgusta mesto 15. avgusta. Cene oglasom so; cela stran $15. pol strani $3, četrt strani $4, osmin-ka strani $2 in čestitke posameznikov po 60c. Vse pošiljatve naslovite na naslov 1120® Revere avenue, Cleveland, Ohio. (^benem naj omenim, da so vstopnice za ta koncert sedaj na prodaja Dobite jih lahko pri pevcih in pevkah, odborih posameznih zborov ali pa v slaščičarni mrs. Makovec v SND na St. Clair. Uljudno vabim na koncert 18. sept. vse in vas iskreno pozdravljam ! Za združene mladinske pevske zbore: Ančka Traven. Naša "nonpartizanska" politika Cleveland, Ohio. — Nerad, se moram zopet oglasiti z bolj dolgo metropolsko klobaso, ki je "zašpalena" z našo "nestrankarsko" politično ligo, ki pa je vseeno strankarska, ker pripada k progresivnim demokratom. Ka* dar demokratje rabijo glasove, takrat so vsi progresivni. In ako se še ni, naj bi se iz tega naučil saj nekaj tudi naš Tone Zorni kov tam na Herminieju v Penni. Mi tukaj v Ohiu bomo obdr-žavali primarne volitve za go-vernerja in posta voda jalce dne 9. avgusta. Te volitve so pomembne za demokrate in republikance, da odločijo med "veli kim zlom" in "malim zlom". Za radikalno misleče volilce so te volitve brez pomena. Kajti vei t kandidatje so orientirani strankah, ki reprezentirajo kapitalistični sistem. In ker jih ta sistem tudi podpira v volilni kampanji, je enostavno, da bodo morali oni, ki bodo izvoljeni, tudi podpirati kapitalistične podjetnike, in to v vseh osirih, tudi v štrajkih! Glavna bitka je med dem<» kratoma Martinom Daveyjem, sedanjim governerjem, in Chae. Sawyerjem, ki je tudi kandidat za governerja. Daveyjev madež je, ker je poslal milico nad štraj karje pri Republic Steel Co. Da se ga izpodrine in izvoli Chas. Sawyerja, so se temu pridružil tudi komunisti v "Non-Partisan League." In tako bodo šli sedaj v volitve, ne kot komunisti (ker smo že dostikrat povedali, da nI* so komunisti), ampak kot pristni demokratje. Mi smo vedfio trdili, da ao čisto podobni vvould-be demokratom, in sedaj se hočejo sami pokazati, da so, kar so! Ker moraš pokazati barvo, te klerk v volilni koči vpraša, katere stranke volilni listek hočeš, demokratske ali republikanske. Socialisti ne volijo pri primarnih volitvah, ker njih kandidatje nimajo strankarske opozicije. (Ta dopisnik je šel le enkrat volit pri primarnih volitvah v Chicagu, in ko j« vprašal za socialistični listek, so navzoči v volilni koči zasijali, čel: kaj pa je to? 1 Le s težavo so privlekli na dan listek.) Tu pri nas je ravno take vrste kampanja proti Daveyju, kakršna je naših domačih rojakov proti i/ouiau Pircu, uredniku A-merilke Domovine. Kajti mnogo teh naših boste slišali: "Vidiš, kaj Pire piše?" In bal ti rojaki, ki največ rjovejo proti **ircu|^ podpirajo njegov list. Patmm enega in vem. da je naročnik' A. D. Sem p« še večkrat čital. ko ie v Enakopravnosti ln PTo* sveti udrihal po Pireu. Ravno tako j« z Daveyjem: so proti njemu javno, ali tajno ga bodo 0b t^VJE hinavsko lisal tudi Ameriški legiji 0 ka£ * pred omenjenim odsekom rekel, da ie hnT * "vedno -liberalna". Včeeih je bfl Brovvder z drugimi komunist vred drugačnega mnenja. Toda to je bT2 daj, ko so še rogovilili po Rusiji ntari viki in pretili kapitalističnim državam « it tovne proletarsko revolucijo. Odkar na iik Stalin Veliki pričel pošiljati v večna leviš* tudi med ameriškimi komunisti zapihal dru« čen veter. Danes so največja gonilna Hib vrstah vojnih hujakačev. Iz njihovih ust « danes prav tako čvrsto odmeva famozni Roo* vekov čikaški govor, v katerem je navduisvi svet za "karantiranje agresorjev". Sploh do. biva pri njih ta govor vedno večji momentu«. In s Svojo vojno propagando, ki je irborno ganizirana in financirana, so zastrupili že cejlen del ameriških mas, posebno pa tako z v ne liberalne elemente. 0N pr* Z ene strani komunisti, z druge Rooseveltovi administracija in s tretje wallstreetski intere. si, za katere govori New York Times. Vse ta sfle pripravljajo tla in se ogrevajo za agresiv-no zunanjo politiko, ki naj "v slučaju potrebe" popelje Ameriko tudi v novo svetovno vojno. Amerika je Že enkrat — pred 20 leti — orožjem branila "demokracijo". Prav tako tudi druge kapitalistične države. Rezultat vsem znan. Tudi zdaj se marljivo pripravi na sliČno akcijo, pripravlja ideologično in 4» jansko z velikim oboroževanjem. Ko izbruha« prihodnja vojna, v kateri bosta zapleteot Francija in Anglija, bodo ameriški kapitalistični interesi zopet gravitirali v isto smer ks-kor v zadnji svetovni vojni. In bojim se, da tudi z istim rezultatom. Skušam razumevati, evropsko organitirsns delavstvo, ki se ogreva za politiko "kolektivna zaščite". Dasi ta politika ne more biti za da> lavstvo pod kapitalizmom nič