Roditeljski sestanki se vršijo v Ptuju ob vedno večji udeležbi
Roditeljski sestanki *o relike važnosti pri vzgoji mladine v aaši socialistični državi. Le škoda je, da udeležba staršev Tcdno ni zadovoljiva. Dom in šola mora.ta delati z roko ˇ roki, kajti le na tak način latko pričakujemo dobro TZgojne In učne tispehe pri naii mladini.
Osnovna šoU t Mladiki v Ptujn si j* postavila t sroj plan, da bo sklicala v marco razredne roditeljske aeatanke. Ta-b so k zbrali 12. marca starši skoraj Tsch Solskih otrok dreh. II. razredov. Iz-oen&dilo je dejstro, da jc bilo med na-rzočimi najreč očetOT, ki se doslej rodi-teljskih sesUnkoT t večjero šterilu niso udeleževalL Prar fe takol Ne samo mati, todi oče je t enaki meri odgovoren za vzgojo srojih  otrok.
Gororili smo o predšolski TZgaji otrok, Id je ptiprava za iolsko Tzgofo. Sesta-nek m je rršil t ofoliki Tprašanj in od-fororm V« starsi go lahko iraeafi srofe Tpraianfe ia mnenje ter povedali t čem jih najboli skrbi njih otrok. Po lfudski bcsedi: »Vcč glaT *e4 re« smo delali zakliučke, kako pomoči t«mti in onemti otroka. Govorili smo o trmi 5n lainivosti otrok hi kako odprariti ti dve Teliki moaki. SiarSi »o se disktirije pridno ndeležerali, poetali smo kakor družina z eno reliko »alotfo: Pomagatl c+rokom do boliie ngofe, do lepšega na-predka, do tre^tieišega žiTljenja.
Razredna učiteljica fe starSera to!ra»-čila Teltko Tažnott in mninost domače ˇzgoje Povcdaia fim fe. da šola takoj inti »iilicvv vr>liv na otroke. Neverfetno amo  to opazili proti  koncu   prvega   pol-
letja. Otroci so se začeli pridno očtti, znali so, prinašali so boljše domače na-loge, skratka, bilo je opaziti, da starši icle, da njihori otroci uspeš&o konLa.jo prro polletjc
Po polletnem odmorn ai bilo reč čutiti lakc intenzirne delamosti pri otrocih, aU drugače povedano, starši ao popus&li in z njimi ttidi njihovi otroci.
Razredn« učiteljica j« rajJožila star-šem, da je to zelo napačno ramanje. Otrok pri trčenjn ne na« popnšcati, tnora mtati rztrajen, ker se ne uči za iolo, temveč za zitljeaje. Naša socialisttčaa domovina rabi izobražeae in sposobne ka-dre in  take ji mora dajatl šola.
V prav iirahni disknsiji so octali starli r šoli dol^o ča«a, kakor da so t skrbi ea srojo 3o!sko deco por.abili na vse dntgo. O^ledali so si šoiske zrezke, risarske iz-delke tn ročna dcla svojib otrok in iib primerjali z izdelki dmgih ttčenceT. Go-ˇorili so: >Tudi naS otrok tnora postati boljši! Če ona lahko, zakaf oe bi naže dete?« In tako je nastalo nekakSno tek-moTanje  med starši.
Zaniroaii so sc tudi za rama razredna tekmovanja, kot za tektnoranje v Bčetijn, disciolini, šoUketn obiskn, o prayoLasoem prtbaiani« t Jolo ild.
Očetje-delaTci 90 prcjflcdali razredni ttcnčas ter jja primeTfali 8 STojimi sindi-kalnimi stcnčasi. Sledili so indiridualni raztfovori s starfi o nekaterih posamez-oib  nčencth,
Starši «0 pred odhodovn JzrariH Seifo, da naj se TrSijo rodtteljski sesianki ho\\ pogosto.                                      J.J.