Št. 100. V Gorici, due 15. deeembra 1900. Letnik II. l/.liaja vsak tort*k in sohoto v tcdiiu.ob 11. uri pri'dpoldnr /.a nicslo (it ob ii. uri |Mi|>t)l(liH' ,/:i dc/Ho. Slam1 po |)(»š 1 i [>n>j(>iii;iii ;ili v Gorici na doiu pošiljan cololctno S K.. polletno •{• K. in ci'liIli'liio 2 K. I'nulaja sr v (Joiici v lobakaiii.tl) S c h w ;i r / v Šolskili ulicali in J c I- li'rriit/. v Nimskill ulicali po 8 vin. (Zjutraiije izdanjc.) Urcduiätvo in iipraviiištvo se naliajata v «N a r o d n i t i s k a r n i», wlica, WUliriui h. at. 9. Dopise je naslovili na uredništvo, oglaso in iiaručniiio pa na upravnišlvo «Uoricp». Oglasi so računijo po petit- vrstali in sicor ako si' tiskajo 1-krat po 1G via., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako «<* večkrat tiskajo, račn- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in_odgovorui urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaVušič). Vipavska železnica. Sedaj,kojcgrndba vipavskc železuice že dognaua sivar in se dclo v malih dnch odda podjclniku, je unicstno, da pojasnimo zapreke, katere so stopalc v zadiijem času tenni podjetju na pot. Ta pojasnila, katera imanio iz najpristojtiejšili virov, bodo gotovo zanimala naše Vipavce in prijatelje vipavske želcznice. Da smo do sedaj molčali na vsa izzivanja, zavi- janja, laži in grde napade, katere je dr. Tumovo glasilo kopičilo vsvojih predalih na naše može, ki so to važno podjctje podpirali in pospeševali ter se trndili spraviti je na dobro pot, je uinevno; kajti polemika z nasprotnikom, ki se drži načela: „naj vse hudič vzanie, če naša lie velja", postane lehko stvari saini nevarna. Znano je, da slovenski deželni po- slanci so stavili med drugiini pogoji za vstop v deželni zbor tudi ta, da deželni zbor pooblasti dezelui odbor, da vzanie 200.ÜÜÜ K posojila za vipavsko železnico ter jih vladi izplača. Dr. Tunia je, ne da bi bil prej svoje tovariše.o tem obvestil, v javni seji deželnega zbora iz ničevih razlogov protestoval proti temu, ter je s tern postavil slovenske poslance predalter- nativo, da izberejo: ali pokopati načrt vip. železnice ali pa dovoliti, da dobe Hali- jani 100.000 K posojila za furlanski tramvaj z istim dnem, ko se vplafa znesek za vipavsko železnico. Sloveiiski poslanei so se odločili — kakor samo ob sebi umevno — za zadnje; in g. dr. Tuina t in a zaslugo, da niora dežela pla- eevati že odslej 5.000 K obrestij za ono posojilo, ki je le Italijanom v korist. Toda varal bi se bil, kdor bi bil mislil, da je s tem sklepom konec ho- matij in da pojde sedaj podjetje hitro izpod rok. Kdor je iiiH priljko pogledati nialce za kulise v piikrita početja, je takoj razvidel, da bo treba odstraniti še innogo ovir, predno pridemo do pričetka gradbe. Kar je bilo j>ri teni najžalostneje, je bila apatija in nekaka obupnost, ki se je bila lotila nierodajnih nni- teljev. ürof Alfred Coronini, ki je železnico tako rekoč k življenjn obndil, da jo je cclo ministerski predsednik grof Badeni itnenoval Coroninijevo železnico, se je bil uavcličal vednili zaprek, ki so se delate temu podjetju od različnih stranij; znani nečuveni napadi na njc- govo osebo in bolezen so ga deloina omrazili deloma prisilili, da je opustil rnisel na to važno vprašanje. Dr. Gre- gorčič je imel polne roke druzega dela in drugili skrbij, da se iii mogel inten- zivno baviti s to železnico. Ljudstvu po Vipavskem je začela stvar radi vednega odlašanja presedati, postalo je najprej nevoljno in potem — apatično. Vladi se ni mudilo z delom iz različnih raz- logov in deželnemu odboru še maiij, da bi poiskal 200.000 K posojila ter jih odposlal vladi. Vrhu tega se je začela širiti od vzgor, iz nierodajnih krogov, vest in prepričanje, da je vipavska že- leznica brezpotrebna vsled načrta bohinj- ske železnice, ki se je jel resno v poštev jemati. Osobito načrt postranske proge od Štanjela do Postojne, ki pelje vštrično z vipavsko železnico, je vzbujal povsod resne pomisleke zoper vipavsko progo. Tako je stala zadcva v spomladi tega leta in izvestno je, da bi bilo to vprašanje dreinalo, dokler ne bi se jela graditi erta bohinjske /Heznice „Gorica- Prvačina - Štanjel - Trst", ee ne bi bilo nikogar, ki bi se zanimal za vipavsko železnico ter — drezal. Prof. B e r b u č, ki je natanjko poznal te razmere, se je tedaj tesno oklenil tega vprašanja ter je poskusil spraviti v pravi tir. V ta namen je stavil znano resolndjo v deželnem zboru ter je predlagal klubu slovenskih poslancev, naj se pošlje posebna deputacija k na- mestniku v Trst, ki naj izposluje, da bi se delo začelo. Deputacija je poizvedela, kakšne ovire so podjetju še na potu, in dosegla je toliko, da se je od strani namestništva izvršitev tega načrta resno podpirala. Ko sta prišla poslanca dr. Gre- g o r č i č in prof. B e r b u č na Dunaj kot uda deželne deputacije, ki je itnela nalog vabiti Nj. Velieanstvo k znanirn slavnostim v Gorico, storila sta potrebne korake, da bi tudi temu vprasanju pri- pomogla do zmage. Bila sta najprej pri železniškem ministru W i 11 c k u, ki jima je na kratko razocbl, da so sedaj ne- ugodni časi za oddajo železniških deliiic, ter ju napotil do Nj. ekscelencijc gosp. sekcijskega načelnika W., ki je imel to zadevo v rokah. Tarn sta čula isto pesen: „Časi za oddajo delnic lokaluih želez- nic so sedaj neugodni". Nj. ekscelencija je dodal: „Ako dobita vidva gospoda denar, ni podjetju