drugega kakor -kolektivni samomor, se da s striktno evropaka-ga atalilČa vsekakor več ali manj zagovarjati, dokler Hitler in Musaolini rogovilita kot dva oborožena norca. Prav za prav ne z evropske ga, marveč samo z zapadnoevropskega stalika, in to tudi samo skozi liberalna ali pa imperisli-stična očala.' Prepričan sem, ako bi se na primer an|^ ško in francosko delavstvo nahajalo geografi*-no tako ugodno kakor se nahaja ameriiko -tisoče milj od vsakega potencialnega sovrsinv ka da bi ne bilo niti enega socialista sli k* borita, ki bi se ogreval za politiko "kolektiv« zaščite" ali "karantiranje agresorjev". Sto-procentno bi objeli na primer antivojni pnv gram ameriške socialistične stranke in drugih protivojnih sil, ih to bodisi z revolucionarnep ali pa tudi čisto nacionalnega stališča. Amerika ne bo ila nikdar v vojno za kaki* visoke ideale, marveč le za protekcijo imperialističnih interesov.r Mar naj se torej ameriiko delavstvo ogreva za politiko kar*» tiran j a" kakšnih agresorjev v Evropi, južnih Amerikah ali kjerkoli! Ker vemo, • z napovedjo vojne — seveda za "demokrscijsi takoj dobimo vojni fašizem in odpravo nje sence demokracije, je ni večje Manm sploh nr večjega greha nad interes, delsrint in človeške bodočnosti, kot širjenje vojn« F* pagande. V intereab ne samo ameriških delovnih marveč tudi v interesu dežele kot t***^' ljudstvo prepreči militaristom in mf^T stom vrženje dežele v novo svetovno kisru • sicer za vsako ceno. Nisem noben p*"# prepričan sem do globočine svojega bitja, ne bo ameriški delavski razred bil, če sledi militaristom, imperisllstoarm ^ munistom" v novo svetovno klsnje.jnsr sigurno izgubil vse, kar si je ^ težkih bojih, predvsem pa tisto tron^' de, ki Jo danes ima. I«*ubll b -vojo pr*£ sko dušo, se prelevil v fašističnega^ končno pa tudi plačal vse vojne rscunr. Prod drajiatimi l«*i (Is Proavete z dne 2. aTfUltstr* BtMi*f«Stl Andrej Vldrich V*0*^ vahnem gibanju sa SRZ v Johnih okqfki. Delavske veetl. V Chieagu gr"«*'1' no naglico nove tovarne. Svetoma vojna. Nova v Franciji ae j« hitro spremi kanje proti reki Vesli. flarjetatai n T Cehosk"«* " "J Jeksterinograd v vzhodni Ru"* * ustreljen bivši car NikoUj 2- AVGUSTA^ r_ j j nrt rrri-------*------* *----r rrrrn esti iz Jugoslavije (lsrirva poro«la l^gT 0 IZSELJENSKI bzboknici L Hratine W »* Yorka L, ^venski tisk poro-Khila v pondeljek, 11. j«-mZjrn v Ljubljani Iz-EuTbornic*. Po obširnem K -Slovenca" dne 12. ju-l -unovno zborovanje Iz-KJornice vodil predsed-KLiove družbe, Ijubljan-Pdr Rožman. Vse pri-WL ustanovitev Izseljenske t* namreč vodila Rafa-Kužba katoliška ustano-I ijgeljenako />krb in izse-K vprašanja. Ustanovnega Kanj« Izseljenske zbornice ■ udeležite zastopnice Slo-K katoliške ženske zveze iz Ke in nekaj izseljencev iz Bdriav, dalje predstavniki K oba slovenska katoliška Kg dr. Korošec in dr. Wttgtopnik mariborskega ■ ljubljanski župan in šef, odseka za izseljence Etopnik ministra Cvetko- lirno poročilo v "Slovencu" p ustanovnem zborovanju K lovore raznih zastopnikih oblasti in nekaterih Egcij ter nagovor ge. Pri-■ve ta Slovensko katoliško | v Ameriki, nič pa poroči- ■ pove o resolucijah, ki so Lto sprejete. Zato za zdaj Kt se ni poučena, kakšne ■ bo opravljala ta Izseljen-Korcica. Videti pa je, da je ■m lasebnega značaja, da luitanovile katoliške organe in da ima torej tudi kali propagandni in obramb-Ifrj. Ker pa ima pri nas ■ibornice nekak vseobči po-li nekaj oficijelnega, bi bi-ftbkor dobro vedeti, ali so MMji Izseljenske zborni-labili tudi nekatoliške iz-Bake organizacije, društva ■wte in katere, in ali so ■hoteli"K to žbornifco ustVa-■toiovo, do katere bi imeli fce in pravico vsi izseli po dosedanjih poročilih, I ta nekako centralno kato-prganizacijo za izseljensko ■vo. Zanimivo je s tem v lii o tem ustanovnem zbo-Ifo Itteljenske zbornice nfe-m slovenski tisk sploh ni m niti besede. s tem zborovanjem ha omeniti tudi, da je "Slo-"-nilne vloge, bodisi kot pomoč so-rodnikom-kmetom. Vse to izpotl-kopuje*veljavo domače države v Ameriki in zaupanje izseljencev v domdvino." Tej kritiki g. Bratine, o katerem ne vemo, al! je kakšen delavec v atneriško-slovenskih or-ganizacijah ali ne, sledi Bratiriov načrt, kako tem stiskam pomagati. Njegov predlog je v kratkem tale: Jugoslovanska vlada naj imenuje aa USA generalnega izseljenskega komisarja s sedežem v New Yorku, ki bi nadzoroval vse delo is šestimi izseljenskimi koihfsarji v mestih: New York, Pittsburgh, Chicago, Denver, New Orleans in San Francisco. Generalni komisar in komisarji se izberejo med sposobnimi ameriškimi izseljenci, katerih imena je jugoslovanski vladi predložil11 v odobritev in imenovan je poseben izseljenski svet. Izseljenski