zdravi. Najprej je v imenu občine Čedad pozdravil požupan Fantino, nato sta spregovorila deželna svetovalca Ivan Bratina in Bojan Brezigar in predsednik Slovenskega kluba Kanalska dolina Anton Sivec. V imenu slovenskih organizacij, ki Dan emigranta prirejajo, je govoril inž. Fabio Bonin, župan občine Grmek. Praznik v gledališču Ristoru se je v nedeljo odprl s prikazom kulturnega delovanja Slovencev v Reziji, kanalski, terski in Na-diških dolinah, ki je pokazal neko novo svežino. Vse je potekalo pod naslovom "Politiki ne poznajo zemljepisa" (kot je bilo dokazano tudi zgodovine ne), pri čemer je bil v prvi vrsti mišljen minister Maccanico, avtor vladnega zakonskega osnutka za našo zaščito, ki ločuje Slovence v kategorije, na Kanalsko dolino pa je popolnoma "pozabil". In prav tu, z ubranim petjem ženskega Višarskega kvinteta, se je začel kulturni program. Nato je prišla na vrsto Rezija s citiravci Folklorne skupine in pesnikom Renatom Quaglio, ki je prebral nekaj njegovih pesmi. Za njimi se je predstavila šte beri na strani 4 beri na strani 4 ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir Št. 2 (504) • Čedad, Četrtek, 11. januarja 1990 V NEDELJO V GLEDALIŠČU RISTORI V ČEDADU 27. TRADICIONALNI DAN BOJA IN PRAZNIK SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE tednik Slovencev videmske pokrajine Dan emigranta: spet smo si stisnili roko V imenu Slovencev govoril Bonini - V kulturnem programu več domačih skupin in Slovensko stalno gledališče Slovenci v videmki pokrajini začenjamo leto s kulturno prireditvijo, s praznikom slovenske pesmi in besede, s tem da se srečamo iz vseh vasi in dolin v Čedadu, si stisnemo roko in voščimo za novo leto. Obenem je to priložnost, da pripravimo obračun opravljenega dela, predstavimo program za naprej in predvsem naše zahteve kot slovenska narodna skupnost. Srečujemo se na našem Dnevu emigranta, ki ga praznujemo prvo nedeljo v letu, že 27 let. In tako je bilo tudi letos. V gledališču Ristori, kjer je bila manifestacija — tudi letos pod pokroviteljstvom občine Čedad — se je zbralo kar precej ljudi, čeprav morda manj kot prejšnja leta. Kot po navadi so bili prisotni tudi številni predstavniki krajevnih uprav, senator Spetič, delegacija SKGZ, Ssk in SSO ter tolminske SZDL, jugoslovanskega konzulata, Anpi-ja in drugi. Ker je Dan emigranta kulturna in politična manifestacija, dan ko Slovenci glasno in jasno vprašamo spoštovanje naših jezikovnih, kulturnih in gospodarskih pravic, so bili tudi po- Bonini: zakon muova bit "Leto 1989 nam je pameslo ki. Med drugim du Rime vlada je predložila osnutek za zakon za slovensko majnšino. Nie, de kar je blua napisano nas dost veseli, pa velika rieč je, de napisano je blua. In kar se tiče Slovence v Videnški provinci formalno tuo-le je prvič. Tle par nas so desetine in desetine let pravli, de Slovencev ni, sada pa Slovenci so paršli na dan. Tuole nie majha-na rieč". S telimi besiedami je začeu njega govor v nediejo inž. Fabio Bonini, ki je hitro potle doluožu. 'Tel je prvi korak, prvi paš... Smo usi prepričani, de za prit do pametnega zakona se bomo mu-arli še dost trudit. Muarmo pra-šat taišan zakon rlp hr> pniton in uporabliv. Taišan de nomo mogli nucat slovensko beiedo tudi po uradih, po uficnah, de naš otroc bojo mogli študiat tudi slovenski jezik". Na koncu so skupaj nastopile vse skupine iz naše pokrajine, ki so letos sodelovale na Dnevu emigranta Clastra: sotto sigillo il capannone Dopo circa un anno e mezzo di guerra a colpi di carte bollate, il Comitato Pro Clastra può con soddisfazione raccogliere i suoi primi risultati positivi nella battaglia che riguarda il famoso capannone costruito a ridosso del paese, il fabbricato che secondo le intenzioni del suo proprietario, Gianni Vogrig, dovrebbe diventare un allevamento di polli. Il sindaco di S. Leonardo Simaz aveva già ordinato circa un mese fa la rimessa in pristino di alcuni lavori del capannone realizzati in difformità a quanto previsto dalla concessione edilizia. Questa ordinanza reca la data del 7 dicembre. Giovedì 4 gennaio la clamorosa svolta, giunta inaspettata sia per i proprietari del capannone sia per gli stessi componenti del Comitato Pro Clastra. Il capannone é stato infatti posto sotto sequestro penale dalla Procura della Repubblica. "E' diventato in pratica proprietà dello Stato - spiega Alfredo Vogrig, un rappresentante del Comitato - in attesa che sia la legge a pronunciarsi sul futuro del fabbricato". Lo stesso Vogrig aggiunge che se c'é stato il sequestro, significa che chi l'ha ordinato aveva le carte in mano per farlo. Ad ordinare il sequestro é stata la Procura di Udine, alla quale é stata trasmessa, in base al nuovo codice penale, la giurisprudenza del caso da parte ella Procura di Cividale, che aveva svolto tutti gli accertamen- Michele Obit segue a pag. 2 SEMINAR ZSI ZA MLADE IZSELJENCE Ste dobrodošli! Pobudo finančno podprla dežela F-JK A chi saliva a Bardo (Lusevera) nelle notti delle recenti feste natalizie appariva già da lontano il campanile illuminato. Più da vicino appariva anche la grande scritta augurale luminosa Vesele dni che per tutti gli sloveni diceva Giorni felici. Alla bella sorpresa hanno collaborato la parrocchia ed i fedeli della piccola comunità, che hanno voluto così esprimere in modo chiaro (è la parola giusta) il proprio legame con la cultura dei padri. Pensiamo quanto sarebbe bello se iniziative simili si potessero diffondere in tutti i nostri paesi, come testimonianza di fede ed amore per le proprie radici. t|U “u ‘ T , ] u tua Mix u ma Ki< m JSISÌ» «•»« <5"<" ***"’ ) KWIKtó» «SMunum ( StttHOUWOUHC «iti» W» M'" , Anche il Gruppo dei giovani sloveni della provincia di Udine ha voluto fare i suoi auguri a tutti gli Sloveni "ed in particolare a chi ama la propria cultura e la propria lingua slovena" Prišli so iz Avstralije, Argentine in Brazilije in ostanejo v naši sredi mesec dni, do konca januarja. Slabo poznajo Benečijo, nadiške in terske doline, v glavnem so se jim doslej približali le skozi spomine in pripovedovanja staršev ali pisem sorodnikov. Vsi so namreč sinovi slovenskih izseljencev in tokrat imajo (skoraj vsi) prvo priložnost, da obiščejo njih rojstne kraje. Možnost, da pridejo iskat svoje korenine jim je dala Zveza slovenskih izseljencev F-JK, ki je zanje priredila enomesečni seminar s sodelovanjem dežele Furlanije-Juljiske krajine, ki je finančno podprla pobudo. Skupina 27 mladih izseljencev (10 jih je prišlo iz Avstralije, prav toliko iz Argentine in 7 iz Brazilije) je v naših krajih že od lani. Vsi so namreč prileteli v Italijo 29. decembra. Njih "baza" je v hotelu Belvedere v Špetru, kjer že več dni se učijo in spoznavajo v glavnih obrisih kulturo, zgodovino, pravno in politično ureditev Italije in dežele F-JK. Ob sobotah se pa vračajo k sorodnikom v različne kraje Benečije. Njih program študija predvideva seveda tudi spoznavanje zgodovine in sedanjega položaja slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini. Ob lekcijah imajo v programu tudi vrsto srečanj, obiskov in izletov. Tako jih bosta na primer sprejela v palači Belgrado v Vidmu predsenik Pokrajine Ve-nier in odbornik Mazzola. Skupina bo obiskala tudi deželni svet v Trstu in šla na izlet v Benetke in Rim. Stran 2 11. januarja 1990 Don Slobbe v Mojmaze in Botenize Don Luciano Slobbe, do nomalo cajta od tega priljubljen kaplan špietarske fare, je duhovnik v Mojmaze in Botenize, laške vasice blizu Čedada, kjer živi puno naših judi. Cerkvena skupnost, pru takuo predstavniki aministrativnega in političnega življenja tistih kraju so ga uradno sprejel v nediejo 3. dičemberja. Blizu faranu, ki od seda napri bojo njega nova ‘družina' je bluo tisto nediejo puno, zaries puno judi iz Petjaga, Saržente, Klenja, Barnasa, Ažle an Špietra. Tisti j udje, ki so pru vsega nar-dil, za de don Slobbe ostane med njimi, an pru tala prisotnost, je jau v njega govoru župan iz Mojmaza Di Minin, store zastopit, ki dost dobrega zna na-rest an dat don Luciano. Castra: capannone posto sotto sigillo dalla prima pagina Il Comitato Pro Clastra é ora in attesa del processo penale nei confronti del proprietario del capannone e della sentenza del ricorso al TAR intentato nei confronti dell'amministrazione comunale di S. Leonardo, ritenuta rea di aver favorito la costruzione di un fabbricato non in conformità con le norme di legge. Esso é infatti molto più vicino al paese dei trecento metri previsti dalla legge, ed inoltre non presenta, come dovrebbe, le caratteristiche di fabbricato ad uso agricolo. Queste le motivazioni che hanno portato il Comitato Pro Clastra ad intraprendere la sua battaglia, ovviamente tesa ad evitare le irrimediabili conseguenze igieniche ed ambientali che la presenza di un allevamento industriale a due passi dal paese comporterebbe. A proposito del sequestro il sindaco di S. Leonardo Simaz, richiesta una sua opinione, si trinceva dietro un abbastanza stupefacente "io