ovire več". Pogoji z a oddajo delnic so bili z e 1 o u g o d n i, z a t o j e o p o m ii i 1 prof. B e r b u č, da pod t e m i p o g o j i b i d a 1 denar pre- s u m t i v n i p o d j c t n i k, k a r j e s e k c i j s k i n a č e 1 n i k kot n e z a - k o u i t o o d k 1 o n i 1. Z a t o j e dr. G r e g o r č i č takoj d o s t a v i 1, da b i p a d a 1 a denar 1 a h k o „C e n - t r a 1 n a p o s o j i 1 n i c a", č e m nr se j c g. W. z a č u d i 1. P o j a s n j u j o č j e dr. Gregorčič dodal: „ P o s o - j i 1 n i c a s i c e r ninia toliko de- nar j a, a p o d t a k i in i pogoji g a d o b i". To je resnica, naj se dr. Tumovo glasilo in ujegovi patroni jeze pene, kolikor jim drago, ter naj nasipljejo svo- jim veniiin psovk, zaničevanja in zasme- hovanja imeuovanih gospodov in „Cen- trifuge", kolikor hočejo. Neovrgljiva resnica jc, da inienovana gospoda bi bila našla denar brezdru- gacno pod onimi pogoji, naj je to komu drago ali ue. Istotako je nedvojbeno, da sla našla, nadaljnjoča popoludne svoje poizvedbe o vipavski železuici, yslcd svojega odločnega nastopa predrugačene nazore o nabavi potrebnega dcnarja; v prometni banki se jima je odločno reklo, da za vipavsko žcleznico je denar na razpolago. Sedaj je vrsta na „Tumovem tro- bilu", da dokaže, „je Ii res „gorostasna novica", da je ponudila „Centrifuga" vladi vseh 3,400.000 K za zgradbo te železnice, kakor je baje pisaril prof. Berbuč po Vipavskem"; sedaj naj pove, „je Ii res „farbal" imenovani gospod s tem svoje volilce?" Ko sta inienovana gospoda preho- dila na Dunaju vse instancije v zadevi vipavske^zeleznice in ko sta odstranila vse premisleke in ovire, ki so bile temu podjetju še na potu, vrnila sta se v Go- rico z nalogom, da poskrbita, da se takoj odpošlje onih 200.000 K, katere je imela dežela še plačati. A tu sta naletela na nepričakovane zapreke. (Daljc pride.) Tarn za „osar tutto", tu za — „deutsche Flagge". Prejpreteklo nedeljo je bil v Lanišču v lstri p o 1 i t i č e n shod, na katerem so govorili dr. Dinko Trinajstič, na- čelnik tinjanski, Šime Defar in drugi hrvatski rodoljubi ter budili v ljudstvu narodno zavest, karje ondi zelo potrebno, kajti znani renegat dr. Krstič, neki učitelj M ar k i in še nekatere italijan- s k e podrepine so že narod v onem kraju tako pokvarili. da je že skoro ve- čina prebivalcev tega kraja se dalo za- vesti v narodno nezavodnost. To se je zlasli pokazalo o tem shodu. Ko so s(? numrec vračuli rodoljuhi od shoda proti •lomü, je zaslepljeno ljudstvo t e k a 1 o za njimi s pokrival kami od loncev in p a s t i r s k i m i r o g o v i, p r e k 1 i n j a 1 o j i h ter k r i č a 1 o „Ži- v i o K r s t i č !" Zlasti so se izkazovale ženske z zaničljivim smehom in roganjem in mod temi ženskami je bilo eelo takih, ki so nekdaj navdušene nosile svojirn moženi-volilcem kruh na volišče, ko je šlo zato, da se iztrga Buzet iz italijanskih krempljev. Pred shodom pa je ob potu, po katerem so prišli dr. Tri- najstio in tovariži vLaniš5če, bil napravljen nek napis z „Živio dr. KrstiO!" in neka- terinii drugimi sumljivimi izrazi. In izka- zalo se je, da je izviral oni napis od iinenovanega učitelja laniäkega, Markija, ki je zvest pristaš renegata Krstiča in se ga je na tem shodu tudi javno označilo kot odpadnika. To prebivalstvo Lanišča nam je že torej živ dokaz, kam zabrede narod, ako posluša ljudi, ki so se prodali lujcern: Lanisčani, zapeljani po izdajieah, so s r a m o t i 1 i o tem shodu može, ki narod ljubijo in mu dobro hočejo! Ali pa nismo doživeli nekaj podob- noga tudi na Goriškem že nekaterekrati letos na shodih in zdaj ob volitvah? In LISTEK. Čudno naključje. (Spisal Fr. Me rljak.) (Koneo). S tem sem pridobil obe žonski na svojo strun. Ali kuj mi jo to poiiiagalo, ko vendai- JJarbi absolulno ni bil» moči me vzoti na stanovanje, ona zenskn pa tudi ni imela nikakega prostora za me, kor je imela le niajhno sobo pod streho. No, navzlie temu me nista hoteli pustiti na cedilu. Vsa cena stanovanja in kjer koli sta slutili, da hi me utegnili sprejeti proti majhni odškodnini, sta mi lKtvedali, ona ženska pa je eeio napro- sil:i in placala enega izmed Barbinih dijakov, ki je mesto najbolj pozual, naj me spremlja od ytanovanja do stano- vanja in prosi, dabime vsprejeli. Predno *va pa odšla, sta mi obe zabicili, naj Kotovo pridem z dijakom nazaj, da po- v<*m, kako sem opravil in da bom tain v«eerjal. In začela sva z dijakom žalo.stno Pot po Ijubljanskih ulicah. Hodila sva od {'oneija do Pilata, a vse je bilo zasedeno 111 vse predrago za-me. Kjer bi me bili vsprejeli, povsod so zahtevali najmanj pet do šest goldinarjev na mesec za pre- nocišče, perilo in zajutrek, za luč seveda še posebej, a vrhu tega Se — denar naprej. To je bilo za-me silno predrago, radi tega sein se spustil v prayi praveati jok in v takorn stanu dospem še-le zvečer z dijakom nazaj k omenjenima ženskama. Ohe sta še bili v knhinji in sta kramljali najbrže o meni. Ona ernolasa ženska je pustila sh'anje in čakala nad tri ure, da se povrnem in povctn, kako sem opravil. Kakor hitro sta zagledali moj ob- jokani obraz, sta precej uganili, pri čein da sem. „Torej niu!" je dejala ernolasa. „Nie", odgovorim ihte. Milo me pogleda in potolče po rami rekoe: „Nie, nie se ne bojte in nikar se ne jocite, vse bo bolje. Varn homo že priskrbeli eono stanovanje in tudi hrano". „Dvakrat na