svet sestavlja 30 oseb, izbranih izmed najbolj uglednih in najbolj zaslužnih naših naseljencev* in sicer sorazmerno po številu Slovencev, Srbov in Hrvatov. Sestavljal bi se dvakrat na leto aH po potrebi in deloval kot posvetovalni organ. Nato govori še o uslužbencih ko-misariata in da je treba dela osredotočiti na mladino. Komi-sariati bi vodili tudi turistično reklamo za Jugoslavijo. ' jVavfcjatfto ta Bratinov refe«< rat,-ker utegne najbrže tega ali onega zanimati. "Slovenec" sam ne pristavlja nobenega komentarja, marveč samo navaja Bratinov referat in njegov načrt. Smrt pod tramvajem v Ljubljani Na Marijinem trgu sredi Ljubljane se je 18. julija popoldne pripetila huda prometna nesreča, katere irtev fc postal 55-letni trgovski zastopnik Davorin Kug-ler iz Stožic prt Ježici. Marijin trg je center mesta in tamkaj se stekajo in križajo mnoge ceste. Zato je policija predpisala tu poseben način vožnje: vsa vozila morajo voziti ob desnem robu trga okre* kamnitega kolobarja do svoje izhodne ulice. Po sredi pa teče dvotirna tramvajska proga. Kugler je bil uslužben kot potnik pri znani manufakturni tvrdki Mayer, ki ima svoje prostore nasproti JHArijinemu trgu. Kugler je 13. julija popoldne bil na poti v trgovino, peljal se je na kolesu, ko pa je prišel na Marijin trg in zavil okrog kolobarja, je pridrvel po Prešernovi ull ci navzdol tramvajski voz. Kugler je hotel prehiteti tramvaj, pioifiti —1 tramvajski voznik je opazil, da bo prišlo do nesreče, zavrl je, a bilo- je že prepozno. Kuglerja je tramvajski voz zadel v zadnje kolo, zasukalo je bicikel In Kugler je treščil z glavo v tramvajski voz. Nteto ga je voi še vlekel več metrov. Kuglerju je počila lobanja, začel je bruhati kri in preden ga je reševalni avto prepeljal V bolnišnico, je Kugler že izkrvavel* Njegova poškodba je bila absolutno smrtna. Po rc^u je bil Kugler iz Celja, uslužben je bil v Ljubljani in si v Stužicalt postavil lično hišico, kjef je stanoval z ženo, ki je po rodu iz Gorice, s svojo hčerko Danioo, diplomirano filozofko, in sinom Mirkom, ki je letos končal učiteljišč^ in služi svojo vojaščino. Ob času nesreče ni bilo doma nikogar: sin je pri vojakih, žena pa je odšla s hčerko v Gorico na počitnice. Uhlrl je v Ormožu notar Viktor Skrabaf, ptujski rojak, star 61 let. J-odu je bil iz Ptuja, kjer je bil njegov oče zdravnik, univerzo je končal v Gradcu, za notarja je bil v Rogatcu in nato v Ormožu. Moža je poznala Vsa kulturna javnost kot neutrudnega raziskovalca starega Ptuja. Koliko starih spomenikov je dvignil iz zemlje, koliko obogatl-jev je priskrbel ptujskemu muzeju! Zlasti med arheologi je bilo njegovo ime zelo znano. Brezplačna informacija o spolni bolezni "Sifilis se lahko ozdravi". To poslanico vsebuje brošurica, ki jo je ravnokar izdala federalna zdravstvena oblast (United States Public Health Service). Ta urad označuje to jako nalezljivo in nevarno bolezen kot "velikega morilca" in spominja, da več kot 100,000 ljudi v Združenih državah vsako leto umre radi sifilltlčnega okuženja iif njegovih posledic, da po en slučaj blaznosti izmed desetih ln po en slučaj slepote izmed sedmih je pripisati tej bolezni. Pa vendarle je sifilis skoraj vedno ozdravljiva bolezen, ako začne zdravljenje pravočasno. Vsakdo bi moral poznatf temeljna dejstva o tej bolezni — njen vzrok, kako se širi in kako se zdravi. Pišite na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York Clty, in bro-šurica o sifilisu v angleščini od federalnega zdravstvenega urada se vam pošlje brezplačno. FLIS. Delavska Ma §e pripravlja na je »enaki tečaj Mena, Ark. — Dne 3. oktobra se na tukajšnji delavski šol! Commonwealth College prične jesenski tečaj, dolg 10 tednov. Podučevali bodo delavsko zgodovino, delavske probleme, sodobne dogodke, žurnalizem In govorništvo. Pričakuje se veliko študentov z juga. Ali ste te naročili to tli Mlsdinski list srojmti prijatelju *n sorodnika f domovino? To js edini da' trajne vrednot*, ki g* m m si *ntr lahko poilJHr uvoirftti r domovino Predlagani priseljeniški zakon ni bil sprejet Dies bili ni priftel de glasovanja v senatu Zakonski načrt, ki je znan pod imenom Dies bili (H. K. 63*1) in o katerem je bilo toliko govora, se ni vzakonil. Ti: zakon bi bil dovolil veliki skupini inozemoev, ki so prišli nezakonito v Združene države pre ^ m m^g ' - -t'* 'Tt JM"'' * > m V, B 4 Predsednik Koosevelt a skupino svojih političnih prijateljev v Fort Worthu, ""J*' htfe. Iti m Mi* (Nadaljevanj* ■ I. »traaL) pa volili. Kajti nekaterim ae obljubit je delo! In kaj se je zgodilo? Kden vnet naprejevet, ki j« tudi mene vprašal, da si bi naročil Naprej, Je bil Jako delavim pri CIO, pri uniji Piaehcr Body in slovenski sekciji ist«*a