non ne so niente ". Più loquace il consigliere di minoranza del comune Crisetig, secondo cui "se il capannone é stato costruito illegalmente, é giusto che si sia arrivati al suo sequestro". Resta una considerazione da fare: Clastra é in questo momento un paese diviso dalla discordia, e difficilmente qualsiasi soluzione futura potrà ristabilire i legami fra le sue famiglie. E’ una situazione che, per qualche decina di metri, si poteva benissimo evitare. Michele Obit Nord-Est, ma verso est Dopo i terribili giorni della rivoluzione, la Romania sta affrontando il grave problema della ricostruzione economica. Prontamente é così iniziata, a vari livelli, una gara di solidarietà per la raccolta di fondi e di materiale da inviare al popolo rumeno. Tra le iniziative una ha riguardato anche la nostra zona: Rete Nord-Est, infatti, la vivace radio privata di Pulfero, si é subito mossa, soprattutto attraverso le proprie frequenze, diventando il punto di riferimento per la raccolta di indumenti vari, medicinali e generi alimentari. Sono stati così raccolti, nel giro di pochi giorni, circa 35 metri cubi di materiale, mentre una raccolta di fondi effettuata a Cividale ha fruttato 342.000 lire. Tutto il materiale é stato consegnato da un rappresentante di Rete Nord-Est ad un centro di raccolta rumeno, che provvederà a smistarlo agli ospedali più bisognosi. NA POGOVORIH OBRAVNAVALI SKUPNA VPRAŠANJA iSrečanje med iz Tolminske in Benečije Konec decembra so Tolminsko obiskali krajevni upravitelji iz nadiških dolin. Delegacijo so sestavljali: predsednik Gorske skupnosti nadiških dolin Giuseppe Chiabudini, župan občine Podbonesec Romano Specogna, župan Špetra Firmino Marinig in župan Sovodenj Paolo Cudrig. V tolminski delegaciji so bili Marjan Klavora, Pavel Gregorčič, Zdravko Likar in Franko Simčič. Pogovori med obema delegacijama so obsegali predvsem vprašanja, ki so skupna Tolminski in Benečiji oz. področju nadiških dolin: - razširitvi, posodobitvi in postavljanju servisnih dejavnosti na mejnem prehodu Robič; - odpiranju mejnih prehodov (Livek, Solarje); - posodabljanje cestnih povezav Tolminske z Benečijo; - varstvu gozdov na Miji in varovanje reke Nadiže; - vprašanja s področja lova; - trgovski ponudbi tolminskih podjetij v Benečiji in sodelovanju na sejmih; - skupnih športnih prireditvah v letu 1990 (kolesarstvo, mini-maraton Kobarid-Špeter, planinsko srečanje); - skupna turistično-kmetijska izraba Matajurja in Kolovrata. Delegaciji sta se domenili, da bosta občasna srečanja občinskih upraviteljev Tolminske in nadiških dolin ohranili kot trajno obliko sodelovanja in usklajevanja skupnih del. Risa d’attesa, e alla fine la Befana Grazie al Circolo Arpit è arrivata ad Antro, portando ai bambini dolci e divertimento Una lieta Epifania ha concluso anche quest’anno, nel comune di Pulfero, le festività natalizie. Lieta 10 é stata, e non solo per i più piccoli, grazie alla "festa della Befana" tenutasi sabato scorso nella sala parrocchiale di S. Giovanni d’Antro. Merito del Circolo Culturale Arpit, che l'ha organizzata (e ricordiamo che questo gruppo é formato prevalentemente da giovani, che con pochi mezzi e tanta buona volontà riescono sempre a coordinare interessanti iniziative), ma non dobbiamo dimenticare i veri protagonisti, i bambini, che hanno riso, applaudito, partecipato allo svolgersi della festa, temperando con la loro allegria anche 11 freddo della sala. Così si sono svolti gli spettacoli, in attesa del clou della manifestazione, la tanto attesa Befana, che ha portato a tutti, sulla caratteristica gerla, dolci e simpatia: l’ini- zio comico e "magico”, innanzi tutto, dello spettacolo presentato dal Teatro Studio Giallo di Trieste: un solo uomo, in scena, ma tante risate per grandi e piccini, divertiti dai numeri di magia ("non c’é trucco, non c’é inganno") incorniciati da una simpaticissima parodia finale di "Romeo e Giulietta" interpretata da alcuni bambini presi dal pubblico. Sono seguite alcune interpretazioni dei ragazzi della Scuola di Musica di S. Pietro al Natisone, e quindi le premiazioni del "Primo concorso del Presepe ”. I ragazzi del Circolo Arpit hanno cercato nel comune di Pulfero, casa per casa, i migliori presepi effettuati dai bambini, e li hanno premiati tutti, anche se i tre migliori, quello più tradizionale, quello più originale ed il mini-presepe più bello, hanno avuto premi più significativi. E infine la tanto attesa Befana, vecchia e gobba ma simpatica, insomma come l’abbiamo sempre immaginata, con la sua gerla di doni. Tutti i bambini contenti, ovviamente: avranno, almeno fino alla prossima Epifania, il ricordo di una bella festa. Un ricorso che avanza Centro bilingue di S. Pietro Il Ministero della Pubblica Istruzione ha comunicato al legale del Centro Scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone, avv. Rino Battocletti, che l’istruttoria relativa al ricorso al Presidente della Repubblica é stata avviata in data 11 novembre 1989 al Consiglio di Stato. E’ questo l’organo che deve esprimere il proprio parere in merito alla fondatezza del ricorso straordinario al capo dello Stato contro il decreto del provveditore agli studi di Udine, decreto che rifiutava la presa d’atto della scuola materna bilingue. In tale decreto l’Istituto per l’Istruzione slovena aveva ravvisato parecchi punti in contrasto con le leggi ed ha quindi deciso di chiedere giustizia alla massima magistratura. I tempi relativamente rapidi del ministero sono comunque di buon auspicio. PISMO UREDNIŠTVU-PISMO UREDNIŠTVU-PISMO UREDNIŠTVU Kaj ratava v tovarni na Cemurju? Gospuod direktor, s telim kratkim pismom se čemo uprašat an uprašamo use slovienske kulturne an politične aktiviste, kaj ratava du tovarni Beneco-Kronos na Čemurje (vas podutanske občine u nediških dolinah). Zaviedlo se je, de osam dielo-ucu, ki u tisti tovarni že vič liet so dielali, so sada loženi na ura-ta. Varženi uon takuo, ki se pravi, s klasično cabado tu rit, brez še adne besiede zahvale za njih veliko an dugo sodelovanje, ki so ga tarkaj liet atu opravili. Kar je potle za nas zaries neverjetno an sramotno je, de pru u tisti tovarni (ki bi imiela bit parva stvar za rešitev naše glavne težave, ki je usakdanja asimilacija talijanskemu iziku) se gu- ori an piše le po talijansko. Nas globoko žali an nam je zaries neprenosno tiste odpoviedno pismo (lettera di licenziamento) pošjano odstranjenim dielucam, ki smo ga prebrali. Od začetka do konca je pisano samuo u točnim talijanskem iziku. Kaj je ratalo u Beneco-Kronos na Čemurje? Kaj je ratalo u tisti tovarni, ki se je rodila kot parva slovienska domača fabrika u Nediških dolinah? Kaj an kada je notar nieki prehudielo an odkod je paršu tajšan škodljivi čaru? Prepričani smo - an tuole povemo - de če je kajšan kriu, on muora plačat. Za nas nieso krivi nadužni beneško-slovienski die-louci (tisti, ki so se zaries trudili usakdan na montažni-produktiv-ni kietni) sada odstranjeni od njih diela brez spoštuvanja an obednega špota. Za nas so krivi sami poglavari, use te biele srajce, ki odznotra ali odzuna Videnške pokrajine, gledajo samuo njih osebne koristi an zaslužke. Težave basajo nimar le na rama-na nizkega, nadužnega, preprostega an miernega naroda. Če je kajšna glava imiela past nieso tiste od mladih an uried-nih beneško-slovienskih dielu-cu. Takuo tist, ki je zaries kriu an se je neuriedno obnašu za telo parložnost, naj na pozabi, kar smo poviedali. Za skupino mladih Sloviencu videnske pokrajine Adriano Qualizza FLORA PROTETTA l»W Jtgioul« 1 «»g» 1*11 n 14 Art 2 «totata U i «eccita • U 4cU*imm «clic ipccic 4i piaat« 0 parti 4< tue Rože po našim Liepa pobuda od naše Gorske skupnosti Lepi kartelont, kjer so rože, ki rasejo prt nas (postavla jih je pred-kratkim Gorska skupnost Nediških dolin) imajo napise tudi v našim sloviensklm dialektu V TIPANI NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Koledar za darilo Uredil ga je pesnik prof. Adriano Noacco Lepih besed je dovolj, potrebna so tudi konkretna dejanja. Taka ugotovitev je kot kaže vodila tipansko občinsko upravo, ki se je zadnje čase začela prizadevati, zato da se ohrani slovenska domača kulturna dediščina, v prvi vrsti slovenski dialekt. Občina, ki jo vodi mlad demok-ristjanski župan Armando Noacco, je lani tudi na pobudo in pritiske opozicije priredila najprej posvet na to temo, nekaj je začela delati tudi na šolskem področju. Decembra je kot darilo vsem občanom dala tiskati zanimiv stenski koledar. Pripravil ga je pesnik in naš občasni sodelavec prof. Adriano Noacco. Kaj ima posebnega tipanski koledar? Pravi koledarski del je, kot kaže slika, dvojezičen, v italijanščini in slovenščini. V spodnjem delu pa prinaša zelo veliko zanimivosti o življenju na vasi. Zvemo tako marsikaj o kmečkem delu in orodju, o otroških igrah in domači hrani. Za vsak mesec je tudi recept. Koledar bogatijo slike in risbe. Za vsak predmet je zapisano tudi slovensko ime. GENNAIO - ZENAR i »so tFFE“' P! ■ * ' Bella iniziativa dell'Amministrazione comunale di Taipana che in fatto di recupero delle proprie tradizioni e del dialetto sloveno ha deciso di passare dalle parole ai fatti. E così ha donato a tutti i cittadini questo "calendario-documento", curato e redatto dal poeta e naturalista prof. Adriano Noacco USPEH SOBOTNE ZGODOVINSKE PREDSTAVITVE Patriarh se je vrnil v Čedad z lepo knjižico Za nekaj ur se je v soboto 6. januarja Čedad vrnil v svojo daljno preteklost, tja do 14. stoletja. Vojaki, kmetje, plemiči in drugi predstavniki oblasti so v dolgem sprevodu po mestu in nato na glavnem trgu ob stolnici ponovili sprejem na čast partiar-ha Marquarda de Randeck, ko je prvič vstopil v Čedad leta 1366. Pred tem se je zjutra ponovil srednjeveški obred "maše z mečem" (messa dello spadone). Ob zgodovinski predstavitvi je Turistična ustanova za Čedad in Nadiške doline izdala zanimivo publikacijo, s katero so želeli predstaviti zgodovinsko in kulturno podobo Čedada in okolice v srednjem veku. Tako ob vrsti zanimivih spisov so se turisti srečali tudi s Slovenci s tega področja. Objavlena sta bila namreč dva dolga članka msgr. Angela Cracine o Devetici božični (lahko smo jo prebrali v italijanščini in slovenščini) in o Starogorskem rokopisu. Srečno po rezijansko Rezija je letos spet dobila od svoje pesnice Silvane Paletti lepo darilo: Rozajanski kolindren. Kot lani je tudi letos koledar doživel pri Rezijanih lep uspeh. Zakaj? Zato ker je v rezijanščini, ker prinaša dosti dragocenosti, zanimivqsti iz ljudske modrosti in rezijanske kulture. Protagonist je vsekakor Rezija, kakršno vidi in doživlja pesnica . Je torej nekaj posebnega in lepega, ki vsak ima rad v svoji hiši. Koledar bogatijo tudi lepi fotografski posnetki za katere je poskrbel Danilo Clemente. Rozajanske kolindren je dobila vsak družina v rezijanski dolini. Za to je poskrbela občinska uprava, ki je pobudo finančno podprla. Svoj prispevek je dala tudi Gorska skupnost iz Pontablja. V BENEŠKI GALERIJI Odmev sveta, ki je daleč. To je naslov razstave s katero Beneška galerija v Špetru začenja svoj program 1990. Prireja jo skupaj z Zvezo slovenskih izseljencev in predstavlja umetnico iz Argentine: Tereso Lendaro. Slikarka se je rodila v Mendozi, po rodu pa je Be-nečanka, saj so njeni starši iz Barda. Otvoritev razstave bo v soboto 13. januarja ob 18. uri. L’offerta contìnua Per il pianoforte a coda Prosegue con successo la sottoscrizione aperta dalla Scuola di musica di S. Pietro al Natisone per l’acquisto di un pianoforte a coda da aggiungere al già consistente patrimonio di strumenti musicali. Ricordando che il contributo alla Scuola di Musica può essere versato sul c.c. 50118 presso la filiale di S. Pietro della Banca Popolare di Civi-dale, pubblichiamo l’elenco di chi ha aderito all'iniziativa in questi ultimi giorni: Roberto Dorgnach, 20.000; Eugenio Lesizza, 100.000; Ve-plas, 200.000; Valeria Domeniš, 62.500; TKB, 1.000.000; Marino Dovgan, 10.000; Avguštin Kalc, 10.000; Berta Mišic, 10.000; offerte libere Dan Emigranta, 176.500. DOPO I 25 ANNI DELL’ERA CEAUSESCU RINASCONO IN ROMANIA LE MINORANZE ETNICO-LINGUISTICHE H dittatore ed il paesaggio rumeno Il gesto compiaciuto di risposta alle ovazioni prolungate dell'ultimo congresso, gli occhi sbarrati dopo un’esecuzione non unanima-mente condivisa e politicamente inopportuna: questo l’epilogo di una tragedia che durava da 25 anni e che si é finalmente conclusa in una ebbrezza di liberazione collettiva. Tante sono le colpe del "genio dei Carpazi" come era chiamato dalla propaganda sociale, ma anche accanto alla distruzione dell'economia nazionale e alla condanna alla fame del suo popolo, la più grave é senz’altro l’offesa recata alla sua dignità e intelligenza. E se la sopravvivenza fu disperante per i rumeni, ancor di più lo fu per le tre componenti etniche non rumene dello Stato: la magiara, la più numerosa con 2 milioni di persone, la tedesca con quasi 400.000 e la jugoslava con circa 100.000, per metà serbi e per metà croati. Per loro c erano la cancellazione della lingua, della cultura, la modificazione dei nomi e dei cognomi ed infine la distruzione fisica dei villaggi, delle cittadine, e la modificazione del paesaggio troppo ungherese, tedesco o jugoslavo, a seconda dei casi, perché ogni dittatura deve cancellare innanzi tutto i simboli, per poter tentare di annientare le coscienze poi. Mi viene in mente, di prepotenza, il tentativo delle autorità fasciste in Alto Adige di sostituire i pini con i cipressi: così l’Alto Adige, che già non era più Sud Tirol, sarebbero diventato anche pae-saggisticamente italiano, se non addirittura toscano. Neanche la mitica Comancci, l'irraggiungibile ginnasta, era sfuggita al delirio del "genio": da Comanez, ungherese, fu ribattezzata in Comaneci, prima di divenire l'ambasciatore sportivo della Romania, ma, anche alcune settimane fa, il simbolo del rifiuto della follia. Ora la dittatura, la stupidità, la brutalità sono state consegnate alla storia: dopo i 25 lunghi anni dell'era Ceausescu rinascono anche giornali e riviste proibiti, riprendono forma gli antichi cognomi e iniziano, questa é una grossa novità, trasmissioni televisive in lingua ungherese, tedesca e serbo-croata per le zone abitate da queste popolazioni. Vaste sono le aree abitate dai non rumeni: l’area abitata dagli jugoslavi (serbi e croati) é il Banato, regione al confine con la Jugoslavia, ed il loro centro politico e culturale principale é dal 1600 Timisoara, in serbo-croato Temišvara. Risale infatti alla fine del '600 la splendida chiesa ortodossa serba in stile barocco della città, con annesse una scuola ed una biblioteca: un'isola serba, simbolo degli jugoslavi in Romania, nel cuore di una città prevalentemente rumena, in un'area a maggioranza serba, croata e ungherese. I tedeschi invece risiedono nelle parti centrali del Paese con una presenza di secoli e con monumenti in città che riecheggiano analoghi paesi o città della Germania Meridionale, mentre gli ungheresi vivono nella Transilva-nia, che é la prosecuzione, sotto ogni punto di vista, dell'Ungheria. Marino Vertovec 17 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Il dubbio angoscioso di aver tradito il popolo La coscienza Raggiunta questa composizione ai vertici, spetta ai Carabinieri l’esecuzione pratica. Racconta don Cuffolo: "Alle sei pomeridiane di sabato (19 c.m.) venne a Lasiz il Tenente dei RR.CC. col Maresciallo ed intimò al Cappellano di firmare la dichiarazione senza riserve. Dopo animato dibattito il Cappellano firmò, aggiungendo le seguenti parole: - Accetto con entusiasmo!! - (parole che infirmano le precedenti). Oggi in tutte le chiese si é incominciata la commedia delle due prediche in italiano e sloveno con grande sorpresa e stupore dei fedeli, costretti a tacere per tema di peggio' (1). Dopo la visita al Cuffolo, il tenente passa anche dal Guion. "Mi fa firmare e dichiarare l’accettazione dell’imposizione di parlare italiano in seguito a simile ordine di S.E. l’Arcivescovo. Scrissi: accetto quanto sopra, attenendomi a quanto precisa S.E. l’Arcivescovo di Udine. Firmo. Vidi le firme degli altri entusiastici..."(2). Nello stesso giorno il Cuffolo scrive al vescovo: "La dichiarazione di obbedire solo agli ordini dell Autorità ecclesiastica in ma- teria di servizio religioso, é stata rifiutata ed é stato proposto di firmare la dichiarazione tale e quale; oppure di subire le conseguenze immediate. Stando così le cose io ho firmato ed ora ci penseranno i nostri superiori a darci le direttive in quanto riguarda le responsabilità davanti a Dio per le conseguenze spirituali’’(3). Un punto molto discusso di queste firme riguarda l’aggiunta "con entusiasmo", riportata dal Cuffolo e dal Guion. Secondo mons. Francesco Venuti, parroco quiescente di S. Pietro al Natisone, ciò starebbe a significare sincera adesione, sia pure dopo maturante travaglio, all'imposizione dell'autorità fascista ed alle sollecitazione del vescovo. Questa ipotesi é certamente ingenerosa e non credo sia condivisa da altri. Tuttavia vi sono due particolari davvero sconcertanti. Il primo, il più semplice: don Guion nota, senza alcuna aggettivazione attenuante, anzi con delusione abbastanza evidente, "le firme degli altri entusiastici". Il secondo, il più grave: don Cuffolo aggiunge successivamente, come risulta dalla diversa intensità dell'inchiostro, la parentesi "parole che infirmano le precedenti ". Čredo di poter dirimere la questione affermando che il Cuffolo prima, e molti altri dopo di lui hanno sottoscritto "con entusiasmo" non nel senso di un'adesione gioiosa, cosa del tutto assurda, ma perché confortati e perciò sollevati in coscienza dalla decisione dell'Arcivescovo. E' don Qualizza che lo dichiara esplicitamente: "Dichiaro di accettare volentieri le suddette disposizioni e di conformarmi pienamente e con entusiasmo come del resto mi