Starozgodovinski pomenki.
D. I. M.
(Deo invicto Mithrae")
IN. HONOREM. DOMVS. DIVIN. EPIVS.
ARIMINENSIS. FILIVS.
(Eichhorns Beitr. II. 74.) Razložil Davorin Terstenjak. (Iz rokopisa: »Kdo so bili Norieani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«)
Indičko in parzičko basnoslovje (mythus) je obojno iz ednega stebla zrastlo. Pozneje sta se ločila v dve veji z nasprotnim listjem in sadjem. Indička veja je zra-stla v naturo in zemljo, in zato je indičko basno-ulovje častje nature (kult nature), parzičko pa je eegoulo v nebesa, in torej je parzičko basnoslovje častje luči, častje svetlobe (kult luči, kult svetlobe). Slavenski narod je gotovo pred tem ločenjem iz srednje Azie se v Europo preselil, ker se v slaven-ekem basnoslovji razun indičkih življev tudi čisti par-zički najdejo — mythičko protislovje od svetlobe in teme. Zato piše učeni Rosenkranz (Naturre-Ugion IX.): 55Was die historische Stelluug betrifft, so echeint mir die slavieche Religion als Dienst des Lich-tes die nachste Beziehung auf die parsischezu ha-bena, in visokoučeni nepristrani Jakob Grimm CDeur-tsche Myth. pag. 549): rEinen durchdringendenidealischen Unterschied zvvischen gutem und bosem Geiste kennt die deutshe Gotterlehre nicht. Der slavische Glaube etelltveinen vveissen und schwarzen Gott aus Bel bog und Čer no bog". Tudi Šafarik (Geschichte der slav. Spr. u. Lit. pag. 13) je to spoznal, in pa verli poljski zgo-dovinoslovec Naruszewicz (Hist. narod, polsk. H. 26).
V indičkem basnoslovju je bilo solncu božja čast ekazana, ki je bilo kakor varh nebeški moljeno (Vollmer fag. 1461). Veli pa se v indičkem jeziku solnce Surja, in naša zora (zura) lepo opomeni na indičko srodnost. Da je pri noričkih in panonskih Slovencih solnce   ravno
—   103   —
pod imenom Surja časteno bilo, to poterdi toliko lastnih imen na rimskoslovenskih kamnih: Surus, Suria-nus, Sara, Surella, ktera v latinsko prestavljena se najdejo v imenih Aurellianus,Aurora,AureiIa1).
Iodička Surja je imela več priimen , med kterimi je vendar dvanajst nar imenitniših. Tako na prikiad se je velela: Aditja perva stvar (prima creatura, das Urlicht) in po tem priimeou so obljubile imena pri starih Slovencih Adiatullus 2), ktera večkrat na kamnih najdemo, potem Arka, to je, j ar ko solnce; nar imenitniše priime pa je bilo Mitra, kar po imenoslovja pomeni solnce in pri jate 1.
Pri Parziancih se je častje Mi trata posebno izobrazilo, pozneje so se skrivnosti v njega častje vpeljale, ktere so dovelj smešne bile. Predalječ bi nas peljalo, da bi hotli o njih tukej govoriti; —kteri se hoče bolje v njih podučiti, naj bere izverstnj delo: „Mythr asgehei runi sse von Seli". Učeni so mislili, da je Mitra izvirni parsičko solnčno častje, ali to ni res. Učeni Mei-ners je v svojem spisu: „de variis Persarum religio-nis conversationibus" dokazal, da častenje Mitrata v Perzii ni pred Aleksandrom velikim vpeljano bilo, in da njegove skrivnosti niso ne v Perzii nastale, ne ondi vpeljane bile.
Tudi to je laž, kar so neki učeni terdili, da so Mitratovo častenje Rimljani v Norikum in Panonio prinesli. Oni so že njegovo častenje v Noriku najšli in rimski pisatelji so v noričkem Belenu (Belbogu) spoznali ravnoličnost s častjem Mitrovim. Saj so isti Rimljani, kakor Plutarh (Pomp. tom. HI. pag. 454.) terdi, to častenje še komaj ob času Pompeja v Rimu vpeljali, kteri je to vero v mali Azii, ko je ciličke gu-sare (Pirate) pobojeval, pervokrat spoznal.
