Politični ogled. Avstrijske dežele. Pri našem ceaarakem dvoru ni v navadi, da vzprejema Nj. veličanstvo voaeila o novem letu v laatni oaebi in torej tudi ne nagovori zastopnikov tujib držav v tacib beaedah, iz katerib bi se povzelo, kaj da kje čaka državo y letu: doba boja ali mini? Kakor atoje" aedaj razmere, ni strahu, da že to leto prične katera država vojsko, vse toraj kaže, da bode leto miru, toda sprave leto, to bode brž alabo. kajti nikjer se ne vidi prava volja za-njo. — Nekaj dež. zborov začne v prvih dnevib meseca januvarija na novo avoje zborovanje: dolnje Avstrije še vedno zboruje in česki snide se dne 3., tirolaki pa dne 8. januvarija. Najvažniše zborovanje bode v Pragi; ni več veliko upanja, da ae dožene sprava med Cebi in Nemci, ker mladočeskih poalancev poataja čem dalje več, staročeskib šteyilo pa se krči in tudi v veleposestvu ae spreminja kje kaj na neveaelo strau. Tako je odložil knez Scbwarzenberg svoje poslanstvo, pravi se, da iz nevolje, ker ne vidi več upanja na apravo. — Liberalci se že pripravljajo na Dunaji za pribodnje voliltve in bodo si sedaj poleg nemštva še tudi znižanje davkov zapisali na svoje bandero. Se ve, da je obljubiti lažje, kakor pa atoriti. — V Gradci je umrl K. Seeder, avetovalec pri c. kr. namestniji, syoje dni je bil v M ariboru c. kr. okr. glavar terse jeponujal slov. volilcem tega okraja za poslanca, pa mu ni obveljalo, ker se je bil nemšk*atarjem vrgel t roke. — Koroškim nemškim liberalcem je izpodletelo pri tožbi zoper A. Ulbinga ter je tega porotna aodba v Celovci izpoznala za aekrivega gledč na umor nemškutarja - volilca Šojerja v Podkloštru. Joj mene, kako bi bili pač kričali bal6 nad poslanca Einapielerja, ko bi jim ne bilo tako hudo v tej tožbi izpodletelo! — Slov. liberalci ao v Ljubljani areSno dognali, da ni v odboru alov. eitalnice nobenega dubovnika. Lepo to ni od njih, pa so zato tem ležje liberalci sarni med seboj. — Poštno načelništvo naKranjakem je prepovedalo liatarjem dajati za novo leto poštno knjižico. Če se je izgodilo za to, da ae prepreči beračenje, zasluži odredba vsakako pobvalo. — Mestni zastop v Gorici ima veliko aitnobo 8 pokčpaliačem, katero jo na novem kraji napravil, zato šs 08tane staro tudi v novem letu odprto. — Na Primorji ae pije veliko žganja, letoa pa je nova dača na tiato in pričakuje se, da pojenja poalfj vsaj nekaj ta ,,atrupena rosa". — V Tratu izbaja po novem letu v vsacem meseci po dvakrat slov. liat ,,Brivec", ki hoče šaljivo briti vse nemčurje in lahone. Pravi ae, da brije tudi ,,brez žajfe". — Na Hrvaškem ae godi hudo listom, ki ne piaejo tako, kakor je banu, t. j. ogeraki vladi ljubo. Pri vsaki, iSe tako mali pravdi obaodijo jib na vec" tiaoč goldinarjev plačila. Kdor ye, da alov. uredniki niso bogati, razaodi lehko, da gre pri tem slov. listom samim za glavo. — Ogersko ministerstvo je dobilo novega uda, pl. SzogyonyiMaricba. Možu se poje bvala, da miali ne samo madjarski, ampak tudi avstrijaki. To kaže, da je grof. Szapiiry, ki je na čelu ministeratya, na pravem meatu ter želi, naj ae umiri prevroča madjarska kri. Vunanje države. Sedaj je gotovo, da imenujejo av. oče Leon XIII. škofa v Jeruzalemu za kardinala rimake cerkve. — Pri občinskib volitvab v Rimu so zmagali katoliški možje in je vseh 25. kolikor jib je bilo voliti na novo, odločnib, za av. katol. crkev. Vsled tega je velika jeza pri framasonib, najbolj pa pri vladi. No, ta jeza ji naj ne postane na skodo! — Trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo še trpi, po novi odredbi, za leta dni nadalje. — Predsednik ministeratva francoake republike pride v senat, t. j. v zbornico, ki je podobna naši gosposki hiši v dež. zboru. Senat pa ne pridobi veliko a tem možem, kajti doalej ga poznamo za «veternjaka". — Kaj bode iz irekega ljudstva, ki trpi hudo silo v Angliji, to zna sam veeni Bog! Poelanci, ki se potegujejo za njegove pravice, so si sedaj na vekrižje, eni 80 za Parnella, drugi zoper njega, med tem časom pa 8e pozabi, da jim je v prvi vrsti akrbeti za to, da dobi ljudstvo pravico do življenja, za to, da bode aamo. ne pa proteatanski Angličani, gospodar zemlje, na kateri živi. — Naravno je, da ae o božiči ni izgodilo v nemški državi ničesar, kar bi bilo vredno, da se omeni v našem političnem ogledu; kjer je vse, vaaj iz veeine, v redu, tam 8e ne izgodi čez noč kaj poaebnega. — Tega smo ae že navadili, da se govori o novem letu o bojnih pripravab v Ruaiji, na srečo stare Evrope pa je bilo tako govorjenje doalej še vaelej prazno. Zato aodimo, da bode tudi letoa tako. — Bolgarsko eobranje ali dež. zbor je sklenil do božiea avoje delovanje in ima mala državica, kakor se kaže, tudi to leto več dohodkov, kakor pa atroškov. Veliko pa ni, kar preostane denarja v dež. kasab. — Mladi kralj mlade Srbije, Alekaander je atopil v 8voje 15. leto in bvalijo ga, da je za svoja leta še precej reaen ter 8e zaveda, da je kralj, to pa bojda tudi naaproti svoji materi, kraljici Nataliji. — Turaki sultan razglašuje, da ni reanice na govorici, valed katere bi ae vzele nekatere pravice kriatijanom, kar jih prebiva na turski zemlji. Vse je bojda v tej reči gola laž. Nam ae zdi, da ne bode vse tako. — V Afriki ao Nemci kupili dolgo vrato krajev, ki leže ob bregih morja, v Sauzibaru in vsled tega je sedaj že velik koa tamošnje zemlje v nemškib rokab. — Republiška vlada v Braziliji, v južni Ameriki, je izrekla, da vzame vsa poaestva, kar jib je bilo lastuib grofici Eu, bt-eri prejšnjega cesarja, za-se ter niuia poalej ona, groiica Eu, nobenib pravic. To ae pač lehko izreee, ali pa ima za to vlada kako pravico? Druge gotovo ne, kakor pravico sile. Ali kaj se meni za to republika, poaebno pa še v Ameriki!