sono già conformato non appena mi furono comunicate. Anzi aggiungo, che se avessi conosciuto essere la volontà o almeno il desiderio dell’Autorità ecclesiastica conforme alla volontà dell’Autorità politica, da buon sacerdote e da sincero italiano di cuore e di sentimenti, disposto non solo ad obbedire ad un comando, ma anche di prevenire un desiderio, avrei accettato subito con entusiasmo e senza riserve tale disposizione"^). Il Qualizza, sotto la pressione morale, sembra aver razionalizzato più del dovuto processi mentali complessi, addirittura falsificandoli; ma é certo che il principio dell’obbedienza cieca all'autorità, ha offerto una via d'uscita, accettabile in coscienza, da una situazione divenuta insostenibile. Tuttavia rimaneva nel clero, e nel Cuffolo in particolare, il dubbio angoscioso di aver tradito il popolo, perché nessuna autorità al mondo, neppure il Papa, li avrebbe potuti sollevare da una simile responsabilità. Ma un'ipotesi del genere, pur presente nei testi della morale cattolica, appariva talmente irreale e dall'autorità accuratamente preclusa, che quando effettivamente si presentò, si preferì non vederla e trincerarsi dietro l’altro principio che, in caso di valutazione errata dei superiori, la responsabilità non poteva colpire l'obbediente. "Può darsi il caso che l’Arcivescovo sbagli, suggeriva in quegli stessi giorni mons. Nogara. E’ legittima per questo la critica aperta ed il rifiuto dell’obbedienza? Che succederebbe se i soldati si comportassero così con i loro comandanti...? Sappiamo che in casi singoli la divina Provvidenza sa trarre dal male un bene maggiore"(5). Entusiasmo dunque sgorgante da una falsa e fuorviarne soluzione, presto avvelenato dal dubbio di aver tradito per vigliaccheria la propria coscienza e reazione sorda a lungo termine contro l’autorità ecclesiastica che l’aveva resa possibile, se non troppo comoda. Alla fine dei conti l’errore non ricadeva sul vescovo o sul papa, ma sulle vittime stesse di tutta la vicenda. Ecco perché il Cuffolo decide di riscrivere la sua storia: per apparire (quale era veramente) vittima del fascismo e della gerarchia ecclesiastica e non della propria debolezza. La fonte da dove il clero slavo attingerà energie inesauribili per un'opposizione irriducibile, va individuata tanto nella violenza fisica subita, quanto in quella morale accettata. Faustino Nazzi NOTE: 1 - Libro storico di Lasiz, ed. orig., 20- 8-1933. 2 - Diario'Guion, 19-8-1933. 3 - ACAU, Lingua Slava, lettera del 19-8-1933. 4 - ASU, Sez. Pref., Rei. del 7-12-1933; espressioni di don Qualizza riportate dal Prefetto. 5 - RDU (Rivista Diocesana Udinese), 1934, lettera di Nogara al clero deiri-1-1934, p. 10-15. Odmev sveta ki je daleč Anton Sivec Ivan Bratina Bojan Brezigar Naročnina -Abbonam 1990 Niste še plačali naročnine Novega Matajurja za leto 1990? Za Italijo stane 28.000 lir. Lahko plačate v naših uradih v Čedadu, ul. Ristori 28 ali s poštno položnico (Novi Matajur Čedad/Cividale štev. 18726331). V tem primeru napišite vaš točen naslov. Non avete ancora rinnovato l'abbonamento al Novi Matajur? Per l'Italia, per il 1990, ammonta a £ 28.000. Potete pagare o presso i nostri uffici a Cividale, via Ristori, 28 oppure tramite conto corrente postale (Novi Matajur - Cividale, n. 18726331). Non dimenticate l’indirizzo esatto. Checco z njega ansamblom, s Sabina an z Eleno SERVIZIO BEVANDE A DOMICILIO CIVIDALE Via della Pertica, 6 Tel. 733326 (DàinÀ-S&toica T' libera dal peso della spesa s prve strani vilna skupina Slovencev iz Barda. Pod vodstvom duhovnika Renza Calligara igrajo na razne inštrumente in pojejeo v cerkvenem pevskem zboru Barda an Zavarha. Združili so se za cerkvene potrebe in nedeljski nastop v Ristoriju v Čedadu je bil zanje parvi, nekaj resničnoiz-jemnega. Na koncu je nastopil Checco z ansamblom SSS, s Sabino in z Eleno. Predstavili so mlajšo Benečijo, tisto ki pozna in ljubi slovenske popevke, tista ki sama piše pesmi za Senjam beneške piesmi. Ves prvi del programa sta povezovala z smiešnimi "batutami" Mario Bergnach in Renzo Gari-up. Največ sta jih povedala na račun Maccanica pa tudi na račun tistih, ki so povsierode obi-esli plakate proti dvojezičnosti, proti "bilingvizmu". "Če na bomo mogli guorit v dvieh jezikih bomo pa samuo po slovien-sko", sta jala. Prvi del kulturnega programa, kjer smo kot rečeno doživieli nekaj novega, svežega, takuo iz Kanalske doline kot iz Barda, se je zaparu s skupno piesmijo. V drugem delu je nastopilo Slovensko Stalno Gledališče iz Trsta, ki je že pred leti sodelovalo na Dnevu emigranta, prav v prvih letih. Je predstavilo nekaj prizorov iz igre "Lepo je v naši domovini biti" Marija Čuka. Ljudje so se zabavali in veselo smejali, predvsem pa so uživali ob profesionalnem gledališču. Kot pišemo v drugem delu časopisa je glavni govornik lietos biu Fabio Bonini. Iz Kanalske doline je pred njim govoriu Anton Sivec. V glavnem se je zavzel zato, da se izboljša gospodarsko stanje naših krajev in tako se odpravi izseljenstvo. Odločno pa je zahteval tudi vključitev Kanalske doline v vladni zaščitni zakon. Letošnja gosta Dneva emigranta sta bila dva deželna svetovalca in sicer Ivan Bratina iz Gorice in Bojan Brezigar iz Trsta. Zakonski predlog Maccanica je do naše skupnosti v marsičem žaljiv je med drugim dejal Ivan Bratina, ki je precejšnjo pozornost posvetil prav temu vprašanju. Vsebina zakona je nadaljeval Bratina je dvoumljiva, kaže bolj na pot asimilacije kot pa zaščite. Obstoja nevarnost, da nam odvzamejo tudi to kar smo si z velikim trudom pridobili. V vladnem osnutku ni nobenega priznanja za špetrsko dvojezično šolo, čeprav le-ta predstavlja dragoceno stvarnost. Taka negativna ocena pa ne pomenu da se bomo zakonu odpovedali. Nasprotno prizadevali se bomo za dosego dobrega zakona in zato pozivamo vlado in vladne sile na njihovo odovornost, da posreduje manjšini tak zakon, ki bo sprejemljiv, ki ji bo zagotovil razvoj. Za Bratino je samo v slovenščini spregovoril Bojan Brezigar. Tudi on se je dolgo za vstavil ob vprašanje Maccanicovega zakonskega predloga. Priznati je treba, je dejal, da predstavlja prvi uradni korak italijanske republike v zvezi s slovensko manjšino in tudi z beneškimi Slovenci. Je pa žaljivo, kot je nadaljeval, da ta zakon zanika dejstvo, da je beneški jezik slovenski, čeprav v narečni obliki, da zanika da gre za slovensko narodno skupnost. Osnovna zateva, ki jo bo torej treba predstaviti vladi tudi z Dneva emigranta je — je poudaril Brezigar — da se odpravi ta neresnica. Nato je deželni svetovalec poudaril, da bodo potrebna prizadevanja vseh, zato da parlament zakon izboljša. s prve strani V NEDIELJO V RISTORI V ČEDADU 27. TRADICIONALI DAN EMIGRANTA NA DNEVU EMIGRANTA POZDRAVILA BREZIGAR IN BRATINA Bonini: zakon muora bit pošten Donas nie vič alibi za obednega an za krajevne politike ne Stisnili smo Potle je predstavnik Slovencev videmske pokrajine pouda-ru veliko dielo, ki ga je Slovenska kulturno gospodarska zveza nardila lieta za lietam za parpri-čat politične predstavnike, za de bo oblast gledala buj naklonjeno na nas. In situacija se je izboljšala, je jau Fabio Bonini. Komunistična in socialistična stranka nas podperjajo. Druge stranke so spremenile odnos do slovenske manjšine v prvi vrsti Krščanska demokracija, ki pa je še najmanj odprta na krajevni ravni, čepru tuole bolj v preteklosti kot danes. Donas ni vič alibi za obednega, je doluožu potle Bonini. Jih ni za tiste recimo, ki so pruot literarnemu slovienskemu jeziku, ker pravijo, de zaciefa dialekt. Mi mislimo, de nie takuo, Fabio Bonini je jau Bonini. Če jim je naš izik zaries par sarcu, naj se varžejo na tolo pot, naj začnejo guorit, pisat, piet an paracjuvat tečaje slovienskega dialekta. Nie vič alibi an za politike, tudi na lo- kalni ravni ne. Sada je tu zakon Maccanico an je dužnuost vsieh, po mnenju garmiškega župana, od partitu do kamunu, od Gorske skupnosti do Usi, se angaži-zat za ga spremenit, za mu dodat kar je trieba, za ga izboljšat. V tem času pa je nadaljevau govornik je trieba dielat, zatuo de se izboljša naše stanje, položaj naših krajih, ki so narbuj revni an ne razviti. Druga krivica, ki jo je trieba odpraviti, je tista do dvojezičnega šolskega centra v Špietru, ki ga oblasti nečejo priznat, je pa edina šuola pri nas, kjer število otruok rase. Na koncu je Bonini pokazu skarb, da bi prišlo do novih provokacij in izrazu solidarnost gaspuodam, duhovnikam Zua-nella an Gujon, oba v težavah z italijansko pravico zaradi procesije svetega Marka. Pogled na publiko v nedeljo v Ristoriju Prvič smo uživali ob petju ženskega vlšarskega kvinteta Renato Quaglia in cltiravci so predstavili Rezijo Številna skupina cerkvenega pevskega zbora lz Barda Zbralo se jih je na 54 za jih lepuo praznovat 60 Vsi so se rodil lieta 1929, ta-kuo de lan so dopunli 60 liet življenja an pru lan, miesca junija, so se vsi kupe zbral za praznovat tel liep dohodek. Je pasalo nomalo