teden.imate pri meni kosilo zastonj", pravi usmiljona Barha, četudi jo bila sama revna in se je pre- življala s tem, da je irnela dijake na stanovanju in na hrani. „In dvakrat na teden plačam zajutrek jaz", pristavi črno- lasa ženska. To me je nekoliko utešilo. —Nekaj je že, sem si mislil, ali stanovanje mi je šlo najbolj po glavi, — kakor bi mi mend a ne bilo treba jesti. Tudi to sta mi priskrbeli dobri Ženski. — Sprosili sta namreč Barbino seslro, ki so jo živela a torn, da je de- lala v ljubljanski prodilni tovarni, da me je ona sprejela na stanovanje in to zgolj na njihovo prošnjo in iz usmiljenja. Pri njej sem imel majhno, zaduhlo in vlažno sobico z enim sainim oknom, skozi katero sem komaj pomolil glavo in v katerej jo ona hranila razven mene tudi krompir, masL in zeljnate glave. V tej sohiei sem tedaj spal, učil sem se pa v njehej sobi, ki je bila nekoliko veeja in je imela dve okni. Za vse to, za perilo in zajutrek pri Barbi (razen onih dve dni v tednu, katera mi j{» plačevala črnolasa zenska, sem plaeoval tri goldinarjo na rnesec. No, to je gotovo malo, za-me pa takrat še vodno preveč. Tedaj stanovanje in nekaj hrane smo že imeli, ali kje dobimo pa še ostalo, zakaj clovek ne more živeti, ako je samo dvakrat na teden in še takrat samo dvakrat na dan. — V tej zadregi mi pri- skoči zopet črnolaska na pomoe. — Ker mi sama zbog siromašnosti ni mogla več dati, kakor mi je dala, mi je pa lepö na- svetovala, kje naj potrkam. Na njeno prigovarjanje grem tedaj k blagemu in obče znanemu ranjkemu gospodu Jeranu, ki je bil pravi oče si- romažnim dijakom. Tega poprosim neko- liko pomoči za hrano. Ta me je najprej, po svoji navadi, do dobrega preinikastil, da mi je kar sapo jemalo, ko me je stiskal za roke in ramena ter vlačil za ušesa in lase, zra- ven te kaj čudne „eksekutivne oblasti", pa mi stisne goldinar in mi napiže listek do vodstva dijaške kuhinje, v katerem so zaveže, da bo plaenik vsak dan za žest krajcarjev tamošnje dijaške „me- naže". „To je še premalo, to je še pre- malo" pravi ernolasa ženska, ko ji po- vem, koliko mi je daroval gosp. Jeran. „Sedaj pojdite še k Murnikovej gospej pri njej dobite gotovo tudi kaj", me je še nadalje učila blaga ženska. Ker se mi je vse tako dobro spo- neslo, sem dobil pogum in udaril sem jo še k ranjkej gospej Murnikovej, ki je sta- novala v Zvezdi v hiäi „Slovenske Matice". kdo je bilpa tu, ki jehu.jskal naze ljudstvo na svoje dobrot- n i k e V Želimo, da nas naši čitatelji raz- umejo. Oiii lani^ki učitelj Marki je znani istrski dopisnik „Uciteljskega Tovarisa", v čegar dopisih mrgoli napadov na do- brotnike istrskega ljudstva, dr. Laginjo, Spinčiča in istrsko narodno duhov- šeino ter njihove somišljenike mej ister- skim ucileljstvoin — može torej. ki so tni v peti — i 1 a I i ja n s k i i r red en ti. V ta isli list, ki je glasilo slovenskih ,.narodno''-naprednih ueileljev, pa dopi- sujejo tudi neki l.judje. ki vozijo, kakor že omenjeno. že precej razloeno — „unter deutscher Flagge" in ki mečejo okrog sehe z „malenkostnimi politiki" ter postajajo sila občutljivi. ako jirn po- tipaš na njihovo dvomljivo slovensko rodoljubje. S temi ljudrni v tesni zvezi je pa naša goriška „Soea", katera pridno ponatiskuje reči iz ,.UC-iteljskrga Tovarisa-1 in jiosledriji obratno iz nje. Ali kakor so obeutljivi ljudje, ki delajo v ,.Ui.it. T." za „osur tutto". in „deutsche Flagge1' ciko se jim potiplje na žilo, jednako ob- iutljivo se je obregnila nedavno ,.Socai(, ko jo je potipala „Edinost"' radi istrskega tlopisnika, ker je k tern izdajstvom v ž 11 j o soglasujocem ,. Ue. TV' — modi-o niolčala. reksa: ,,kaj sum mi po- klieani zasledovati dopisnike ,,Ueit. T." ?•' No, ne poklieana r.z a s I e d o v a t r do- pisnike v ,,Ucit. Tov." — pae pa je po- klirana ,,Soea", ako je še s I o v e n s k a, javno ohsojati tako pisanje ' v slo- venskern ucileljskem glasilu. ona „Soča':, ki niece „Gorier pljuske v obraz o „slo- venskein glasilu" radi dr. Šušteršiča! In ker tega ni storila, je dala razumeti da s o g 1 a H a s -— kolegom v Laniseu, ki ni „p o p o v s k a podrepina'', pac pa i r r e d e n t o v s k a podrepina. Kajti priznati inora „Soea." da je naravnost izdajsko d ft 1 o, ako ruje istrski krvatski ueitelj proti Spinčiču, Laginji in drugirn tamošnjim hrvatskitn rodoljubom, — ko je znano, da i ta- li j a n s k i učitelji lstre, katerim se tudi ne godi kdo ve kako briljantno, vender ne črhnejo besediee v javnih ital. gla- silih proti i t a I i j a n s k i rn patrijotom. Tak ein je torej grda narodna nehta- Ježnost in grd je oni. ki se takinii eini oblati, nt*, nianje grd pa tudi oni, ki s takimi eini javno ali ludi — skrivaj, soglaša! In tu ne pomaga nikakorsno pri- dušanje in zvijanje na desno in levo, — d e j s t v a g o v o r e ! V danasnjih kritičnih easih, za ka- terili zivimo politicno v nekakern — o b s e d n e in stanju in ko nam je s t r o g o paziti na vse strani, da na naš obstanek prežeči narodni in verski sov- ražniki ne odneso žrtve za žrtvo od naše narodne posesti, irnaino pravico vsakogar sniatrati narodnimin verskim odpadnikoni, ki hodi v e e in e r k o 1 i roko v roki z ljudmi. ki se pojavljajo kakor pristaši agitaeije za ,.osar tutto" in za „deutsehe Flagge" in gledati mu moramo kritieno pazhim oeesoni na prste in ga zasledovati korak za korakom. V „Soei14 pa je euti zaporedoma prav mnogo