lokala. Pred nekaj tedni Je dobil delo v 8tate Liqu«ur Store, ki je pod drtsv-no kontrolo, in sedaj to kontrolira D*v«yjeva administracija. Tako ae vam ti naši naprejevci prodajo za groš. Potom il pa še upajo fVrtHJatt razna neumns |K»-ročila VitkmrMftt, urndniku Na-pneja. O, da. ml Jih potnem« tudi lir« "JfWja*"1 in H nopro-Je vel tam po Detroftu, vzemite to na znanje! Ako bo Chat. 8aw ver poralen. potem ae bo menda zgodilo, kot ae je zgodilo v Pennarlvaniji, da bo no pripojil "Volite fsečno demokrate, tudi če mu Je ime Davey. ker en Je demokrat In najboljši 40 dtmokmtje. Roj. te ae pa aocidtolav. ker oni nlan zato, da M ee pošiljalo vojaštvo nU št raj kar Je t" Naš rojak, mestni knanellman Anton V*Ho-Ijubiti kronani dami ročico. (Oh, kaka čast za naš narod!) Pa je lepo ^»prosil Vehovca, naj nikar ne vznemirja Davcyja, kajti Davey je vendar demokrat kot Je Vehovec. In ker je Vehovec za demokrata 8awyerja, Je prosil Mihelich Vehovca, ako bo Saw-yer poražen, naj on (Tony) jk>-tem deluje in voli za demokrata Daveyja. In ml mislimo, da "naš" koncllman Vehovec ne bo odklonil prošnje Mihelichu in bo storil svojo demokratsko dolžnost! Zaklical bo: "Pavey for governer! I, Tony Vehovec!" Ker naši v metropoli nič ne povedo, da Je bila konferenca v Columbusu, Ohio, dne 19. junija in da so bili itominirani kandidati za governerja — John C. Taylor iz Toleda, lieutunant-go-verner Albert J. Livezay iz Brownsvllla, Paul Jones iz Yel-low Sprlntfsa, congreHsman-št-large, za zveznega senatorja pa i>ouis Goldman iz Clevelands, sem jaz to omenil. Kar pa je tukaj treba, je to, kar nam pove Ix>uis Zorko, kaj je dejal Kari Marx: "Delavci, če hočete kaj doseči (te besede sem zasukal po svoje), morate pomagati s tem, da boste nabirali podpise. V državi Ohio Je treba 80,000 dobrfh podpisov od registriranih volllcev, da bo za governerja socialistične stranke prišla glasovnica v poštev. Wcll, delavci, kaj pa delate?" Med mojimi sodelavci na poulični v St. Clair Stationu je zame Čisto lahka stvar dobiti .podpise — 12A sem jih dobil in 128 pa vprašal. Torej so samo trije odklonili! Kaj bo na 7. avgusta? Joseph Durn Je enkrat dejal, da bo izlet V prid Proletarca pri Petrlchu na Blshopovi centi. Kje pa Je ta cesta? Greste ravno tako kot k MočllnikarJu po Whfte road, Jn tista cesta, ki križa prej ko prl-d<'te k MočllnikarJu, jo Hlshop. Ko krenete z VVhlte na Hlshop road, greste samo kake četrt milje južno po Hishop. Glejte zn napis "KLUB ftT. 4« J8K" — pa ne pozabite svojih dolarjev doma. fte enkrat: V nedeljo 7. avgusta popoldne pridite na omenjeni Izlet! • • e V petek bo petega avguata In aocialistični klub št. 40 JWA v Colllnwoodu Ima svojo redno mio v HDD na 1ft33A VVaterloo Člani, pridite na sejo! Posebno I Demokracija in de* lavsko gibanje Socialisti se tmrimo za svobodo in drmok racijo. Za to borbo Imamo po vsem svetu politične, strokovne, kulturne In šo druge organizacije. Ce se pa Iskreno borimo za demokracijo in svobodo, moramo tudi vedeti, kaj )• demokracija in svoboda, ol>enem pa moramo |v>znati tudi zakone družabnega in kulturnega razvoja, to je, tiste zakone, ki lahko omogočijo, dn pridemo do pravične človeške družbe. Pot do socializma je torej pot razuma in pameti. To predvaem. Delavsko socialistično gibanje je te momente vedno vpoštevalo. Vsa delavska gibanja, politična, strokovna, kulturna in druga so okraševala svoje embleme aH znake z gorečo bakljo ln avojim listom in glasilom dajala gesla, kakor z duhovnim bojem do zmage. To simbolično označevanje načina boja nam pove, da delavsko gibanje otrebs po aooialnih rsfor- m .,l| naHpmtnlh vr» , pravimo, | „,,„' 'fc| ^.rU* „voj. .11. d« «o "...Lnovltn "'»"•'•Hrn.d „.ke|Ja In n.pMkom v l.J „ In . takimi ljudmi ... mor. m|( , <)|||lk( T , nlM. n. t.n.tl, n, ml rn. rm.prot. , , ^ 5i L u i J J i t,r» r«v"j »m. ' r ^ tudi ri.J|..l^n.J*» borb. ,M|| ^ (U.lo glb.IlJt ]n . Umi vizumi, ki uiratajo lut m J(| |>rv(t|HWnj u.p^ov d.liv- skega gibanja. Kaj pomaga vHIho število pripadnikov ali članov, 6e ti niso duhovno zreli, če ne ve vsak po-atimeinik, za kaj se bori in kako ae mora boriti, če ni ideja, trdno prepričsnje ln trdna aa-vest tisto, kar drufi ln uamsrjs brez oklevanja boj delavskega razreda za istimi cilji In ns Isti način. Za to borbo je potrebno poznanje goM|iodarskih zakonov, |N»znanJe aoriallzma, ki šele nudi množici načelnost In stanovitnost. Zato: učimo ae sami In naše gibanj« naj šlrl delavako kulturo. Potrebujemo snačajne borce! Dat. Pol. ae opozsrja Andrevv Hožich, ker Je važno, da je on zraven na se-j ji v petek 6, avguata! Frank JUrblčA2. Ua*r Ifardf, federalni f .Hrw Torti«, la njegova ŽKNITVKKA rONI H8A Vfevar aiHnlh M M Mi