cajta od tega, vsedno pa zvestuo publikamo novico. Zbralo se jih je zaries v liepim številu: bluo jih je 54. Malomanj vsi so se rodil po vaseh naših dolin, drugi so paršli tle živet zak takuo je za nje "destin" od-loču, ku za Concito iz Klenja, ki se je rodila v Spanji, poročila pa se je z Benečanom. Liep praznik šestdesetlietniku je začeu s sveto mašo v Landar-ski jami, mašavu je don Luciano Slobbe. Po maš so se parstavli pred fotografsko makino za spominsko sliko, potlè so se nomalo ustavli v gostilni v Landarju, za luošt kiek pod zob an za spoznat tiste, ki nieso še poznal an potlè so vsi kupe šli na vičerjo v znan ristorant v Rocco Bernardo. Za sabo so pejal an godca, takuo de med 'no pietanco an dnim glažom, med dnim plesom an 'no piesmijo je cajt hitro šu napri an so se varnil damu zaries pozno. Je bla zaries 'na liepa fešta na kateri so se zmisinli an na vse tiste, ki jih nie vič tle na telim svietu, pru takuo na vse tiste, ki žive arzstresni po svietu an glih tele čejo skuoz naš Novi Matajur pozdravit. Kakuo je Mostno brez tebe, Pa ist vijan, naj mi na obe-dan prav de nija rias, de nija nebes, de jih na more bit. Ist vijan, san zastopila subit kan je šu muaj tata: je an svi-at ku tel kiar živmo, an usak, kar pride gor, ušafa njega brege, njega vasi, njega hišo, njega klop, njega parjatelje an žlahto ki so pred njin paršli. Takua nija težkua za obe-dnega, an obedan na more bit žalostan, še deb teu, zak mu je use domačje. Subit začne runat tiste reči, ki so mu ble narbuj ušec tle na telin svia-tu. Muoj tata, sigurno, na-pravja že venjike, hode cja po njivah an zanožetah gledat ka je trieba narest, zagleda narli-auše prestore za gobe an mi jih samua mene pokaže, za de s sudmi bon mogla kupit buk-va za hodit u šualo. Se že mena s te drugin, kua bo le- pua kar se ušafamo nazaj usi kupe anta samua Buag vija, ki zadne čudne progete so že veštudiaral z Armandan, za buj lahko kmetijo pejat napri... Za cajt pasat kuha njega minestrone an piaje tan za špurgetan. An, ja, zaki de ne, gu nebesah more žihar pokadit njega tabak "Forte" an s te družin cigarete zavijat; an ro-žar molit, pred telegiornal-nan. Usi stojo dobro: te star berejo brez ocjalu an hodejo brez pale, usak diala kar mu je narbuj ušec, so usi veseli zak na more bit buajš ku ta-kua. Še bruazar, de san zastopila de so nebesa, čene... tata, kua bi blua še buj žalostno an težkua... Nini NAŠE NONE SO ZARIES LIEP UZGLED ZA TE MLADE AN PRU ZVESTUO PIŠEMO OD NJIH Nona Toninca, kuražno napri Crisetig Antonia, uduova Sdraulig, al pa Toninca Blaščjo-va iz Ušivce, živi sada v Klenji par te malem sinu. Je stopila v 81. lieto. Je že 18 liet uduova. Rodila je šest zdravih an veselih puobu, ki so muorli iti vsi s tre-buham za kruham po sviete. Trije so šele v Kanadi: Armando, Camillo in Gigi, Mario in Giordano živita sada doma, v Klenji, kjer sta za družino zazidala vsak svojo hišo. Lieta 1964 je sin Dante zgubiu življenje v ciestni nesreči v Ka- nadi. Takrat je imeu samuo trideset liet. Biu je oženjen in je imeu štier otroke. Trije od njih in njih mati so zgubil življenje za trinajst liet potlè v hudi ciestni nesreči. Vse tuole je muorlo prenest, pretarpiet ubuogo materino sar-ce, ki je šlo čez osemdeset liet. In Toninca je še močna, zdrava in kuražna. Vičkrat jo prime voja, da gre v host, nabere darva, zveže, zadene in jih parnese damu, de lahko skuha kafe zase an za par- jatelje, kot nam kaže nje fotografija. Če jo lepuo pogledata, ne nese malo darvi zaglavo, na har-batu. Lahko rečemo, de jih nese previč za nje lieta, pa je Toninca dobar uzgled vsem tistim mladim, ki jim diši dielo. Voščimo ji, da bi jih še puno liet nosila, zdrava an vesela, de jo bomo še vičkrat publikal na "Novim Matajurju" v veseje vsem tistim, ki jo poznajo kot pošteno an bardko ženo doma an po sviete. Kuražno napri mama in nona Tonina! STAR AN ZAPUŠČEN KOŠČIN MALIN AN MISLI, KI MI JIH JE VZBUDIU - 4. PART Še lase je zeleno ofarbu PESNIK - Med tistimi, ki so se strašnega parvega žlaga rešili, so bli tudi taki, ki na naglim so gledali ušafat an ustrojit altoparlante. Vsa oblast, ki je ostala (kar tudi med njim vsi niso bli zagorie-li) jih je hitro imiela v rokah an kar druzega nie znala die-lat jih je parbližala h ust an spet je začela uekat nje ukua-zovanja. Oblasti an nje pod-ritnjaki so takuo le napri ni-mar arjul an še kuo na glas, ukuazoval so vsiem biti v hiš caparti. Pravli an parporoču-vali so za na okuole hodit an ostat skriti, zaklenjeni lepuo noter v kambri. So uprašali ljudi naj na obupajo, naj se troštajo an zmieraj naj samuo čakajo an molijo. Naj bugajo on poslušajo samuo njih besi-ede. Čeglih hiše so ble že zasute, čeglih glažov tu okni nie bluo vic an vrata so notar tu piču ležale vse arzvite. Za nje nie bluo še zadost, konac od sveta je biu pred očmi vsieh an še tenčas oblasti nieso zataknile svojih ust. Tudi pesnik je preživeu parvi velik oginj an topluoto an kar se je zbudu nie viedeu dost cajta je na tleh ležu brez uma. Se je ču težko glavo an uha so mu šele močnuo žvižgale, biu je nomalo karvav. Kumi se je pošuku damu med prahom an vsieh razvalin an na zadnjem, kar v sojo veder-bano hišo je stopnu, mislu je hitro popit an požirek vode, Pa jo nie zapoznu. Je bla gorka, smardiela je buj ku po navadi an njemu je šlo na meta-n/e. Hudičjove altoparlante uone je muoru poslušat, zatuo četudi s souzmi tu očieh adno isterično suho smiejanje ga je naglih vsega pretreslo. Sevie-de on se je vprašu kuo j' tuo, zaki le napri bugat norce, kar vsedno obedan na sviete na bo mogu dugo prestat, sapat tisti atomični kadiž an pit tako vodo. Tajšno smart on se je že čaku an se jo branu pa sada delo, odparto jo imeu pred šobam. Puno se je priet trudiu za poviedat ljudem, kuo je naobarno grešit an zatuo an dan, lieta nazaj, še njega lase je biu ofarbu zeleno an šu od hiše do hiše, po miestah an po vaseh. Hodu je po gorah an po planji, paršu daj blizu muorja. Včasih je pridgu, pa tudi godu s sojim flautom, ki je nosu nimar za sabo. De ga bojo ljudje lieuš zastopili, de takuo buj lahko bojo sparieli njega besiede an njega pametna parporoči-la an na zadnje, de se parbli-žajo njega sladkim piesmi od ljubezni, ki same tenčas bi šele mogle rešit našo zemljo od zadnjega dokončnega uničenja. Pa takuo nie bluo an ljudje samuo za naumnega so ga bli parjeli an štieli ga ku saromaka. Odzad so se mu smejali an guorili de je na-srečan, minen an žalosten, šleutast človek. Premasa dobra stvar še na varhu an simpatičen pesnik seviede, sa- muo uoz batiče an brez pameti, je kajšan doluožu. An on sada je muču an čaku je mernuo, pa nimar buj težkuo mu je bluo poslušat tisto nanueno krekanje od oblasti. An bugat nie teu. Uoz hiše je nazaj mislu utec, čez prag skuoze zlomjene vrata an uonè še stopnit. Okuole polajhat ku ankrat, uonè bit an vsedno fraj, dokjer bo imeu gor na glavi še lasi an dokjer tiste tri mikene čarne maglice, ki so mu ble uon skočnile na koži, mu se na bojo celuo arzšerile po vsiem žuotu. Takuo on je teu bit uoz hiše, na odpartim, priet ku bo padu na tla ku adna stara po-nucana cunja, uciefan od smraje, opečen od tiste atomske topluote. Je želeu še sfag-nit skuoze okno — zapieje zvestuo slavic — ku ponočni tat od ljubezni, an jo lahnuo preskočit kot an mladenc, dat jo skuoze vas an na glas se smejat. Vriec se obnorjen dol po klancu an prit daj dol na duor, kjer šele otrok se je ritu vas zelen od trave an mokar, umazan od luže. Pesnik je teu še uekat od veselja an buj mocnuo ku tiste smiešno, marzio ukuazovanje od oblasti. On seviede je gledu še ži-viet an do zadnjega, kar je zaries mislu, de ankul tuole na pomeni se skrivat. Samuo zapriet je muoru sada njega oči an sanjat! Veselo se bližat rieki, poslušat tam milo šumenje od vode an čut tisto rahlo pie-sam od vietra, ki fuli skuoze listje nad viej. Tam se še us-tavt nad zeleno gribo al skakat od skale do skale ku mlada vieverca brez past tu vodo. Tam čut sonce na licah an ga čut daj notar v sarcu, se takuo tudi zmislit na njo, ki jo je biu tam zapoznu an ljubu... Zatuo se je napravu. Lase je počaso zvezu s štie-rimi ofarbanimi varčicami, ki so ble čarna, armena, ardeeja an biela, ušafu je na tleh še an kos špiegla an se tudi lahnuo namazu oči. Nucu je zatuo tisto priežo nebeškega prahu (kar on seviede na potrebuje kimičnih špotljivih tovarn), ki je skrivu zašito notar v koutri na stari pastieji, za posebno parložnost. Takuo je šu! Uonè je težkuo hodu an cabu je pepeu pred sabo vsako štopienjo, pa se nie usta-vu, hodu je z zapartimi očmi an pieu je na glas, sanju je adan sviet brez človieške na-umnosti an mislu, kuo vse bi moglo bit čedno an veselo. Lepotò je sada varvu noter v sebe an jo uživu an stau je že buojš, bugu je samuo suojo osebno notranjo trajnost, ki jo je ljubu, ki je bla njega muoč an pogumno ga je še potiskala napri. Hodu je dokjer nie paršu h riecem an se ustavu u tistim prestoru, kjer majhan je biu vajen hodit z bratram, kjer mlad je hodu