glasov, ki done iz enakih inštrumentov, kakor oni v „Učiteljskem TovarisV, tani v znamenju ,.osar tutto-', tu v znamenju ,.deutsehe Flagge", radi tega moramo imeti odprte oei tudi na to stran. Kajti brez ozira na dejslvo. da je has v „narodno-naprednilv' vrstah najvee narodno rnlaenih ljudij. da ne recenio o d p a d n i k o v, n e m č u r- j e v in I a h n n o v, kakor i versko in- diferentnih ljudij, — brez ozira na to dejstvo opažamo v teh krogih nekaj. o eemer bode se najbrže govorjeuja in kar opravieuje sum, da v ,.naprednem" taboru i v narodnem pogledu ni vse zlato, kar se — sveti. Ali jako sumljivo in za našo sod bo merodajno dejstvo pa je sovraštvo teli krogov do naše narodne duhovseine. To pove mnogo. ako'ne vsega! V ocigled temu, da so nasi najhujši nasprotniki. protestantski Nemci, kakor i žido-lahoni. soviažni naši duhovšeini, hi ne sine! ni- jeden Slovenes, ki noee zbujati o sebi suma. da soglaša z na.šimi nasprotniki ter da ga je že šleti, eetudi še morda med skrite, o d p a d n i k e. jednako nasto- pali proti naši narodni duhovscini. a se eelo na tako podel naein, kakor to dela „Soea'1. V teh easih moramo že a. priori smatrali za s o v r a ž n i k a n a š e g a slovt'iiskega I j u d s t v a v s a k e g a, ki nastopa sovražno proti nasi duhovšeini, katera je n a j va ž n e j š i i" a k t o r v borbi za obslanek nasega naroda, posebno tu ob perii'eriji, eemur nam služi kot naj- holjši dokaz tužna lslra. Kako pa je oznaeili še posebej na- ein nastopanja „Soee" nasproti d r. Gre- go r č i d u, ki je poznan vsem Slovencem ne lekotuzoreuduhovnikin duževnovisoko stoječ nad izvestno ,.napredno': kliko v (loiiei, marvee tudi rodo- in človekoljub v tolikem smislu, da se mora pred njini poskriti v kot ves „napredni" generalštab goriškiV Kanibalstva, kakoržna je izvajal onienjeni generalštab proti temu možu. so popolnoma iste vrste, kakorsna upri- zarjajo proti dobrotnikom hrvatskega ljudstva isterski irredentovei in njihove hrvatske podrepine in ono žalostno za- vedeno ljudstvo Lanišea, ki je šlo na lim odpadnikoni a la Krstie, Marki in drugi V Kako oznaeimo torej to nasto- panje „Soee1' in njenih pristasev nasproti dr. GregoreieuV Ali ne mar tudi z narodnim odpad- ništvom ? Izgubite se s f'razami o „kadilu"' in „nadvladju iz l'arovzev' katere sraze so varn le pretveza in rešilna bilka. katere se oprijernljete. — resniea je le, da so- glašate v svojem sovraätvu do naše na- rodne duhovseine z oninii subjekti, ki delujejo oudi za ,,osar tutto"", a tu za — „deutsche Flagge"! D o p i s i. Iz Kobdilja. Nase obeine ne mo re jo Tumovci pustiti pri miru. Skoraj vsak dan so tu Tumovi agitatorji od raznih strani. Ako ravno vedo, da nasih koblje- glavskih in stjaških volilnih nioz ne bodo premotili nikdar in z nobenim sredstvom. vendar so neumorno delavni. Zato so zaeeli nezasJišano gonjo proti našemu g. kuratu. In iz kacega stanu cfelo ! ? —¦ Kjerkoli govorijo s kakim štanjelskiin duhovnjanom. vselej izlivajo svoj strupeni zoic na g. kurata; — po.siljajo hrezimne pisma itd. — Tako sta bila pri nas ni dolgo tega dva inoža iz neke bližnje obeine. Eden je neusiniljeno grozil g. kuratu. Ceš. gorje mu, e(^ pride kdaj v njihovo vas ! — Gorjt1 vsem. ako (?) zmaga Tuma; posebno bo čutil žalostne nasledke naš duhoven. Ubogo revee! So li duhovni odvisui od Tunic in ok, kakor po navadi, samo — pri obljubi. In nistno se vsaj do danes motili ! Kajti „Soča" note na dan z izka- zom in — prav ima! (leniu bi revica sama sebi zadajala klolu.IV Pojesti eno dano besedo vee ali manj, to „Soči" najbrže bolj kaže, nego pa skodovati si z objavljenjein resnice. Prepričani smo tudi, da bodo nasi na- sprotniki nadlegovali noe in dan naše volilne inože, jih slepili, jim obljubovali zlate gradove in mogoee tudi kaj „okrog- lega"; ali preverjeni smo, da bodo naši volilni možje s studom zavračali vse take poskuse, pa ne samo to! Prepričani smo tudi, da se bo marsikak volilni mož, katerega šteje nasprotua stranka med svoje, do dneva volitve popolnoma pre- pričal, na kateri strani da je pravo in Cisto rodoljubje, na kateri strani da stoje možje, katerim gori srce jedino lo za du- ševni in gmotni blagor nasega dobrega ljudstva in kateri ne iščejo sumih sebe in svojib lastnib koristi ter da bode na odlocilni dan tudi ta marsikteri mož kot posten goriški Sloven ec oddal svoj glas možu, katerega bi botela črna zavist odstraniti od uspešnega delovanja za svoj ljubljeni narod, za katerega je storil že toliko dobrega in s tem storili največjo uslugo tudi našiin narodnim Jia- sj.rotnikoin — Italijanoin. Opomniti mo- ramo namreč na tem niestu, da italijan- ski in celo — dunajski židovski listi z vidnim zadovoljstvom raznasajo med svet vesti, katere posnemajo iz „Sočc' o izmišljenib zmagah „narodno-napredne" stranke na Goriškem. In to je jako zna- čilno, da celo ti listi ne zatajujejo «im- patij do „napredne" stranke in njenega voditelja. Volilne može pa opomnimo z vso resnobo, naj vestno prevdarijo, v ka- terem možu vidijo gori omenjeni itali- janski in židovski krogi nevarnejsega na- sprotnika svojim ciljem na Ölovenskem in iz katerega namena se vesele nami.