mMSBUI • Mlovvfih« «r»Snja itomll M M4> 42 M), a »II vdov* • —im otrokom nt IivmU. Na lm*tJ* M aa oatram. R111 pa tnera m>«fiMija Imam pt—i T«r«J «• haurfa r*n« aH na naaUj* "VUOVKC," tS 4aia Ava., Chlaag«, 1» Vesela pisarija Franc« Fertou Caa gre možato naprej. Ne ozira ae na levo ne desno. Nič ga ne zmoti; pobira staro, noai novo. Svetovna vojna. Toliko mrtvih, toliko poškodovanih, toliko pogrešanih l Svet ae vrti naprej. Leta teko. S seboj nosijo spremembe. Lašče dobe Vatikan. In v poslopje s tem 'menom gostilno, pekarijo in meearijo. Vse v duhu naslova. Hudičeve kapelice še niao pozab-Ijene; nasprotno: zdaj šele dobe potuho. Krč-marji, takrat po pridigi patra Smrdokavre krvavo užaljeni, zdaj glasno zabavljajo: — Zdaj pa bo, zdaj zares konec hudičevih kapelic. En hlev, en pastir: en blrt, ena ošta-rija; mi pa hudiču na grbo! Konkurence nima nihče rad. Pa je spet misijon. Moderniziran, uglajen, fin. Patri gosposki, govori estetično sfrizirani, karanje blago; v gneči med šotori celo hrvaški žeparji. Vae času primerno; še molke kradejo. Poklekujejo grešniki v spovednice. Po opravljenih cerkvenih opravilih pa se tako-le razgo-varjajo: Matevž iz Mišje doline: — Najteže mi je zaradi pijače. Saj veate, čaaih ga rad kozarček. Ko sem že s torbo grehov pri kraju, stokam, stokam, kar ne more beseda z jezika. Tiste hudičeve kapelice izpred vojne so mi še vedno v glavi. Pa vpraša sam misijonar: — No, ali imate še kaj na vesti? Ste morda kaj pozabili? Morda ste se kdaj opi-H ? — Ja, zagrabim brž za besedo, tisto pa, tisto. V nedeljo in pa na semanji dan. — Kje pa. — vpraša misijonar, jaz pa odgovorim: — Pri Koprivcu, z njim sva prijatelja. Pa poatane hud in napravi mi dolgo pridigo: kako nevaren je alkohol za telo in zdravje in kako duši škoduje. Kaj ae vae zgodi v pijanosti 1 In me pesti in obdeluje, da mu moram obljubiti: nikoli več v gostilno. Kakopak; kdo ae bo v spovednici kregal) JoŽek s Kokav pa: — Ravno tako gre meni. — Pijača — pravi — vas bo. Kje pa ate se ga napili? — Pri Se-gatu, — odgovarjam. — Ali ne veate — ropota nad menoj, da ae trese spovednica — da je pijančevanje tako strašen greh, da je prav za prav oče vaeh drugih hudobij. — Tudi jaz mu moram obljubiti, da ne prestopim nikoli več praga v gostilno. — Janez z Logov pa z nasmeškom: — Eh, prijatelji, jaz pa opravim vae lepo po sreči. Reanično, bil aem malo v strahu zavoljo pijače. Gledam, premišljam, kako bi stvar obšel ali kako tako zamomljal, da bi ne prišlo do razgovora o teh rečeh, pa me sam misijonar kar naravnost vpraša: —- No, ali si bil kateri-krat pijan? — Bil, bil, — pravim jaz, — pa Še kako pijan. — Kje pa ei pijančeval, kje? — Jaz ae pa kar na kratko dre tem: V Vatikanu! — V Vatikanu? — začudeno sprašuje pater. V Vatikanu, odgovarjam — vsako nedeljo! Ja no, ja no — pravi apovednik počasi — dobro vino imajo, močno vino, pristno vino, pošteno vino, ja no, ja no! Saj to ni tako huda stvar, samo pazi ae greha! — Po tej lepi tolažbi ae grešniki povrnejo kmalu apet v stare navade. SESTANEK MOJE 2ENE Moja žena — — Ne ustrašite se takega začetka, kajti ni to nobena pritožba na preljubo javnost ali v skrajnem primeru na bližnje sorodstvo, nego je samo potreben uvod za opis nedolžnega dogodka, ki ae je zgodil meni danes; ali se lahko zgodi jutri vam; sosedom in prijateljem pa pojutrišnjem. Moja žena ima — tudi a te strani ste popolnoma varni, ker ne naštevam, kaj vse nima — zobe, dve polni vrsti svetlih belih zob, potem hčerko, potem sestanek In nazadnje kurja očesa. To ni bog ve kaj! Res ne, posebno če se pomisli, da sem pri prvih treh stvareh jaz udeležen akoro s 60% vloženega kapitala, to je: pri nekaterih več, pri drugih manj. Samo pri poslednji naštetih dobrin aem popolnoma nedolžen: kurja očesa ima sama, na svojo odgovornost In užitek, in še stroškov bi se rad od-križal, če bi zakrament sv. zakona dopuščal kako dispenzo. i Torej zobje! Cisto novi so, račun in potrdilo zadnjega plačanega obroka sta skrbno spravljena poleg zavarovalne police in poročnega lista in na to stran je menda ljubi mir zagotovljen. Do kdaj, pa se nikoli ne ve. Ko sem se nekaj obotavljal s poslednjim obrokom, mi je dopovedovala, da bo treba ponovno pregledati, da kaj ne poči —, zdaj — kakor rečeno — pa je mir. Hčerko, kakopak, ima tudi sama, najmanj polovico je podobna meni in kadar — dokler hčerka ni bila omožena — je bila nanjo huda, takrat je trdovratno vztrajala, da je či-sto in aamo — moja. Zdaj seveda je drugače, in ne priznava mi niti zakonitih 50%. Sestanke je tudi donedavnega imela sama; danes pa ae je tudi tukaj vse spremenilo. Tudi pri sestankih sem postal kompanjon. Torej: ta njena — odnosno najina — hčerka jn pa — samo njena — kurja očesa so za sestanke moje žene usodepolne važnosti. Brez hčerke ni sestanka, toda tudi brez kurjih očes ne gre. Moja žena, njena hčerka in kurja oče-aa — faciunt coliegium! Ta najina hčerka je omožena in ima že Bo-bija in Bobi ima že tri teta in vse, kar spada pod naslov Bobi in starost treh let. Vi ga sigurno ne poznate, toda to naj vas pri čitanju ne moti: poznate pa zanesljivo kakšnega drugega fantka, ki ima tri leta in sliši na ime Bobi. Te vrste roba si je tako podobna med seboj, da jo lahko zamenjate, pa niste pri nobeni hiši povzročili — v organizator nem in disciplinarnem oziru — s tem ne škode ne koristi. Bobi zavija v mariborskem dialektu, kar naj vam dokaže, da je hčerka omožena več postaj od Ljubljane, nego jih mora moja žena prevoziti v prestolnico, kadar gre s to skupno hčerko na sestanek. Ti sestanki so koledarsko točno utrjeni. Gonilna sila njihova pa so — kurja~ očesa. Prav zaradi teh sestankov, mislim, goji žena kurja očeaa. Goji skrbno in brezskrbno, goji — če smem rabiti primero iz naravoslovja — kakor šparglje, a v Ljubljani ima pe-dikerja — tako, mislim, se piše — ki jih vsak mesec reže z veliko ljubeznijo in z ostrim nožem. In je ob rezanju kurjih očes vselej pristaš tiate stranke — ne, ki je na vladi — nego tiste, pri kateri so možje onih, ki jim reže kurja očesa. Pri današnjem havziranju s političnim prepričanjem je to gotovo jako originalen in vsega priporočanja vreden kriterij. Že celo vrsto let so se odvijali ti sestanki popolnoma normalno kakor večnost: rastla so kurja očesa in dorastla, žena je pisala, da mora v Ljubljano in h gospodu Pedikerju, hčerka da mora v Ljubljano in h gospej Šivilji. Ce je bilo pomladi: ogledala bi si rada letošnje slamnike; če je bilo jeseni: ogledala bi si rada nove klobuke. Vse pa je šlo kakor po olju, samo me je drugi dan, ko se je žena vrnila, vselej bolela jflava: toliko čudnih stvari je videla, čula in seveda vse meni sporočila. Kako je Bobi zdrav, srčkan, inteligenten in živ in kako hčerka dobro izgleda. Komaj pa je žena prišla domov, že se je veselila novih kurjih očes in novega sestanka, kajti je Bobi tak, da mu ga ni para in le kje se je vzel, ko v naši familiji vendar ni nihče posebno Živ. Take očitke sem mirno prenašal mesec za mesecem; zadnjič pa se je pokvaril ta ženin aervitut. Nekaj aem se bil prehladil in v mojih letih so kolena pač kolena. Pa sem moral v posteljo; greli smo In ovijali in dnevi so potekali. Toda lata uaoda je preganjala kurja očesa na našerti domu, a želja po šivilji na totem hčerkinem domu. Kolena pa se niso nikamor premaknila. In je piaala hčerka: — dolgo ne bom mogla odlašati — in je godrnjala žena: — saj skoraj ne morem več iz sobe zaradi kurjih očes! (Dalj* prihodnji«.) gutanom. Isto se kaže tudi v zvezi človek-Šimpanz. Šimpanz ima dedne znake, ki »kupni le človeku, ne pa kaki drugi živali, niti ne gorili. Tako ima n. pr. gorila vmesno čeljust, šim-panz in človek pa ne. Iz tega izvaja prof. VVeinert, da so bile v geološki dobi miocena (predzadnje terciarne stopnje) človeške opice razdeljene v dve skupini. Prva skupina je Še danes na vzhodu starega sveta, zastopana po orangutanu na Borneu in Sumatri. Druga skupina pa živi še danes v gorili in šimpanzu tropske Afrike. V tej skupini je treba iskati pleme poznejšega človeštva. Po dr. Weinertu se da pojasniti enakost telesnih dednih znakov le iz skupnega izvira. Kako je torej človek postal človek? Po mnenju prof. Weinerta je ledena doba povzročilni moment, ki je izsilil postanek človeka. Kakor so se nekoč krkoni in golazen razvili iz rib, ko so bile ribe v geološki dobi prisiljene premikati se po kopnem, tako je pozneje po mnogih tisočletjih ledena doba pregnala opice iz pragozdov. Opica se je morala odpovedati skakanju in plezanju po vejah ter se privaditi hoje na tleh. Kajti tudi v pokrajinah, kamor ni segel led, je moral izginiti pragozd, kjer so nastale stepe ali tundre. Posledica tako silnih sprememb, kakor je n. pr. prodiranje ledu, je izselitev ali pa izumrtje živali. Zato meni dr. Weinert, da 'se je iz šimpanza in človeku skupnega plemena s pomočjo mutacije počasi razvila nova oblika človeškega plemena. K temu so pripomogli še številni drugi, vnanji vzroki kakor n. pr. uporaba ognja ali potreba izražanja, abstraktnih stvari, ki je vodila postopoma do jezika. Raziskovanja o začetku človeka tudi po teoriji dr. Weinerta še niso zaključena. Iz Zanimivosti iz medicine tyMEN a OEfAOCRAT ANO A RE PUBLIC AN GČTTOGgTHER Nog MAV6 AN ARGUMfcNT—. WH*N___ L0V6R5 GCT TbOtTne«. VOU HAVfe * Vtf£DplNQ _ < WHfcN * CKT X AND OOfc W - vou. Nastanek človeka Dr. H. VVeinert o problemih pračloveka 2e davno pred Darwlnom Je švedski zdravnik