Iz predstoječega napisa se vidi, kakor se tudi na drugih kamnih na Štajerskem in Koroškem večkrat po-evečenje bogu solncu najde, da je okoli starega Vi-runa, kjer je po Eichhornu kamen najden bil, poseben tempel Mitratov stal. V čast bogu solnčnemu , kte-rega ni nobeno drugo božanstvo premagati moglo, in ki je odtod priime i n v i c t u s (nepremagan, nepremagljiv) imel, kakor bog teme se tudi najde na kamnih rimskoslovenskih ko nepremagljiv bog 55mvictus Deus Chartus" (Cart, Crt) , ker tudi njega ni mogoče preovladati, — in v čast svetlih svetih nebes (in honorem domus divini) je Epi Ariminenski ti spomenik postaviti dal. Po veri starih Slovencov še dnešnji radi molijo: ^Svetli Bog nam pomagaj in njegova sveta nebesa". Cudovitno je, da se na tem napisu najde ime Arimi-nensis. Ahriman je bil Perziancom to, kar severnim Slovencom Cernobog. Ime parzičkega Ari mana še najdemo na drugem kamnu sicer malo po latinski obliki popačeno A rjo m a nus Terti fil. (Ankershofen Gesch. v. Karnt. V. 574.) že v svojem prejsnem sostavku „Jar-mogio Augusto Sacrum" sem dokazal, da je pri severnih Slavjanih bilo solnčno častje v običaju, in da je narvišje božanstvo svetlobe imelo priime S vet o vi iy to je: invictus Deus — Mvthras. (Dalje sledi.)
1) Muhar Gesch. d. Steverm. I. 375. — 2) Ravno tisti, pag.. 385.
Starozgodovinski pomenki.
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Ravno na takšni način,  kakor so severni   Slavjani božanstvo luči in svetlobe častili, so tudi noric ki, kar nam poterdi sledeči rimski napis:
M. COCCEO SVETVEDI FIL. QVINCTO
ET BACA VCVCVNI TOGIONIS
F. V. F.
(Eichhorns Beitr. I. 62.)
Tukaj najdemo imena Svetved, Baca, Ucucun in Togion, ktera vsa v Svetovitovo častje spadajo* Hočemo jih po redu razložiti.
Cocceus se izpclja od slovenske besede koč, die Hufte; to ime najdemo na gornjoštajarskih kamnih se s sanskritskim pomenom ??CAIXV" *), od sanskritske besede wkuksas", koč, kuk, die Hiifte, in na koroških kamnih  v  latinsko   prestavljeno „Coxiusa in „Coxia" 2).
Obitelji (rodovini) Koče in Koks še živite na Štajarskem. Lepšega sloveuskega imena pa slovenski etarinoslovec nemore najti, kakor je Svetved, der heilige Wisser. ŽeSaxoGrammaticus (XIV. pag. 320) piše: ?5Tn dextera (Svantevitus) cornu vario metaili ge-nere excuitum gestabat, quod sacerdos sacrorum ejus peritus annuatim mero perfundere consueverat ex ipso liquoris habitu sequentis anni čopi a s prospecturus". Tako vidimo, da je S veto vid prorokovanja daval (ora-cula edens,Helmold H. 12.), zato je imel priime S v e t ve d. Podoba rodovitnosti pa je bila pri Indiancih krava (vacca, na našem napisu stoji Baca, kar ne sme motiti nikogar, saj tudi najdemo pisano birrago 3) namesto virago), posvečena žival boginje Bha vany, kakor Pauilin (Systema pag. 199.) piše: „Vacca magnum lndiae numen Deae Bhavani est sacra f oecunditatis evmbolum. Indorum tanta in vaccam religio est, ut morti adjiciatur ille , qui vaccam interficit". Pa naj ni-kdo ne misli, da Indianec čast kravi skazuje, marveč boginji Bhavany, kakor Wiese (Indien I. 256) lepo razlaga. Maloruski kolač „Korowaj" (glej: Holterho/f I. pag. 316, in Rakotviecki Praivda ruska I. 34) ge svetlo opomeni, da je tudi pri severnih Slavjanih krava Bha-wany Maje — Babe Mare v časti bila.