š- Ijene zmage „narodno-napredne" stranke. Zadeli smo v ctiio ! — Ko smo pisali naš članek ,,N a s narod. naš p o i» o s", katerega smo priobčili v zadnji stevilki svojega lista, nismo si mogli mis- liti. da zadenemo tako točno v crno. kakor smo v resnici zadeli. \' našem clankii namresi nismo storili nic druzega, ncgo v in i r n i b besedah omeujali vseh grdih in s k r a j n o neinoral- n i h sredstev, katerih se je posluževala ,.narodno-napredna" stranka pri prvotnih volitvah. To smo storili, da opozorimo svoje slovensko obcinstvo na hude po- sledice za naš narodni obstanek na Go- riskem, ako bi se med nasim ljudstvom še nadalje širila po „napredni" stranki započeta d e m o r a 1 i z ac i j a. Zgodovina namreč nas uči, da, kdorhoce kak narod pogubiti, naj ga d e m o r a 1 i z u j e, naj unici v njem vsak cut postenja in ker je nastopila ,.narodno-napredna"' stranka tako pot in ker nam je obstanek slo- venskega naroda nad vse, čutili smo se dolžne, opozoriti vse one, ki imajo še količkaj rodoljubja v sebi, da se odlocno postavi.jo po robu horosl ralskomu delu „narodno-napredne". delujoče pod geslom : ,.n a j pa h u d i 0 vse v z a m e, ako ii a s a no ve I j a !u Ta nasa pisava pa je tako razbu- rila n i! k o C 1 o v e č e s p o s e b n o dufio pri „Soc'i", da je začelo v /adnji številki svojega lista kar noreti. Nakopičilo je namreč v uvodncm članku toliko laži in toliko neumnosti. da se nam ne zdi niti vredno odgovarjati mu in če smo že kaj na tem mestu rekli, storili smo zato, da k o n s t a t i r a m o, da so priceli pretep v Skopem Tumovc i. Mi obso- jamo vsak pn^tep, a najstrožje j>a obso- jamo moraine provzročiteljt*. pretepov! Mi smo prepričani, da bi gotovo ne prišlo do pretepa v Skopem. ako b i n e b i 1 o 1 j u d e m na ponudn toliko „na r.- napred ,n e" pi j ače. Ako misli „Soca", da bi morali mirno prenaSati nasprot- niki nj(me stranke, ako jih zacno njeni prislasi tepsti, je ta zahteva od njene strani preneumna. Sicer pa pokaže še le sodnijska preiskava v pravi luči ,,So- čino" resnicoljubnost. Nasi naročiiiki in ,,Soča". ,.Soča" si hoče obremenili svojo vest z vserni naglavnimi grehi. V zadnji številki grize njeno du^o zaviüt, ker narašca stevilo naročnikov na nas list od due do due. Da pa daje svoji jezi odduäka, je od nje pač nwprevidno, kajti s tem opravičuje ona ravno našo trditov, da je začelo naže ljudstvo na Gori.^k«m prihajati k boljemu spoznanju ter se povraeati spet na dobro pot, po kateri jedino zamore dospeti do svoje sreče. Saj je zarelo spoznarati, da list ki je pisan tako, kakor „Soča"', bi bil le «e vredno gla- silo one gla«ovite stranke, kije začetkom tega stoletja rogovilila po nai5i domovini pod imenom — rokovnjači. Mica Kovaecva — piva, iiec pvac'eva. ... — Iz komenske oko- lice nam pisejo: Kakor sem vain svoje- dobno poročal, se je pri nas o volitvi volilnih mož za državni zbor, ki se je vršila 23. prejsnjega meseca na odprt kredit ,.narodno-napredne" stranke tako pilo, kakor še nikoli poprej pri ikis. Hačun v eni sami vasi je znašal za po- pito vino in snedene reči 84 phi. Jed- nemu krčmarju, ki je toeil vino na odprt kredit „narodno-napredne", se je pa zgodilo, da mu je zmanjkalo h kratu vina in — denarja. Zato je pa prisel kupovat vina na -- posodo k nekemu posestniku ter mu rekel, da muje plača, kadar dobi denar od ,,narodno-napredne", [)u glej ! Od „narodno-napredne" noce priti d(Miara in kretnar se je spravil na agitatorje, ki so v imenu „narodno- napredne"' ukazali vina. Ker spada med agitatorje tudi posestnik, od katerega je vino dobil na posodo, in je tudi f>n baje naročeval vino na kredit, tolaži se krčmar s tem, da bo vsaj s tem agitatorjem nekoliko poračunal. Ja, ja, „piv bi pac vsak h ud i c, p v a č o v pa nič!" se jezi kremar. Slirica s shoda na (esti pod Sy. Križom. — Mnogo ljudstva se je bilo zbralo k Tumovemu shodu na Cesto. Lop del iz Hihemberga, lirji, Kamenj, da celo iz Smarij. Tuma in kosmatinec sta hotela po sili pokazati svetu najsloves- nejše odobravanje liberalnih nacel pri shodu na Cesti. Prepricana pa, da se to po prepričanju ne bo zgodilo, umislila sta si izredno sredstvo. — Kratek mozi- celj z dolgimi l)rkami in pelerino na ramah, pravijo, da je bil to nekdo, ki zna dobro — žlindro prodajati, je razposlal tri „može-grenadirje1', naj gredo zadej za ljudstvoii vpit „Živio Tuma", in sicer ne vedno na enem mestu, ampak zdaj tu zdaj tarn. Ti možje so drzno izpol- njevali svojo nalogo. Gorje, kdor ni hotel tuliti v iijih rog! — Tako so naprayili oni gromoviti {?) „zivio*1 Tumu. — Cez nekoliko čusa pridejo oni trije k rnoži- celjnu vpražat ga, je-li zadovoljen z vpitjem? Prav dobro, odgovori možicelj, le tako naprej na raznih krajih, da vse omamitel — To umetno odobravanje govorov treh znanih „liberalcev' se je mnogim studilo. Zato je napravilo ljud- stvo, zlasti mludiua na malo oddaljenem k raj Li persiflažo tej komediji z besedami: „Živio Mibrle!" (Ta beseda pomeni v osredju dolino malo ali nič vrednega človeka). „II Friuli Orientale" in nj«'f;ovi uredniki prcd nnjvisim sodist'em. 12. aprila t. I. sta stala pred tukajsnjim okrožnim sodisčem odgovorni urednik lista ,.11 Friuli Orientale" Candutti in pa bivsi glavni urednik istega lista, D es a n t i. Državno pravdništvo ju je namreč tožilo zaradi tega, ker sta objavila v listu nek konlisciran clan(»k tržaškega rudeckarskega lista ,.L" Indi- pendente", v katerem je bilo govora o razglednici, ki je predstavljala lstro kot del italijanskega kraljestva in katero raz- glednico je policijska oblast zaplenila. Tukajsnje okrožno sodi.