plavat poli-ete an kjer se je biu parvič tu njo zaljubiu, atu se jim je biu dau an jo vzeu an tesnuo glih včera, pod tisto vesoko zeleno smrieko, oba sta se bla zadnjo objela an objubla za nimar. Lahni, plavi nebeški prah na njega očieh, mu je hlad-nuo pomagu uteč od čarne resnice, takuo pred sabo jo je nazaj videu an nimar buj lepo. Jo je pozdravu an jo vprašu, če zaries je bla ona al sama podoba. Ona se mu je bla samuo posmejala, tu oči ga pogledala an tiho, pod glasom, mu jala kuo ga je težkuo čakala an kuo je bla rada. Zatuo je biu atu paršu an samuo takuo je želeu umriet! Nebuo no malo buj čedno an nazaj čista voda sta kupe za anj močnuo atu mimo za-bliščiela pod soncam an pru v tisti čudežni magnjen, tarkaj on ku ona, sta se dan druze-mu tiela vriec v naruočje. Ku nori, veseli an brezskarbi ljubimci, sami pravi gospodarji svojega osebnega življenja. Pa sanj se je arzspru — nam pravi tičac — glih tenčas tard an hud, nepričakan žlag za harbatom, med ramanam, je zajeu pesnika an mu se stuoru strest. Plavi magičen prah je padu od oči an ljubezen se je utonla tu riece an rieko sada, za vse, nie ostalo ku tist čarin an prazan, smar-diu patok, brez vode —. Adriano Minimatajur SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA Tri vreče denarja Živel je oče, ki je imel tri sinove. Hudo se jim je godilo in slabo so živeli. Ker jih oče ni mogel več živeti, je velel najstarejšemu sinu, naj si gre iskat dela, da jim bo pomagal. Starejši sin vrže cepec na rame in se poslovi od bratov in očeta. Potuje križem po svetu in pride v deželo, kjer vidi, da z bucikami luščijo pšenična zrna iz pšeničnih klasov. Začuden jih gleda in pravi: — Malo ste modri, da tako luščite pšenico; jaz pa imam tako reč, s katero je treba samo udariti po pšenici in že je izluščite za poln bokal. — Ali bi nam prodal tisto reč? ga vprašajo. — Zakaj pa ne, pravi mladenič, ako mi jo dobro plačate, pa je vaša. Polov-njak denarja mi dajte, toliko je med brati vredna. In res dobi polovnjak denarja za cepec, ki ga do tistih dob v oni deželi niso poznali. Ves zadovoljen se vrne domov. Oče je bil zelo vesel, ko se je najstarejši sin vrnil in prinesel toliko denarja. Nato pošlje srednjega sina po svetu, češ, naj si tudi on kaj prisluži. Srednji vrže v vrečo mačko in odide po svetu. Spotoma pride do gradu, o katerem je slišal, da je v njem nešteto miši in podgan. Dva služabnika morata baje vedno braniti grofa, kadar je pri jedi, sicer bi mu v jed skakale miši in podgane. V gradu pove, da ima v vreči tako stvar, ki v nekaj dneh prežene in uniči vse te živali. Grof se pogodi z mladeničem, da mu da vrečo denarja za tisto stvar in mladenič vzame iz vreče mačko, katere doslej niso poznali v oni deželi. Izpusti jo, potem pa se vrne veselega srca domov. Mačka je v nekaj dneh pojedla vse miši in podgane, kolikor jih je bilo v gradu. Ko se vrne srednji brat domov, pošlje oče najmlajšega po svetu. Preden odide, ujame največjega petelina, dene ga v koš in se poslovi. Prišel je v deželo, kjer je bila večna noč. Strme povprašuje ljudi, kako to, da imajo večno temo; toda ne vedo mu povedati. — Jaz imam pa tako stvar, pravi mladenič, ki zapoje in pripelje svetli dan. Prebivalci one dežele ga vprašajo, koliko bi mu morali dati zanjo. — Vrečo denarja, pravi mladenič in dali so mu, kolikor je zahteval. Petelin zapoje in skoraj nato se zdani. Res je petelin priklical svetli dan, kakor jim je rekel mladenič. Najmlajši sin se vrne domov s polno vrečo denarja. Odslej so vsi štirje lahko in dobro živeli. Iz zbirke pravljic in pripovedk "Slovenske ljudske pripovedi", Mladinska knjiga , 1970 Babbo Natale ha fatto naturalmente visita anche al bambini delle Valli del Natisone. Anzi alla vigilia di Natale se ne sono visti ben tre assieme, invitati come ci hanno detto, dal Comitato prò Clastra. Su tre carrozzelle, trainate da altrettanti cavalli, sono partiti da Pulfero e dopo una sosta a S. Pietro hanno raggiunto Scrutto. A tutti i bambini, richiamati dai campanellini, hanno portato ricchi doni Ancora due immagini della bella recita di Natale che 1 bambini della scuola elementare bilingue di S. Pietro al Natisone hanno preparato con l'aiuto delle insegnanti e donato a genitori e parenti Abbiamo esaurito la nostra rapida trattazione delle chiesette votive della Slavia friulana. Pensiamo però di far cosa utile e gradita ai lettori se concludiamo il nostro viaggio presso alcune chiesette, sorelle delle nostre, nella vicina Valle dell'Isonzo. Diciamo sorelle perchè esse sono dello stesso stile e della stessa scuola ed alcune addirittura della stessa mano. La scuola è quella gotico-carniolina di Škofja Loka. La mano è quella del più illustre costruttore di quella località, Andrea di Loka (Andrej von Lack), che appose la propria firma sulle chiesette di S. Giovanni d’Antro, di Brischis, di Porzus e di Ponikva nella Valle della Bača, e la sua siglia a Volarij e Sedlo. Delle chiese di Brischis e Ponikva tuttavia non rimangono che le lapidi incise con il nome del maestro. Altre chiese sono della stessa scuola; fra queste quella illustre di S. Quirino e molte altre, come abbiamo già visto. Presbiterio della chiesa dl S. Pietro e Paolo di Centa presso Albana di Prepotto Le nostre chiesette (14) La strada slovena: caratteristiche dellarchitettura Gli influssi della scuola di Škofja Loka e Kranj, nella Car-niola, procedettero in due direzioni principali. Una prima verso la Primorska e quindi giù fino al Carso. Una seconda lungo llsonzo verso Gorizia piegando sia lungo lo Judrio, sia lungo il Natisone e giù verso il Friuli orientale. E' questa quella che i critici d'arte definiscono la "strada slovena", quella che ha arricchito la Slavia friulana di tante preziose chiesette che rivelano, soprattutto nel caratteristico presbiterio, quello stile gotico che tanto attrasse l'animo dei nostri antenati. Scrive Giuseppe Bergamini, critico e professore di storia dell'arte: Non proprio in altro mondo (rispetto al Friuli ndr), ma un mondo comunque diverso, che meglio si spiega se confrontato con quello della vicina Slovenia... Sv. Trije Kralji Santri Tre Re Sužid - Kobarid Come esempio dello stile go-tico-carniolino portiamo la chiesetta dei tre Re (Sveti Trije Kralji) di Sužid, presso Kobarid. Il paese si raggiunge piegando a destra, poco prima di giungere a Kobarid, per un chilometro circa. Il villaggio un tempo raggiungeva i 300 abitanti con una cin- quantina di famiglie. Oggi gli abitanti sono circa 120. Il paese è stato molto colpito dal terremoto del 1976 ed in parte ricostruito. Altre case, anche danneggiate, hanno conservato i tradizionali caratteri dell’architettura spontanea. La chiesa è stata costruita alla fine del XV secolo. L’autorizzazione alla costruzione da parte del Capitolo di Cividale è stata concessa il 22 febbraio 1495. E' situata sopra un piccolo poggio nel paese, recintata da un muro in cui si aprono due scalinate. L’esterno si fa notare per il bel portico con tre archi a tutto sesto. Il coperto fa intravedere da sotto la tipica geometria a rombi di pianelle di laterizio bianche e rosse. Sul davanti si nota la bifora campanaria piuttosto malandata e sul fianco destro un grande affresco raffigurante S. Cristoforo, conservato nella parte inferiore. L’interno è caratterizzato soprattutto dal presbiterio di stile gotico-carniolino con volta a vele e robusti costoloni. Essi si riuniscono nella chiave di volta e nelle rosette figurate e poggiano su peducci figurati, scolpiti in pietra. L'interno è arricchito da pitture ad affresco di buona scuola, di autore ignoto. L’altare maggiore è opera dello scultore Anton Vrtar di Kobarid. Questo "zlati oltar" è datato al 1764. Numerose le opere di scultura in legno e pietra, con figure di santi e della Madonna. Il restauro di alcuni anni fa è stato molto accurato ed ha rispettato il carattere della chiesa. Pogled na Sužid pri Kobaridu Cerkev Svetih treh kraljev, zunanjost TUT TO SP ORT VSE O ŠP C. Osgnach - S. Leonardo I risultati 1. CATEGORIA Cividalese - Valnatisone 1-1 2. CATEGORIA Buonacquisto - Audace 1-1 3. CATEGORIA L'Arcobaleno - Alta Val Torre 1-1 Risanese - Savognese 3-0 UNDER 18 Valnatisone - Cividalese 1-1 PALLAVOLO MASCHILE Lavoratore Fiera - S. Leonardo 3-0 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Sanvitese 2. CATEGORIA Audace - Donatello 3. CATEGORIA Alta Val Torre - Venzone; Savognese - S. Rocco; Ancona -Pulfero UNDER 18 Reanese - Valnatisone Le classifiche 1. CATEGORIA S. Daniele 23; Pro Fagagna 22; Tavagnacco, Sanvitese 20; Fortitu-do 19; Flumignano 18; Valnatisone 17; Ponziana, S. Sergio 14; Geraone-se, Cividalese 13; Àzzanese 12; Tri-cesimo 10; Pro Osoppo 9; Codroipo, Vivai 8. 2. CATEGORIA Arteniese 22; S. Gottardo 21; Bressa 20; Audace, Buonacquisto, Tarcentina, Tolmezzo, Donatello 19; Riviera 18; Forti & Liberi 15; Torreanese 13; Maianese 12; Reanese 9; Rangers, Com. Faedis 8; Ga-glianese 1. 