Linne govoril o tako Imenovanih "primatih", o "gosposkih živalih", med katere je prišteval netopirje, človeške opice in celo človeka. Človeka kot vrsto "homo" je razdelil v skupini homo sapiens In homo troglodytes. Z zadnjim je menil šimpanza. ki ga je označil kot človeka-jamarja. Toda šim-panzi niso nikoli prebivali v jamah. V tem se je Linne torej Prof. dr. H. Weinert ae je v novejšem čaau oprijel Llnne-ovih "naukov" in zastopa v svoji teoriji o plemenski skupini podmeno o "summoprimatih", med katere šteje gorilo, šimpanza in človeka. Dognal je, da ao ti summoprimati v dednem oziru enotni in da je zlaatl šimpanz v zelo tesni zvezi s človekom. Dr. VVeinert je formuliral stavek "Danes je še neka živalska vrata, ki ni v nobeni zvezi a kako živaljo, pač pa s človekom In sicer po skupni lasti mnogih dednih znakov. To je afriški šimpanz. To pomeni, da je bilo nekoč pleme človeških opic, katerega nasledniki žive še danes kot šim-panzi in ljudje, medtem ko ao ae vsi drugi današnji antipodi izlo- membno, ker nima ta dedni znak prav nobene posebne funkcije v telesnem organizmu. r To ae pravi: človeške opice (gorila in šimpanz) so j k) marsikateri svoji dedni sponobnosti v zvezi s človekom, ne |»a s svojim najbližjim živalskim sorodnikom, oran- Najstarejša učna knjiga kirurgije je staroegiptski papirus, ki izvira nekako iz leta 2800. pred našim štetjem. Ta papirus je nepopoln, Jcajti sredi opisovanja 48. bolezenskega primera ga zmanjka. Prvi zdraypik, ki je spoznal zdravilno mpč elektrike, je bil Rimljan Skrlbonij, ki je 1. 48. pred našim štetjem zapisoval bolnikom z revmatizmom ali kroničnim glavobolom — električne skate. Te ribe, ki jim je električne sile spoznal že tedaj, so si pacienti polagali na telo. Seveda pa je elektrika kot takšna iz električnega kolovrata dobila uporabo v medicini šele 1. 1744. Prvo javno bolnišnico v Evropi je imela Irska. Leta 300 po našem štetju je kneginja Maha dala zgraditi "bolnišnico za vse, ne glede na rod in spol." Takšne ustanove so bile dotlej popolnoma neznane. Prvo zanesljivo poročilo o vložitvi umetnega očesa v očesno duplino živega človeka izvira iz 1. 1561, Sestavil ga je sloviti francoski kirurg Ambroise Pare. V njem pripoveduje, kako je izdelal umetno oko iz emajlirane-ga zlata v naravnih barvah. Prvo krvno transfuzijo je izvedel 15. junija 1667. francoski zdravnik Jean Denis. Ta operacija, ki sicer ni uspela, je naletela v javnosti na hud odpor in vlada je Deniau končno prepovedala izvršiti še kaj podobnega. Prvo želodčno operacijo so izvršili sredi 18. stoletja na nekem kaznjencu, ki so ga bili obsodili na smrt. Pacient, ki se je prostovoljno javil kirurgu, da bi se rešil vislic, je preživel ta posežek le nekoliko ur. Rabelj pa je potem od zdravnika zahteval odškodnino, ker je prišel ob zaslužek. Prvo operacijo slepiča je izvršil švicarski kirurg Rudolf Ul-rich Kroenlein 1. 1883. Ta operacija pa je bila le slučajna, kajti Kroenlein je hotel izvršiti prav za prav neko drugo operacijo v trebušni votlim. Najdražja operacija, ki nam je doslej znana, se je izvršila pred nekoliko leti nad siamskim kraljem. Po nekem znamenitem ameriškem očesnem specialistu si je dal operirati sivo mreno in mu je plačal za to honorar težkih tisočakov. Toda vsi stroški za zdravljenje so znašali s potnimi stroški za kralja in njegovo spremstvo vred ter s stroški za bivanje v Ameriki stotisoče dolarjev . . . Mož, ki se lahko ponaša s tem, da so ga največkrat operirali, je seveda Američan in se imenuje Henry Smythe. Po navedbah ameriških strokovnih listov so tega nesrečneža zdravniki rezali nič manj nego 148-krat. Mož pa je šele pred kratkim dopolnil 47 let. Najbogatejši radijski zavod na svetu je radijska klinika v Stock-holmu, ki se imenuje "Radium-hemmet" in ki ima za 10 gramov radija. Cesta, na kateri prebiva največ zdravnikov, je Harley Street v Londonu. Tam izvršuje svoj poklic nič manj nego 650 zdravnikov. Prvi porod v letalu je bil 1. 1931. v Kanadi. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja a* oje publikacije te le posebno list Prosveta sa koristi, ter potrebno affitadjo aro jih društev in članstva in ga preja-gando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka or-ganizacija ima obiiajaa svoje gissilo. Torej ajitatorUal dopisi In naznanila dragih podpornih organizacij in njih društev aaj ae ae pošiljajo Usta Prosveta. Zunanja politika prijateljstva z vsemi Vsi zunanji ministri se radi pobahajo z najboljšimi prijateljskimi odnošaji z vsemi sosednimi in drugimi državami. Takih izjav zunanjih ministrov smo že tako vajeni, da nikdar ne moremo natančno vedeti, zakaj ni tukaj soglasja, zakaj ne tam in zakaj res ni tistega iskrenega