^ce je obto/enca oprostilo. Proti taki razsodbi pa je uložilo drž. pravdništvo pritožbo ničnosti pri najvišem sodišču. Vsled tega se je Tršila due 5. oktobra t. 1. pri imenoTanem naj- višem sodneni dvoru razprava. Izid te razprave je ta, da je najviše sodišče, ugodivši pritožbi državnega pravdniAlfa, razreljavilo razsodbo tukajšnjega okrož- nega sodisča ter obsodilo Desantija na globo 110 K, ali pa, ako bi tega zneska ne mogel plačati, na jednajst- dnevui zapor; Candutti-ja pa na globo 20 K ali pa na dvadnevni zapor. Ob jed- nem morata obtoženca plačati tudi ?se sodne sLroske. Kje Hv naliaja v (Jorici ulica Favetti? Včerajsnji „Friuli Orientale" pripoveduje, da je načelnik goriške po- žarne straže Favetti teletbnično za- ukazal oddelku požarne straže, da se nemudonia poda z vozom in z gasilniin orodjem gasit ogmij v ulico Favetti. Vprašamo našo državno policijo, kje in ako sö sploh nahaja v Gorici ulica F a- v e 11 i V Mi smo sicer «vojedobno čitali, da je goriško mestno starešinstvo hotelo prekrstiti ulico \retturini v ulico Fa- retti, ter skazali s tem pouebno cast irredentistu Favetti ju; ali čitali smo tudi, da je državna obla«t to de- monstracijo goriškega mestnega stare- ^instva z a b r a n i I a. Ka/delitev moke in drv ubo^im. ¦— V sredo popoldne se je začelo deliti iiied reveže inoko in drva. Delitev se vrši v poslopju c. kr. okrajnega glavar- stva v Gorici pod nadzorstvom prebla- gorodne gospo Oktavije pl. H o s i z i o, pnKlsednice „dru.štva gospa". Taka deli- lev se bode vršila skozi celo zimo in sicer vsako sredo popoludne. O^t'iij. Danes zjutraj je začelo go- i'eti v hlevn g. 0 r z a n a v ulici Ascoli. Ko to pišemo, še vedno gori, a toliko je gotovo, da se požar omeji eamo na hiev. V tem hlevu je v tem letu že v drugič nastal požar. Vodstvo tiikajsnjili postnih ura- dov nam naznanja, da se bodo spreje- male posiljatve in sicer od 17. t. rn. pa do 25. t. rn. od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer in to radi božičnih praznikov ; oddajale pa se bodo posiljatve in sicer od 20. do 2i). t. in. od 8. ure zjutraj do 7. ure zvecer. Vsaki pošiljatvi naj se priloži poleg naslova, ki se nahaja na njej, še drugi naslov. Pri posiljatvah, ki so namenjene na Dunaj in je njih vsebina podvržena carini, treba je natanjko oz- načiti količino vsebine v kilogramih, litrih in kosih. Priporoča se, da se posi- ljatve na pošti oddaja, ako le rnožno v predpoludanskih urah ali vsaj do 2. ure popoludne. Vodstvo postnejja urada na juž- nein kolodvorn naznanja, da se na tem uradu o božičnem casu t. j. od 18. do vstetega 24. grudna t. 1. pisma, nakaz- nice, vloge, denarne in vožne posiljatve sprejemajo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečtir. Slaboumno Mari jo Leban iz Sedla pri Kobaridu je naJ5la policija sedeti v četrtek zvečer ob 10. uri na pragu hiše štv. 12 v nunski ulici. Nesresinico so spravili za tisto noc v varstvo, drugi dan pa so jo odpravili na njen dorn v Sedlo. X^ubljeno — liajdeno. V ulici Corso pred hišo stev. 9 je našel koncem proslega mesca nekdo mošnjiček z de- narjem, v katerem se je nahajal tudi li«tič z naslovom V i s i n t i n K u p a, via Mer n a. Vse to se nahaja zdaj pri policiji. Kdor je izgubil, naj se ondi oglasi. Iz Rihember^a nam pišejo: Pre- potrebno cesto po braniski dolini delajo že več let ; pa delo je jako počasi nu- predovalo. Tornu pa ni bil kriv samo dotični odbor, ki je imel izpeljati to cesto, krivaje pac bila prepicla podpora, namenjena v to svrho od države in od dežele. Poleg vseh teh ovir pa je prišla lanskega leta velika povodenj, kije skoraj dodelane mostove jako poskodovala. — Zadnji cas zagotovljena nam je pa ko- likor od dežele, toliko od države skoro zadostna denarna podpora in kar je pri celi stvari najvažneje, prevzelaje država izpeljavo te ceste v lastno oskrb. Vsled tega se je prvotni načrt ce ste nekoliko predrugacil, a delo je prevzel na dražbi znani podjetnik Ernest Hosi ter pričel že delati. Nadzorstvo tega dela pa je izročeno vladnemu inženerju Krallu, in nadejamo se, da bosta oba ta dva gospoda vestno izpolnila prevzeto dolž- nost ter da bode v najkrajšem času izpolnjena naša želja in dodelana cesta po celi braniski dolini od ,.lvancka" naprej. Iz Komna nam pisejo, da je imelo dne 29. pr. m. obcinsko staresinstvo sejo, v kateri se je pretresoval in rešil ob- činski proracun za leto 1901. Županstvo je namreč predložilo proracun, iz kate- rega bi morali občinarji placevati za po- kritje bolniških stroškov in drugih ob- činskih potrebšcin 127°/u doklade na iz- ravne davke. Osnova tega proračuna je bila izložena in ker je bil proracun pre- površno izdelan, so nekateri občinarji ugovarjali proti takim visokim dokladam in staresinstvo je ugodilo njih opravičeni pritožbi ter znižalo naklade od 127°/. na 86%. Iz Svetvga nam poročajo: Dno 11. t. in. so se vršile pri nas volitve v go- spodarski svet. Tudi tu je hotela poka- zati in je tudi pokazala rožičke „narodno- napredna" stranka, da bi ž njimi odpra- vila dosedanjega načelnika Ant. Jazbeca. A roziökiso bili „prešvoh", četudi so bili izdelani v komenski kovačiji, kjerse naha- jajo celo fužine. Glavni agitator „narodno- napredne" stranke je pa bil sin nekega cei'kvenega klj^čarja. Da bi ta stranka čim gotoveje zmagala, imela je priprav- Ijenili tudi nekaj davkoplačevalcev iz bližnjih občin, ki imajo svoja posestva