3. CATEGORIA - Girone D Rive d'Arcano 21; Atletica Bujese 20; Ragogna 19; Treppo Grande 18; Savorgnanese 15; Colugna, Nimis 12; Rizzi, Ciseriis 9; Venzone 7; L'Arcobaleno, Stella Azzurra 5; Alta Val Torre 4. 3. CATEGORIA - Girone E Risanese 23; Savognese, Bearzi 16; Lumignacco, Manzano 13; Azzurra 12; Atletico Udine Est, But-trio 11; Medeuzza 10; Fulgor 9; S. Rocco, Ancona 8; Pulfero 7. UNDER 18 (fine andata) Buonacquisto 23; Cividalese 21; Valnatisone, Tarcentina 20; S. Gottardo 18; Tavagnacco 16; Azzurra 15; Savorgnanese 14; Forti & Liberi, Bearzi 12; Reanese 11; Riviera, Na-tisone 9; Stella Azzurra 6; Gaqlia-nese 4. PALLAVOLO MASCHILE Corno 14; Team 87, Ospedaletto, Lavoratore Fiera 10; Carnia 8; Gran Risparmio, Tele Uno, Arteniese 6; Codroipese 4; Remanzacco, Popolare Tarcento, Alla Peschiera, S. Leonardo 2. TEMPERATURE POLARI HANNO CARATTERIZZATO LA RIPRESA DEI CAMPIONATI DI CALCIO DEI DILETTANTI Savognese: prim LETOS V ITALIJI SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO: KRATKA ZGODOVINA TEH PRIREDITEV (13) Leta 1958: najmočnejša Brazilija, najboljši Pele Pričnemo kar z negativnim podatkom. Oddaljenost Švedske od središča Evrope je bila usod-na za organizatorje. Stadioni so bili na pol prazni in tako je prvič v zgodovini prišlo do finančnega neuspeha prireditve. Skupaj je nastopilo 241 nogometašev. Največ jih je postavila na igrišče Z. Nemčija (18) sledi ji otska z 17. Vsega skupaj je 66 napadalcev zabilo 126 golov, kar ]e bilo do tega trenutka nanižji Poprečje na tekmo: 3,60. rancoz Fontaine je postavil svoj osebni rekord s 13 goli, re-« k n* kil do danes še izena-en. Na tekmi med Francijo in ■mm r ' ' 1 7 /rft • • • » ' . ■’ llP.V 1 I. !« * • C* * • I» % FQR H tAM Paragvajem (7-3) je padlo največ golov. Edina Brazilija ni zgubila niti ene tekme in je zaključila prvenstvo z najboljšo gol razliko + 12; njen vratar kar 369' ne prejme gola. Mehika je dala samo en gol. Na 35 finalnih tekmah sodniki dosodijo 8 enajmetrovk (enega samega je zgrešil šved Lied-holm), izkljčen je bil le en igralec. Zmaga Brazilije, ki je sicer dokazala, da je najmočnejša enajsterica, je spremenila dosedanjo tradicijo. Do tega prvenstva je vedno zmagala ekipa celine, kjer je bilo prvenstvo a Braziliji je uspelo zmagati v Ev- ropi. Tak dogodek se do danes ni več ponovil. Še nekaj besed o Peleju. Igral je kar 110 tekem v državnem dresu in je dosegel 96 golov (v svoji dolgoletni karieri preko 1200). Po 37 letih profesionalnega nogometa je dokončno zapustil aktivni šport, a je ostal za vse nogometaše neki nedosegljivi pojem. Ukvarja se z mladino in si je pridobil poseben sloves na socialnem področju. Zaradi tega so mu Združeni narodi podelili častni naslov "meščana sveta'. (mž) SUHI Preliminari del derby disputatosi a S. Pietro una fase della gara Rtsanese-Savognese Buon anno a tutti! Speriamo che l’anno appena iniziato sia migliore, nei risultati, dell’89. Ad inaugurare il 1990 ce stato l'atteso derby tra Cividalese e Valnatisone, disputato sabato 6 gennaio nella città ducale. Nonostante il freddo pungente, con la colonnina del mercurio alcuni gradi sotto lo zero, molti sono stati gli sportivi valligiani che hanno seguito la gara. Le squadre sono scese in campo nelle seguenti formazioni: Cividalese: Passoni, Tomasin (Spina), Cannello, Bertossi, Vinazza, Tuzzi, Vanone, Peressoni, Martinelli, Miani, Sicco. Valnatisone: Speco-gna A., Urli, Bardus, Billia, Beltrame, Zogani, Stacco, Specogna (Sfi-ligoi), Sedi, De Marco, Costapera-ria (Mlinz). La Valnatisone é partita all'attacco contro vento cercando di sorprendere i padroni di casa. Una clamorosa palla-gol é stata sprecata da De Marco. Era quindi la volta di Daniele Specogna e Marco Billia che, per tre volte, con tiri da fuori area impegnavano severamente il portiere cividalese Passoni. Quindi era la Cividalese a sfiorare il gol con una punizione calciata da Tuzzi e deviata dal bravo Andrea Specogna. Alcuni minuti più tardi il pasticcio difensivo degli azzurri, che costringeva il direttore di gara a concedere la massima punizione per un fallo di mano di Costaperaria in piena area di rigore. Il rigore veniva trasformato con freddezza dall'esperto Martinelli. La Valnatisone durante il riposo sostituiva Costaperaria con Mlinz Era ancora la Cividalese, però, ad avere una occasione favorevolissima per chiudere la gara, ma la conclusione ravvicinata di Martinelli veniva deviata in angolo da Specogna. Alcuni minuti più tardi giungeva meritato il pareggio della Valnatisone grazie ad una con- Una fase del derby Clvidalese-Valnatisone clusione di Daniele Specogna che, a seguito di una azione corale, metteva il pallone alle spalle di Passoni. La Cividalese ha tentato per due volte di sorprendere con Tuzzi e Martinelli l'attento Specogna, che ha dimostrato tutto il suo valore nel neutralizzare le loro pericolose conclusioni. Quasi allo scadere, a seguito di un calcio di punizione da fuori area, Billia calciava il pallone nel-langolino opposto al piazzamento del portiere avversario, che con un tuffo alla disperata riusciva a metterlo in angolo. La gara in pratica si concludeva qui. Il pareggio può accontentare entrambe le formazioni, che si sono equivalse sia per quanto riguarda la mole di gioco svolta, sia per le conclusioni effettuate nella porta avversaria. Con questo pareggio si conclude il girone di andata, con la Valnatisone a quota 17; domenica a S. Pietro ci sarà l'incontro di cartello con la terza in classifica: la Sanvitese di Geronimo Barbadillo; lo spettacolo é assicurato. In seconda categoria l'Audace di S. Leonardo era impegnata nella difficilissima trasferta di Remanzacco contro il Buonacquisto. I padroni di casa, in serie positiva da alcune giornate, cercavano il successo per tentare di agganciare le squadre di testa, avendo in classifica gli stessi punti della formazione del presidente Bruno Chiuch. Se c'era una squadra che meritava di vincere, era l'Audace, che dopo essere passata in vantaggio con Walter Chiacig, ha avuto una grossa opportunità di chiudere la gara con Flavio Chiacig, che dopo aver superato anche l'estremo difensore dei padroni di casa calciava il pallone verso la rete sguarnita. Purtroppo il pallone si perdeva di un soffio a lato. Il Buonacquisto riusciva a pareggiare a sette minuti dal termine con Castagnaviz. Domenica prossima a Scrutto l'Audace affronta il Donatello di Udine. Anno nuovo, vita nuova: prima e speriamo ultima sconfitta della Savognese impegnata sul terreno della capolista Risanese. I ragazzi di Bruno Qualizza hanno forse disputato una gara non all'altezza della loro fama, e si sono trovati già a sei minuti dall'inizio sotto di un gol. La rete subita non ha certamente scalfito il morale della formazione, che ha attaccato. Due interventi miracolosi del portiere avversario hanno salvato il risultato. Alla mezz'ora il raddoppio della Risanese con un tiro da fuori area. Quindi alcuni minuti più tardi l'espulsione del centravanti dei bianconeri, che consentiva alla Savognese la superiorità numerica. All'inizio della ripresa la terza rete concludeva praticamente la gara, in quanto gli attacchi della Savognese non approdavano a nulla. Domenica a Šavogna i gialloblù ospiteranno il S. Rocco. L'Alta Val Torre ha iniziato bene l'anno ottenendo un buon pareggio ad Osoppo contro l’Arcobaleno, e domenica ospiterà il Pro Venzone. Il Pulfero, dopo il riposo, sarà invece impegnato ad Udine con l'Ancona. Gli Under 18 della Valnatisone, dopo la sconfitta con i Forti & Liberi, domenica erano impegnati nel derby casalingo con la Cividalese. Un regalo della difesa ha permesso a Flavio Fiorentini di portare in vantaggio i biancorossi con l'unico tiro in porta del primo tempo. Nella ripresa rabbiosa reazione della Valnatisone, che si vedeva respingere di testa sulla linea il pallone destinato in rete, e quindi otteneva il meritato pareggio su calcio di rigore trasformato da Nicola Sturam in seguito ad atterramenti in area di Andrea Domeniš. Domenica trasferta a Rea-na. Infine domenica alle 11, presso la palestra dell'Istituto Agrario di Cividale, torneo di calcetto per pulcini con l'incontro Serenissi-ma-Valnatisone. ŠPETER GRMEK Dolenj Barnas Dobrodošla Michela! Mali Alessandro je dobiu zari-es liep Šenk za Božič an za njega rojstni dan: nič manj ku 'no sestrico! Michela, takuo se kliče liepa čičica, se je rodila v čedajskem špitale v četartak 28. dičemberja an je parnesla puno puno veseja cieli družini, posebno bratracu Alessandru, ki pru tele dni, 5. ženarja, dopun parvo lieto življenja, mami Danieli Corredig iz Korede an tatu Poldu Filaoro iz Špietra. Liepi an mladi družini, ki živi v Dolenjim Barnase želmo puno puno sreče, zdravja an veseja v življenju. Ažla Zapustu nas je Lorenzo Amorth Šele mlad, imeu je samuo 49 liet, nas je za venčno zapustu Lorenzo Amorth iz Ažle. Žalostno novico so sporočil žena, sinuovi an vsa druga žlah-ta. Njega pogreb je biu v Ažli v sriedo 3. ženarja popudan. Kuosta