1)    Muh ar Gesch. d. Steierm. I. 387.  —   2)Anhershofen Gesch. Kanit. IV. — 3) Muhar Gesch. d. Steyerm. I. 383.
—    107   —
—    108   —
Drugo ime, ktero je iz častja solnčnega boga vzeto, je Ucucun, kar pomeni kukovec, po ptici kukuvici, kteri so stari Slovenci kakor se dnešnji den proroko-vavno moč pripisovali. Učeni J. Grimm navodi iz Prokoszeve kronike (Deutsche Myth. pag. 391 J, da je k u-k o vi ca bila preobrazenje nar višjega vladavca sveta (tudi Beloboga S ve t o vi t a), in da je naznanovala čas življenja (;,et annuntiavit vitae tempora"). Ime Ucucun še najdemo s sanskritskim izrazom CAVCAVVS *), ker v sanskritu se kukovica veli kaukilas.
Kaj ime Togi on pomeni, nemorem za gotovo reči; mislim, da je imena Togi on korenika sanskritska beseda „tekja", kar palico — batino pomeni. Med junačkimi vlastitostmi Svetovitovimi najdemo tudi orožja, kakor meč, pušice itd. Ako je pa Togi on iz tekja izpeljati, tako je Bateus slovensk in Sci-pio latinsk izraz. Obedve imeni se najdete pogosto na rimskih kamnih. Večkrat se to na rimskoslovenskih kamnih najde, da poleg sanskritskega stoji slovensko, na priklad: CACVSIVS 2J CAPATIVS 3), od sanskritske besede „kak", kar pomeni kopati, ali kapati, kakor so stari Slovenci izgovarjali. Da je častje luči posebno dalječ v Noriku in Panonii razširjeno bilo , to pričuje edino ime ADNAMAT 4), ktero se na koroških kamnih noter do sredine Tiroljskega, od Vindobone do starega Lavreaca in po gornjem in dolnjem Štajeru sila dostikrat najde. Bila pa je Atma, Atna, duhovno svetlo bitje Prakratovo, das geistige Lichtwesen des Prakrat (i. e. summa vjs et potentia) kakor Pierer (U. L. 16 B. fag. 656) piše. Ma, matar pa pomeni mater (Eich-hoff pag. 134). Toto prestaro sanskritsko ime najdemo večkrat s slovenskim izrazom 5)LEVCIMARA" 5) od besede ,5luču ali „leuč", kakor v ustih naroda okoli Maribora se čuje, in „Mara" svet, in mati sveta, tudi Mater luči s, luči mati, ali pa lux mundi, luč mara — mira — sveta. V sanskritu se veli „lauč" glanzen , sehen , erscheinen.    (Konec sledi.)
— 1) Eichhorn Beitrage II. 63. — 2) Ankershofen V. 518. — 3) Idem I. c. — 4) Muh ar I. 380, — 5) Idem I. 3(U.
—   110   —
Starozgodovinski pomenki.
Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.)
Za nov dokaz našega indičkega pokolenja še hočem en napis sem postaviti: LEVCAMVTLO VETRANO (Schriften des histor. Vereins in Steierm. L Heft fag. 85). „Leak" pomeni v Sanskrita aeceptus in ;,mulan^ Grund, Lage, Boden; — v svoje preveliko prečadenje najdemo to sanskritsko ime latinsko slovensko „ACCEPTO MILALEG" (o) (Eichhorn II 70). Ve t rana pa pola-tinčenega ;.T u r b o n i a sa (Schriften des hist. Vereins in Steierm. I. f. 81).