tudi v katastralni občini Sveto. Ko so pa spoznali „narodno - napredni", da se ogromna večina domačih volilcev ne zmeni za vsa slepenja kornenskih in do- macih naprednjakov, pustila je volilce iz sosednih občin doma, vedoč, da bi ž njimi nič ne opravila proti složnim Sve- čanorn ter da bi morala še plačati za vino. In tako je torej prišlo, da je stranka starega načelnika gospodarskega sveta, ki noče o „naprednjakih" ničesar sliiati, prav sijajno zmagala. Državnozborskt' volitve za peto luirijo aa Kranjs^em. Dne 12. t. m. se je izvršila na Kranjskem držarno- zborska volitey za V. kurijo. lzvoljön je bil za državnega poslanca kandidat ka- tolisko narodne stranke dr. Ivan Šu- štersič. Oddanih je bilo veljavnih glasov 54.229, od teh je dobil Jr. Šušteršič 38.236. Kandidat narodno-napredne stranke učitelj Luka Jelenec pa je dobil 11.812 glasor, — a kandidat socijalnih demokratov Kopač je dobil 3847 glaaOY. Sodeč po dosedanji pisavi narodno naprednih glasil „Slov. Naroda" in „Uči- teljskegaTovarisa1', moral je vsakdo misliti, da rdobi kandidat narodno napredne stranke veliko več glasov nego jih je dobil dr. Šušteršič in nikomur ni prišlo na urn, da bi bil gospod Luka Jelenec le „Zählkandidat", kakor ga imenuje „Slov. Narod" v predvčerajšnji svoji številki. No, ako se g. Luka Jelenec zadovoljuje s takim naslovom, bodimo zadovoljni pa se mi! V torek bodo volitve za kmečke občine na Kranjskem. Visoka starost. V biralnici Ehrna na Gor. Ötajerskem je umrla dne 27. m. rn. Marija Miessl, stara 113 let. Listnica urednistva. G. J. B. v Volčah: Placali §te za leto 1899. Ilijada, porest slovenski mladini. Prosto po Homerju pripoveduje Andrej Kragelj. Gena 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več; v platno vezana 2 K. Ti- skala in založila „Narodna Tiskarna" v Gorici. To je naslov knjigi, ki je rarnokar iašla v „Narodni tiakarni" in katero je priredil g. Andrej Kragelj, c. kr. gim- nazijski profesor v Gorici, v poljudno pi- sani slovenžčini tako, da jo zamore čitati in razumeti tudi manj izobraženi čitatolj. Namenjena je v prvi vrsti slovenski mla- dini, pa tudi vsakemu, ki se zanima za slavna junažka dela starih grskih junakov, ki pa dosedaj ni imel prilike, seznaniti se s to divno povestjo. Knjigo torej toplo priporočamo vsemu čitajočemu slovenskemu občinstvu v pouk in zabavo. Dobiva se v „Narodni tiskarni" za gori oznaceno ceno. (jr. ijlKciP} Gorica, Semeniška ulica si. 10. Trgovina pisnrniskih in sol. poirubsein. Kaznovrst.no papirnalo blago. Knjigo-: molitvone, snlsko in vpisno. Tiskovino iz „Narodno tiskarne'" po onaki ooni. Proskrbujo lisk vizilnic, računov, kuvcilo z napisi. SprojoniM v vezanjo knjigo. Vse po najnizjiii konkurenčnih cenah. I Jakob Miklus, I ' trgnvrc ¦/. Icsnin in opoko. zaloga : | pohišlva,rakovi IrugVvinskih posod t , v Pevmi, s , za Soškim mostom, p. Gorica, , priporoča p. n. obeinstvu svojo ' ! hogalo zalogo, zagotavl.ja naj- 4 hitrejšo postrezbo in jako nizke . I cene. I Anton Kuštrin v Grosposki ulici h. štev. 23, (v hi.si g. dr. Lisjaka') jn-iporoča časlili dul.ovsY-ini in slaviiciiiU obcinslvu v niostu in na dožoli svojo Irgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cojlon, Poi-to- rico i. dr. Oljo: Lucca, St. Angolo, Koriu, isl(M'sko in dalmatinsko. Potr-olc) v za1)oju. iSiadkor razno vrst<1. Moko si. 0. 1,2, ;i, 4, it. Več vrsi, riža. Miljsvečo prve in drugo vrste, namreč po Vs kiln in od 1 I'unla. I ; Podpisana pripororala slavnomu ob- j cinstvu v lidi-K-i in na dožoli svojo novo 1 Ul'OJOIlO prodajalnico jestvin. V zalogi imata iudi raznovrslne pi- jačo n. pr.: I'rancoski Cognac, pristni kranjski brinjovoc, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružico (Senf.) , Giril-Motodovo kavo in Ciril-iVletodovo 1 inilo tor drugo v to slroko spadajočo blago. — Postrožba locna in po zniornili . conab. j / odličnini spošlovanjoin ! Kopač A: Kntiii, trjfovfji v Seineniski ulici li. stv. 1. v lasliii hisi. kjcr jc .,Tir:. obrl. /:ulr.'" ^iMk ~^«k. -^K ..Ak .^Mh. *^^- ^«t. . i^ifc. j*mm* _^ak. —*mm»- _^^- — ..^^^. --¦ > | Najboljšo berilo in darilo I je vsestransko jako pohvaljena ..Vztjoja in omika aSi izvir sreče" (neobnouno potrt; na knjiga za vsakey i človeka, ka) ¦ teri so hoče satu lu!]!;o in hitro navatiiti vsena P°- : trebnoga, da more sobe in drucje blažiti in pravo tikati- I Icr so (lol)i z;i pi-nlphicilo I gld. 50 kr^,, jm [xisli 10 kr. vcc. iili |>roti iioštiicmu pov/.i'lju pri Jož. Valenčču na Dunaju III. Bez., Löwenyassc Nro. 27. Parterre Th. 4 /,;do/.iiik, o/.ir. priulajali'c jo vnljcii vniili dcjiar ako l)i inn kupi'c poslal knjijin šo lu'ra/rozano in v\aU) v Irch ilnoh nazaj. F.njig je malo več v za.logi. tSP03l/fONL \ INDUSTRIAL t ABT STlCA < GCRltIA ' Odlikovana kleparska. ckiavnica 4% Vffl" 1"8 "ff».1 +WW -*T;! mT 11 T 'BT XL.X, L 11:A; ilf JL Cl;..J.1L ft ft;.JB; Gorica Ozkauücast. 1. — Via Stretta 1. lM-ijioroca svojo kiejiarsko delavnic3 wv zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo ild.. inia zalogo zlübov vseh vrst za HOVe Stiivbe, o/iioma prcskrblja isle v n;tj- krajšoni Oasu. Pruvzcma m;uleza, škro- pilnice proli peronosptri iponovljcno po VermorHovi scsiavi); mehcve za žvepljanje grozdja raznih sistomov ild. ild. Postrežba točna. (Vne ^moriio. Kolesarji pozor! Podpisani naznanja gg. kolesaijem, da mia v zalogi dvokolesa iz najbolj- Šc^a nialorijala po jako nizkih conah, in siccr od 170 kron (85 gld.) naprej oproni- Ijcno z vsemi potrebščinanii (komplrt). — Ob onom priporoča gg. krojačcin in siviljam svojo voliko zalogo raznovrstnili šivalnib strojov najnovojšib sistonis1 - od 48 ki-on (24 gld.) naprej. — I'oroslvo f> lol. — Daja tudi na obroko. 