sodelovanja med narodi, ki ga želi kuturni svet. O, to že razumemo, da so glavni vzroki gospodarski, kapitalistični. Vemo, da imajo posamezne države blago, ki bi ga rade prodale, druge ga pa nimajo in bi ga rade kupile. Vzrok nesoglasjem so več ali manj ti živ ljenjski interesi posameznih držav, ki pa zaradi tega, ker hi demokratičnega sodelovanja med državami, prehajajo v demagogijo, s katero ustvarjajo vojno razpoloženje med narodom in končno posezajo po nasilstvu, da zadoste svojim resničnim ali fiktivnim potrebam. Tako nastajajo vse vojne. Sedaj nastane vprašanje ali in koliko je interesirana posamezna država na politiki drugih držav. Vsaka država mora voditi politiko sporazumevanja. To politiko imenujemo demokratično. Priznati mora drugim državam to, kar jim gre. Vaa ta vprašanja bi se pa morala reševati s čim objektivnejšo toleranco, vpo- števaje vsestranske reain, rese. Taka politika nu voditi k zdravemu rodnemu sodelovanju Na svetu pa imamo dJ različnih ideologij. tave, ki priznavajo nrino,, mokracije in drLe? principa ne priznavajo J znavajo mednarodnih po^ tUKd,K^ kaŽ€j° iRkr^vol* Jih bodo spoštovale. To j« m ki nas vedno spravlja v Z vost, aili bo naše prijatelj trajno ali ne. Zaradi tega se mora m politika ozirati kakor vsak sebno prijateljstvo na mor kvaliteto, to je na verodoato sti in poštenosti prijatelja, jateljstva iz same dobička ki bi jih lahko imenovali junkturistična ali politična v« nja trenutka, so jako malo poročljiva, ker nimajo mo nih vrednot. Zunanja politika držav pa ra biti osnovana na trdne problemih bodočnosti. Cim znavamo princip demokrati ga sodelovanja, kar je nas« storijska dolžnost, tedaj bo di naša zunanja politika stn 1» po tem idealu in se sku moralno združiti in sodelovi državami, ki ta princip pru vajo. Nemogoča je pa zunanja tika prijateljstva z vsemi, za nas je važno, kako se mednarodna politika. V človeške družbe in miru ali škodo. Ali žele mir, ali žele vojevanje, ali žele rušiti svot narodov? Ta vprašanja so važna, ker odločajo o usodi veštva. Zato morajo države oprezne pri snovanju te«ne prijateljstev. Nikdar nismo ugovarjal trebi dobrih odnošajev s soa To bi bilo napačno. V vrtincu ljenja je celo nemogoče bit tesnejših vezi z državami, streme po napredku. Tudi narodna politika ima načel so ožje zveze med najbolj načeli potrebne. Ce teh 4 lahko izkaže kadarkoli, kaka privatnem življenju, da vsemi prijatelji, a prijatelji mamo nobenega, ker nikdar vemo, kateri prijatelj na« najprej zagrabil za vrat. Mednarodna politika mori ti aktivna, toda se naslanjit zveze dobre moralne kvaW Del. Po NaJianeslJlTefie iiuu TMk dan? "Pnurstr. AM Jlk motil Niti on niti poznejši raz- ^ iskovaki niso "učili", d. izvira «" * d* tvU° človek od šimpenia Ramo .fri- }" P°*^vali zna- ški domačin, m.slljo drugače. |kov *i™P»nse-*loveka. Po njihovem naziranju so opice ljudje, ki znajo tudi dobro govoriti, ker pe ao pametnejše od črncev, raji* molče. "Ne govora zato, da bi jih Evrope i ne imeli sa ljudi in jih tako izkori- mr . . . Raziskave so pokazale, da imajo summoprimati dedne znake. kakršnih nima nobena druga žival. Tako nimata n. pr. gibon in orangutan čelne votline, do-čim jo imajo šimpanz. gorila in Človek. To je toliko bog po- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI H*a P» sklepa 1«. prtiteje tdN, dva, tri. Mri aH pel Oaaev is sas ■lai. Ust Prosveta iUu sa vss eoake, sa Osa« sli sae letno naročnino. Ker ps člani is plačajo pri Ut ^ tedalk. ss jfas to prtiteje k nar.hdal Torsl aedaj si je list prsdrac sa Haas BJf J»J. List Prssvsts Je » getere |s v vsaki draiisi mU«, M M trni Htsl Hat vsak dsa , M u Cleere Is Cklmn |ei Za ZdrnL driaro ta 1 tednik hi t tednika in š teMke le............. 4 tednika In I UMkn Is »••esosssesese » e • o • s s e < » e s e e e seseeee 1 tednik Is. t tednika Is., t tednika Is.. lJt 4 tednike Is., ali i tednike« * t* U * ta Ze Evrope je MM li polnite e podaji Ordor e piani a In Člani federal Uub ittoch. arama rnkega ud bora. Od leve proti dc*ni: t « ko pen, prlMKe potrebne mete dessrjii si naročite Prasketa. Mst. U |s raia Ismm> »m m Polomilo:—Vao le j kakor Mtro kateri tak r« . * 8NPJ. sli če " nr*aeli proi od drsilne Is bo ssktersl ^ tednik, bode moral Ueti 'lan Is dstiloe 4nrf»«e. ki * g* naročena ss dnrrnik Proteste, to tekoj ssanaslU sprs ^ Is obenem doplačati dotično vsoto Hat« Proaeeta tedaj moro opramiftteo aa tisti da tam ss ta mete PROSVETA. 8NFJ. MST g* Lavadale Ara, 11 d drsU« PHMmm podil|aei asi I ) IHMa eaeeoeoaeeoeeoeeeeee« ........... Nesisv jj^ggi (Joteelto tednik In «s prtptilte k mo|i oaročalal ..a ..a. dr*"*"....." ..a drs*~ * ' d)................../....•••••*•*.••* o) ••..,,,,,,,»»»« ...