Pa ne da bi kje Pražki gosp. prof. Schleicber, ako bi mu utegnili moji spisi pred oči priti, tako grešno in prederzno o njih govoril, kakor o spisih Dank o v-skovih, ktere on „verdientermassen ignorirta, Wo-lanskovih, „deren monstrose Abeotheuerlichkeit u\a Unglaubliche gehta in Ko lla rovih, kterega opus po-stumum ,,Italia staroslovanska" še v tisku ne dokončano g. prof. Schleicher naravnost „als eine von vorne herein verkehrte" naznamlja, in Kollarove prvešnje dela ^Producte wilder, ja oft wahnwitziger Willkuhr" imenuje *), tako hočemo g. profesoru „der vergleichenden Sprachwissenechafti; sledeča dva napisa za razsodbo predložiti, in g. profesor bode vidil, da naši spisi niso dela besne domislijo (,,Produkte wilder wahnwitziger Willkuhr"), ampak resnica, kakor tudi Danko v s ko vi, Wolanskovi in Kollaro vi spisi niso za ^ignoriranje", marveč za učenje.
Napisa pa se glasita takole:
CVCE. ET. SVRAE. COX. EIVS. V. F.
(Eichhorn Beitr. II 73.)
Pervo ime najdemo polatinčeno TVRPILIA (An-kershofen V. 568.), ravno tako drugo AVRORA SVRA (Ankershofen V. 576); od imena CVCA pa najdemo sy-nonima BOTTIA in CACVRDA x), kakor tudi latinsko sanskritsko VLPIA 2), vulva, od sanskritskega „ulvana inatrii.
Memogrede pa gosp. profesoru samo pomisliti damo in vprašamo:
1.   kako je to, da ime rimske obitelji Cassius na noričko-slo venskih kamnih je zmiraj prestavljeno Cri-spinus 3) od besede kaša, kosa, die Locke?
2.  kako je  to,   da historičko ime ,,Sabinus  ima
*) Glej »Formenlehre der kirchenslav. Sprache von dr. Schleicher pag. XIV. in XV. 1)   Muhar I. 384. — 2) Muhar L 403. — 3) Ankershofen IV.
— 111 —
latinski prestavek Lucius in E d i lici a s 4), „sabhaa sanskritski cedes, conventus, domus, lux, v primeri slovensko saba, soba, svetli ca?
3.  kako je to, da izvirno slovenska beseda „1 itoa, ktero najdemo jezerokrat na noric ki h kamnih, se tudi najde na hetruskih monumentih? 5)
4.  kako je to, da se priime Boga Zivata ,3Bhima" in indičko božanstvo „Dima" tudi najde v lastnih imenih Vi m a" 6) in ?)D umianus" 7) na rimskih kamnih v Noriku in Panonii in na hetruskih napisih? 8)
5.  kako je to, da se na več hetruskih monumentih ravno tiste pismeuke najdejo, kakor na čeljadah (Helmen) najdenih v Negovi 9) blizo Radgone,ktere od prave do leve brane, imajo prav razumljiv slovensk pomen?
6.  kako je to, da se pod podobo psa na nekem hetruskem mouumentu najde napis: 55Ti nas kobil" 10) in beseda C o vin ir) (Kobin), ki v pomenu psa erta ee tudi najde na koroških rimskoslovenskih kamnih?
7.  kako je to, da v jeziku starih Sabinov pomeni beseda ??Herna" 12) toliko kot pečina, in to besedo v ravno tistem pomenu poznajo štajerski Slovenci?
Ako nam g. prof. „der vergleichenden Sprachwis-senschafi" vse te vprašanja zadovoljno reši, pa temeljito s sredstvi znanosti ne pa s strastnimi 5?Machtsprii-chi", po tem bomo radi odstopili od mnenja, da italski narodi Sabini, Hetruski in Veneti niso bili slaven-ski. Ako je g, profesoru ljubo, mu hočemo še več enakih vprašanj postaviti. Tudi mi „behalten uns vor" njegovo delo, ktero imenuje „Formenlehre der kirchensla-vischen Sprache" drugokrat „zu besprechena.
— 4) Idem I. c. — 5) Janssen TaK I. Nr. 42. — 6) Mu-har I. 387. - 7) Ankershofen IV. 512. — 8) Mommsen 333. — 9) Wisznewski 168. h Muhar I. 446. 447. Jann-sen pag. 24 ad Nr. 34. Dernpster Etruria reg. liber III. LXXVII. — 10) Jannsen Museum Lugd. Bat. pag. 24- —
11) Ankershofen V. 637. — 12) Niebuhr rom. Geschichte I. Th. pag. 110.