Giovanni Sittaro ni vič med nami V čedajskem špitale je v sriedo 3. ženarja umaru naš vasnjan Giovanni Sittaro. Imeu je 75 liet. V žalost je pustu brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb rancega Janeza je biu v Gorenjim Barnase v petak 5. ženarja popudan. Kanalac Zbuogam, Faustin V saboto 30. dičemberja je umaru Faustino Canalaz - Južu-linu iz Konauca. Ni biu star mož, saj je imeu 62 liet. Na naglim je umaru na domu svoje sestre Marte v Sevci, kjer je tele zadnje cajte živeu. V žalost je pustu njo, bratra Nadalja, ki živi v Švici, navuode an vso drugo žlahto. Justin Južulinu je biu zaries bardak mož. Kadar je šu mlekar Trinco v penzion, bi bli muorli zapriet mlekarnico v Platcu. Juštin tega ni dopustu. Začeu je sam dielat mlekar, čepru se ni nikdar učiu tistega meštierja. Na čudo vseh je dielu dobar ser. Njega je zasluga merit, da je mlekarnica še puno liet živiela. Pogreb Juština je biu v torak 2. ženarja zjutra na Liesah, puno j udi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. SREDNJE Černečje Brava Renata! Veliko veseje ne samuo za nje družino, pač pa za vso našo maj- hano sredenjsko skupnost: 6. dičemberja je na Univerzi v Trstu doktorirala Renata Qualizza, Ka-naučanova iz naše vasi: seda je “dottore in legge". Renata, ki ima samuo 25 liet, je puno poznana, saj je ašešor sredenjskega kamuna. Pa tud za kar se tiče cerkvenega življenja go par svetim Pavle (černečje) je zlo aktivna. An zavojo tuolega tle jo je 'no nediejo vsa župnija svetega Pavla lepuo praznovala. Nje tata Giorgio an nje mama Vittoria morjo zaries bit zaries mahtih, saj v hiši na bojo imiel samuo Renato kot doktorico: tudi sinova Paolo an Andrea ho-dejo na Univerzo. Renati čestitamo an želmo puno uspehu, sučešu. Srednje Praznik v Bernadovi družini Naša majhana cerkvena skupnost je v treh dneh doživiela zaries lepe dohodke: v nediejo 24. dičemberja je biu par sveti maš karst male čičice, Mariegiulie Pagon, v pandiejak je biu Božič an v torak 26., praznik svetega Štiefna, le par maš je bla 'na sre-barna poroka. 25. liet skupnega življenja sta praznovala Ada Qualizza - Ber- nadova iz Sriednjega an Antonio Chiuch - Cjuku iz Doljenja-nega. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an parjatelju, v parvi varsti sin Andrea an hči Federica, bratje an sestre, kunjadi, navuodi. Adi an Antoniu, ki žive na Tarbižu, želmo še puno liet veselega an srečnega skupnega življenja. SVET LENART Nas je zapustila Carla Snidarcig V domu za ostarele v Špietre je umarla Carla Snidarcig, uduo-va Sabogit. Učakala je lepo starost: 88 liet. V žalost je pustila sina, nevi-esto, navuode , pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreg je biu v Podutani v petak 5. ženarja popudan. PODBONESEC Landar Zapustila nas je Amalia Banchig V čedajskem špitale je v saboto 6. ženarja za venčno zaparla nje trudne oči Amalia Banchig, uduova Specogna iz naše vasi. Učakala je lepo starost: 86 liet. V žalost je pustila družino an vso žlahto. Pogreb rance Amalie je biu v Landarju v pandiejak 8. ženarja popudan. Češ publikat kieki tojiga na Novi Matajur? More bit 'no fotografijo, kako novico, veselo al žalostno, članek (articolo), piesam... Parnesi na naše uredništvo v Čedad, ul. Ristori, 28 vsak dan od 8.30 do 12.30 an od 14. do 17.30. V saboto od 8.30 do 12. Te čakamo! PIŠE PETAR MATAJURAC Referendum za odpriet Javne hiše - kazini ali 'Case di tolleranza1' so ble zaparte že vič kot dvajst liet od tega z znanim zakonom Merlin, po vsej Italiji poznan kot "Legge della senatrice Merlin ". Merlin je bila socialistična senatorka. Vse življenje se je borila, tukla pruot proštitucionu. Dobivala je na tavžente pisem od prostitutk. V vsakem pismu se je odražala mala al velika tragedija ženske. Razodevale so ji, kaj jih je spravlo na to stransko, nečisto pot, na ciesto. Večina teh nesrečnih žensk so naštevale kot vzrok revščino, ekonomsko in socialno. Ko je biu sparjet v rimskem parlamentu zakon Merlin, s katerim so bli zaparli tiste nečiste hiše, ki so jih vsi imenovali ka-žin, je bla katoliška Italija med zadnjimi deželami sveta, ki je odpravla javno, publik proštitu-cion. V Evropi je bla za njo ostala še fašistična, katoliška, Francova Španja. V parlamentu se je biu razviu hud boj za an pruot novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L A 2£inr Trst / Trieste JT ^@§7 Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «AD1T» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3.— din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% leču Merlin. Za odpravit javno, publik proštitucion so ble levičarske, demokratične in progresivne sile, proti pa desnica in večina demokristijanov. More-bit, de je dajala demokristjanom muoč zavednost, da je bla tudi sv. Magdalena kuorba. Takuo, kot je bla velika borba proti sprejetju zakona Merlin v parlamentu, takuo se je začela drugi dan borba proti njemu, da bi ga požgali, da bi postal neučinkovit, neefikasen. Sada so paršli na varsto socialdemokrati, a o tem bom govo-riu proti koncu. Tle mislim no malo filozofirat, kaj pruzapru je proštitucion. Puno, tudi pametnih an učenih ljudi, pravi, da je proštitucion tarkaj stara, kot parvi človek na svietu. Jest vierjem v tole razlago. Al se niesta Adam in Eva proštituila pred zapeljivo kačo za fardamano jabuko? Al se ni Judež Škarjotež pro-štituiu za trideset srebarniku, ko je prodau svojega parjatelja Jezusa Kristusa? Judež Škarjotež je imeu potle manjku kuražo, da se je objesu! Pa dost Judežu Škarjotežu živi donas med nami? Puno tajšnih, ki bi parjatelja prodali za denar, malo tajšnih, de bi se zgri-val an ' objesli!' Vse življenje, vsak dan so nas učili, da je kurba samuo tista ženska, ki podloži moškemu za denar svoje teluo. Kaj pa moški, ki gre za njo, ali ni kurbir? Zame je trikrat kurbir. Parvo, zak seksualno uživa, poskrivš od svoje zakonske žene. Drugo zak je buj moč-jan od ženske. Trečjo, zak s svojim denarjem ukupi teluo, ki je paršlo na sviet glih tako kot njegovo! Al ni proštitucion zatajit, rine-gat svoj jezik, svojo zemjo, kulturo za stat buojš, za živiet bu-ojš od tvojih bratru an sester, ki jih s tvojim kurbirstvom zaničuješ, ponižuješ? Pruzapru ti jih ne ponižuješ. Ti si buj ponižan od tvojih lačnih sester in bratov, ki ponosno prenašajo lakot in mizerjo. Tebe ponižuje gospodar, mi pa smo v mizerji ostali čisti, pošteni, vredni spoštovanja naših te starih, ki že davno v grobu spijejo. Zakaj so se s tako silo zagnali desničarske sile proti zakonu, leču Merlin? Leč, kot tak ni slab, morali pa bi ga spremjat številni drugi ukrepi, provedimenti. Ne odpraviš proštituciona samuo s tem, da zakleniš tiste hiše. Trieba je bluo rešit socialni in ekonomski javne hiše? problem teh nesrečnih žensk, predvsem jim zagotovit, ušafat pošteno dielo. Tega ni obedan nardiu, zatuo so se prostitutke znajdle na ciesti brez vsake pomoči, zatuo imajo nasprotniki leča Merlin vriedne, valid argumente, de se pruot njemu tuče-jo: proštitucion narašča na ciesti. Ni kontroliran, zatuo naraščajo tudi boliezni, škandali po mi-estnih ulicah. Sada jim je paršu na pomuoč še Aids. Ni kaj reč, njih argomenti so tehtni, imajo svoj pez, pa to je senatorka Merlin predvidevala in če bi jo bili bugali, bi ne bluo paršlo do naraščanja proštituciona. Ko pa spezamo, parmiermo "i prò e i contro" smo vsedno prot legalnemu odpartju kažinov, kar bi v buozih besiedah pomenilo, da država (stato) odobrava, legalizira ponižanje in šfru-tament ženskih teles. In sada so se zaunesli še socialdemokrati. Pred kratkim so predložli na kasacijskem sodišču (Corte di Cassazione) prošnjo, da bi napravli referendum z namienom, da se odprejo spet kažini. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Ouargnolo Kras: v torak od 14.15 do 14.45 v petak ob 15.15 Debenje: v petak ob 13.30 Pacuh: v petak ob 13.15 Trinko: v torak od 14.45 do 15.15 v petak ob 14.30 GARMAK doh. Lucio Ouargnolo Hlocje: v torak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 11.00 do 12.00 v petak od 16.00 do 17.00 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v soboto od 10.30 do 11.30 Lombaj: v sredo od 13.00 do 14.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v pandiejak od 10.00 do 11.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 11.30 v sriedo od 15.15 do 15.45 Oblica: v sriedo od 15.45 do 16.15 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v petek ob 10.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v petek ob 9.15 Oblica: v torek ob 13.00 v petek ob 8.45 SV. LIENART doh. Lucio Ouargnolo Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 17.30 v četartak od 10.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Rosalba Donati Škrutove: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 10.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 13. DO 19. JANUARJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Grmek tel.725044 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.