7, odliünim spošlovanjil f)(i lilrov naprrj. INia /.jihtovo pošilja tudi u/.oi'cc. Cene zmerne. Postreiba po&tena. Rojaki! I Spoininjajtt* sti o vsaki 'priliki „Solske^n clonia"1. Nj. svefosf papež Leon XIII. sporoüili so po svoji-iii /dravniku prof. dr. Lapoiiiju üospodii li-karuarju (i. I'iccoliju v Ljiibljani prisrčiio zalivalo /a iluposlano .lim stfklciii^irc — tinktui'o za žclodec — in so njmiii •/. diploino diu'> 27. novcmhra 1S07 podclili naslov »Dvorni založiiik Nj. sve- toslix s pravico v svoji linni polotr uaslova imoli tudi sloklciiiiMc /a fjbl. 1-2G a. v.; po 2\- stoklonic za gld. 2'iO: po J3G za jj;ld. X-hU. po 70 za itld. O'oO, po 110 za «rid. 10'HO. — 1'ošlniiio mora plačati p. n. oaroonik. Novoporofenci pozor! StcjfMii si v cast naznanjati slavnemu oltcinstvu, da s 1-z V Gorici, G-OSposka ulica Št. 14, (blizo Ink -.me (iironcoli). V zalogi ima vsakovi-slno pobištvo za vsaki stan. Pobislvo jc po najmodornejšib slogib. posobno spjilii(\j(Mli!no in posclne sobe so po nomškcni slogu. Pobistvo jo od prvib mi/.aiskihniojstrov. Sprejoma vsa naročila in izdclujo po izberi obrisa. najconeje in v naikrajšem casu. — Rogata zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Bolgijska briiscna oglodala vsako velikosti. Kazlično pobistvo. kakor: toalctnc niizice, različna obcšala, pivproge za okna ild.- Kazlicne sto- Uv.o iz Irsja in colulojda. posobno zajedilnc sobc. l.ilaziiu» iz strune. afrisko trave. z ž i- in a m i in platnom na izlx'ro l(sr razno tapfica- rije. -- lU'Oi, kalcrili ni v xalogi, )jreskrl>ijo se po izlxM'i conikov tocno, trdno Icr v najkrajšorn časn. Dajo so Iudi na obroko, bodisi te- densko ali m<;sočno. — Pošilja sc tudi izven (!oi-ir<» po žfdoznici in parobrodih. Večoaluč! Redko koclaj sc dobi prozornoga, dobroga pi'islnega oljkinoga olja za „venio lu<"', marveč navadno lo niešano, nosnažno oljo. Najslabš(> olje pa jo tako, ki oblozi na dim posodo. Prodajalcc d;'i tudi tako oljo za .. vocno luc/' ; da pa tako oljo z nobcuimi stonji. nil.i z navadnimi ,.dus(;arni:' no gori. jo znaiio vsakcinu iz skusnjo. l)i\ no bo vcc prilo/J), da oljo no gori, ali pada promočno gori, ali da slenj prevoč olja pov- /ije, omislil som si trojevrst stenjev. Pripoi'ocarn toroj, da so po dobroli olja rabijo Kofolovi stenji, katero ga ran t i r a m za I raj no ,.v('čiio luč" tudi v najhujšem mrazu. Pouk s posiljatvijo. Za prozorno dobro oljo stenj 0, za slabšc 1.1 najslabšc (nesnažno) II. ¦-- Za visoka slekla ..Giullonov Ap.irat" stenj O, I K 60 v., stenj a I. in II. 3 K. — Za navadna nizka stekla stenj 0 I K., I. in II. 2 K 40 v. — Škatljica sUu-ev zailostuje za eno leto. Stekla vseh vrst in barv. Dolen- čeve svoie iz pravoga čebelnoga voska po originalnih oenah. i Se priporoča preč. dukovščini Tine Kofol, 1 corkvonik v Kanalu (Goriško). j „Narodna tiskarna" priporočarazne posetnice. : 1. HraniSne vlogeobrestujopo472; , : 2. Posojila (laje : a) na vknjižbo : po f>' ',°/c,; b) na nionico po : ' I : ()° „; c) ua lokoci racun [>o : pogodbi. [ Prijatelji in soiniSljeniki agil ujto za ,Centralno posojilnico4 v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradne ure od 8-12. 4 1. Glavni delezi po 200 K s tri- j kiatno zavezo ; « 2. Opravilni deleži po 2 K s pot- , dosotkralno zavozo; ' 3. Upisnina: a) glavnib doležov i< no glode na število 4 K; l.i) ( opravilnih deležev IK. j Tiskovine za prošnje v dosego brezotarestnih posojil viiiogradnikom ima v zalogi J „N a r o d n n i i s k a r n a4#. Nova knjigoveznica, preskrbljona po najnovejših zahtevah in z uajnovejšimi pripravanii v Gorici, v hiši „Goriške ljudske posojilnice" lik ,,Krojaskc zadrnge". Priporoča so preč. dubovščini za prevezavo misalov; slavnim krajniin šolskim svotoni in učitoljstvu za preve- zavo solskili knjizie in splob za vsako dolo, bodisi v popravo ali na novo izdo- lanjo, za kar zagota\ lja trpežni izdolok in ločno postrežbo po jako kulantnib conah. Rojakom v mestu in okolici se pri- poroca udani Ivan Bednarik, knjigovez. l>i)(l[)isani li'govci jestvin si šlojojo v časl. luizuaniti p. n. ol)činsl.vu, da so vslod skii|>no<»a naročovanja na ii slovcii- skili voletržcili, kakor pri Ivrdki .\l Trudon v Ti>lu i. I. d., cene zdsilno ziiizaii. Nadojajo stk lorej, da jih hodo podpirali Iudi rojaki, in to Leinvec. ker je blago izhomo in yvozo lor poslrežl)a točiiu. Z odličniin spo.šlovanjoin Ant. Vrčon v Skriljah, AI. Kosovel v Velikih ^.abljah, J. Mrevlje v Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. „LJUUlJdllSJLd JLltjUlllid lldllKd v Ljubljani Špitalske uliee St. 2. Nakup in pro daja >-*«h vi'wt reut, dr/.avuili papirjev, /.a*taviiih ^ pikiern, «reck, noveev, valut i. t. d. po naj- / kulantnf jših poyojih. a Posojila na vrcdnoMtnc papirje proti tiizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzui izyukti. Promose k vs«m irebaujein. i } [' Sprojomanje denarnih vlog L na vložuc knji/ice, na tekoui rueun in na * r Girokonto K4Vij0/0obrestovjiiijemoddne vlogü 1 r <]o (Ine vzdi^ii. , I« Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila )