nvlar la Corresponden-fa a: Cas. Corrso No, 8. Kursal 17 - Bs. Aires. Hedaecien y Adminlstraci6n jEandro L. A LEM 14 JT. E. 34-1322 radne ure od 10—12 INI * * R O ^ N I N A : Za eno leto $ 8.— ( Za pol leta $ 5.— “a Inozemstvo 2 dolarja doumna Stav* 20 cta. Siovčnski Glas REGI8TRO NACIONAL DE LA PROPIKDAD INTELKCTUAL No. 297218 (LA VOZ ESLOVENA) PERIODIOO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (ITJGOBSliAVA) PA It A TODA SUD AMERICA FRANQUEO PAGADO Conceni6n N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N’ 1551 iBl leto (ASO) III. X BUENOS AIRES, 1 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1949 No. 29 91 lltj ;e» '.v, 1do golpe a la abnegadon, laboriosidad, honestidad y respetuosidad de los patriota s yugoeslavos Es eonocido a todos nuestros lectores, como tambien a todos nuestros honestos emigrantes, que el 23 de maržo, en ocasion de la apertura del Tercer ';ongreso de la Union Eslava en el Parque Norte, llego a realizarse una gran 9 premeditada provocacion, cuyos aetores son los mismos tipos criminales flUe, durante la guerra pasada, aniquilaban su pi'opio pueblo, por unas i^onedas de Judas, al servicio del odiado nazi-fascismo, y consiguiendo esca-■J^arse de los tribunales del pueblo, llegaron a estas playas para proseguir c°n su sueio trabajo antipopular. Aunque en el mismo hecho de la provo-c&ci6n no participo ni un linico miembro de la Union Eslava o de las orga-fiizaciones yugoslavas, ligadas a la mišma, se cometieron en el mismo lugar v3i'ios arrestos de personas completamente inoeentes y entre ellos de algunos nuestros honestos y apreciados compatriotas. Sin entrar en la cuestion jo cuya orden y por cuya cuenta se perpetuo esta provocacion, todos nos-°tros podemos constatar, sin miedo a equivocarnos, que la mišma fue dirigida e°ntra el progreso y florecimiento de las emigraciones eslavas en general, »/orno tambien contra las liberimas tradiciones de la Republica Argentina. j(l Lamentablemente, las cosas no terminaron aqui. Para la sorpresa general 'Je todos los miembros de nuestras organizaciones se publico el 25 de abril Ppdo., en el Boletin Oficial de la Republica Argentina, un Decreto del Mi-^isterio del Interior por el cual se disuelven la Union Eslava y todas las !^emas entidades “vinculadas a ella como afiliadas o adherentes’’. Al mismo -^iempo el Decreto preve que la Policia Federal preparara la nomina y los ( | atttecedentes de todas las personas que eran dirigentes de la asociacion men-■a cionada o tomaron parte en los hechos de 23 de maržo con la intencion de Poner en practica la Ley 4.144 que reza sobre la expulsion de los extranjeros Meseables de la Republica Argentina. Apenas publicado el mencionado Decreto se clausuraron la Union Eslava y un sinnumero de entidades de nuestros hermanos, y de las nuestras: Con-Sejo Central Yugoslavo, Hogar Popular Esloveno con todas sus filiales, Agru-Pacion “Yugoslavia Libre” con las filiales en Boca, Dock Sud, Vicente Lopez, I* Sociedad Socorro Mutuo de Arrecifes, etc. Esta medida, que nuestra colectividad no merecia, ha sorprendido cnor-^emente a todos nuestros afiliados. Esta medida vino sorpresivamente d3s-$Ues de la provocacion de los elementos que no tienen nada en comun con ^Uestras organizaciones. En los sucesos de 23 de maržo no tomaron parte ni ^Uestras organizaciones, ni los miembros de las mismas. Los elementos que Jrovocaron este incidente querian introducir artificialmente una desorien-i^cion en nuestras filas y presentarnos ante la opinion publica como pertur-tadores y como elementos negativos que desean solamente la destruccion y "; aniquilamiento. Nuestros inmigrantes, en toda la Republica Argentina, son conscientes ; que con esto se cometio una gran injusticia para con ellos. Todos nosotros s°mos profundamente leales con esta hospitalaria tierra en la cual hemos 6Qcontrado nuestro pan. Čada uno de nosotros se pregunta justamente, se cf *iente poderosamente ofendido y no puede aceptar el tildar a nuestras orga-pd^izaciones de perturbadoras de la seguridad nacional y del orden publico. El movimiento de nuestros inmigrantes tema siempre como base el pa-$ ^iotismo, y se desarrollaba con fines bien definidos, siempre dentro de los lU4rgenes de las leyes argentinas y disposiciones en vigencia. Nuestras orga-I ^zaciones trabajaban en pos del cumplimiento de los deberes de indole c,dtural y mutualista, los que tenian en primer termino de levantar a nuestra J 'Colectividad en la Republica Argentina a un mayor nivel, de darle la cuitura J •'5r educarla sin lo cual no puede existir un hombre progresista, y por otra ®arte nuestras organizaciones tenian como uno de los fines ayudar a nuestros ^tnigrantes, es decir de ser aquella poderosa ayuda para aquellos que se 'efteuentran desamparados en la vejez o inaptos para algiin trabajo. El gran Wan mutualista, preparado durante nuestras conferencias y congresos, indica ^laramente el camino por el eual se desarrollaban nuestras organizaciones ^ las perspectivas de nuestva actividad. Al mismo tiempo, nuestro vasto ^ograma cultural, que tenian delante de si nuestras organizaciones, tema facilitar a que la mayoria de nuestra colectividad llegue en contacto con ^do aquello que hace de un hombre digno de tal nombre. De esta manera ^estras organizaciones 110 er.au solamente utiles para nuestros inmigrantes sV*o indirectamente tambien y para la mišma Republica Argentina, por el *\ivel cultural de todos los habitantes del pais, en ei cual nuestra colectividad tan digno lugar. , Aparte de esto, nuestras organizaciones tenian que mantener, y esto lo . ^ciau, el espiritu patriotico y los recuerdos a la patria lejana entre nuestros Emigrantes. Nosotros llegamos a esta bendita tierra para encontrar en exia $ el pan para nosotros y nuestros tamiliares, pero no hsmos y no podsmos re-nunciar de nuestra tierra natal. E11 este pais, la mayoria de nosotros ha pasado sus mejores dias. Aqui hemos fraguado nuestra fuarza 3n la grandeza de la Argentina. Nuestro aporte a este gran pais no es tan peq.ueno, Nosotros hemos trabajado en toda la Argentina, desde el mžs lejano punto del norte hacia los hrnites del sur del pais. Nosotros no desconocemos las selvas de <^haco, donde nuestras manos abrieron los primeros camitios. Nosotros cono-cemos los hielos del estrecho de Beagle, donde, en lugares sin civilizacion alguna, nuestra gente todavia hoy dia esta labrando la grandeza del pais, llevando en alto el estandarte de honestidad y la moral. Nuestra moral 110 es de ayer. Nosotros lo trajimos desde nuestras magnificas playas de nuestra patria lejana o desde nuestras enormes montanas, donde se oye desde hace siglos la cancion a la libertad y iionestidad. Lejos de la patria, nosotros nos sentimos todavia mas ligados a ella, a sus tradiciones y su historia, v por eso, sabiendo que nos eneontramos en otro pais, apreciamos las tradiciones y costumbivs del pais donde hemos encontrado nuestro pan, sabiendo a la vez que a traves de nuestra conducta sera juzgado nuestro propio pueblo. Nunca pedimos lo ajeno, pero siempre eramos orgullosos de lo nuestro. Cuando uno se fija en la historia de nuestra colectividad en esta Republica, podra constatar que tenemos derecho a nuestro orgullo. A nosotros 110 nos eonocen los expedientes de la policia criminal, pero si nos conocen las pra-deras, montanas, bosques y minas de la Argentina, que se tornaron produc-tivos debido en buena parte al trabajo de nu.jtras manos. iQuien abri6 los primeros caminos en los impenetrables bosques del Chaco, y aporto de esta manera al progreso de este ultimo reducto del norte de la Argntina ? jQuien abrio los primeros caminos en los solitarios parajes y desnudas cadenas de las Cordilleras, aportando asi al acercamiento de las provincias y los mismos Estados? iQuižn despedazaba las piedras en las solitarias canteras apartando de esta manera al levantamiento de la Argentina y al florecimiento de la mišma? jQuien labraba los campos sin fin de la Argentina llevando asi el progreso del pais? iQuienes eran aquellos que, luchando contra el viento y la nieve, perforaban los pozos petroliferos en el lejano Chubut, aportando asi a la independencia econ6mica de la Argentina, de la cual ella se enor-gullece con tanto derecho? iQuien habitaba las lejanas tierras de la Patagonia y Tierra* del Fuego, luchando contra todos contratiempos de la naturaleza, contra la lluvia, sol, viento, y nieve, sin ayuda alguna, creando de nada la riqueza del pais de hoy dia? i'Quien realizo los m&s duros trabajos en la construccion de la maravillosa Capital de la Republica en el gran Buenos. Aires; quien trabajo en las calles, construy6 los subterr&neos y el puerto y levantot los grandes edificios? jQuien aportč al levantamiento de la hoy progresiva marina mercante de la Argentina, la cual se enriqueci6 en las aguas de Rio de la Plata, Parana y Uruguay? A todas estas cuestiones nosotros podemos contestar con orgullo que, entre incontables masas que aportaron su trabajo y esfuerzo en aras de la grandeza y enriquecimiento nacional de la Argentina, nosotros —los inmigrantes yugoslavos— tenemos nuestro puesto de honor. Y por esto nos sentimos orgullosos. Por esto queremos tambien a este pais. Por esto decimos que 61 es nuestra segund patria. En ella no hemos dejado solamente nuestro sudor, en ella fraguamos tambien nuestros huesos: en este maravilloso edificio que se llama Republica Argentina. A nosotros, los inmigrantes yugoslavos, se nos puede encontrar en todas partes de este gran Pais, igual a nuestros caddveres que estan enterrados en todas las partes del mismo. Nosotros tenemos en esta hospitalaria tierra, a la que amamos como nuestra segunda patria, nuestras organizaciones, las cuales eran nuestros puntos de reuni6n en la inmensidad de la Argentina, islas donde encontra-bamos una parte de nuestra madre patria. En estas organizaciones nosotros manteniamos vivos nuestra palabra y muhica, nuestro libro y nuestra historia. E11 nuestras organizaciones trat&bamos de sentir, en este lejano mundo, el ealor de nuestra patria. En nuestras organizaciones vivia nuestra patria, nosotros sabiamos escuchar atentamente čada latido de su corazon, čada su respiro y čada su movimiento. Nosotros viviamos con nuestra patria y con nuestros valientes pueblos y hemos acompafiado čada niomento de su luelia por la libertad y un futuro mejor; čada victoria de ellos era nuestra victoria. Y cuando lleg6 la hora suprema, cuando se levantaron nuestros pueblos como uno contra las huestes fascistas, cuando opusieron sus valientes pechos contra los enemigos de la patria, y como uno levant&ronse para defender los mas (Concluye en la p^s. 2) 25 de Mayo KI 2r> (|e Mayo cumpliose otro aniversario de una magna fecha en la historia del pueblo argentino; cumpliose un nuevo aniversario de la gloriosa Revolucion de Mayo, en que se echaron los cimientos a una nueva, soberana y libre Načion en este continente, la Republica Argentina. Todas las condiciones para un movimiento revolucionario eran dadas, y las n:asas populares no se hicieron esperar. El pueblo, fiel a las ensenanzas d ‘1 G. an Oapitan, Don Jose de San Martin, concentrado ante el Cabildo, soportando la adversidad del tienipo, impuso su voluntad iriquebrantable de dirse libertad, decretando en forma decidida el cambio del regimen, en esc d.a memorable, cuyo aniversario celebramos. Del 25 de Mayo de 1810, haee 139 aiios, empieza la tradicion democratica del pueblo argentino, la tradicion de la celebre Primera Junta, con BeIgrano v Moreno al frente, y su significacion historiea lia rebasado las fronteras del pais, abarcando a todo el continente americano. En este aniversario, viviendo en un mundo lleno de inquietudes, a conse-cuencia de las ambieiones expansionistas de los imperialistas, la tradicion de JVla.vo indica el camino que el pueblo debe seguir para preservar sus intereses v la i-:oberania nacional. La tradicion de Mayo est& profundameute araigada en el pueblo argen-tino, y por eso no dudamos que seguirž,, como lo hizo durante toda su historia, por cl camino de la paz y concordia entre todas las naciones del mundo, basada en el respeto mutuo de las soberanias nacionales, oponiendose de ser atado al carro de la guerra que algunop desean pon er en marcha. Nosotros, la colectividad yugoslava, en la hospitalaria Republica Argentina, colocadoš hoy dia de una mane ra incomprensible en una posicion de iiiferioridad, nos unimos con todo corazon todo el pueblo de este generoso pais, y celebramos con el la gesta historiea de los hombres de Mayo y ento-namos juuto con 61. las estrofas de su Himno, que es a la vez el homno dedi-cado a la libertad. Festejando con el esta magna fecha, nosotros, los residentes yugoslavos, no dudamos que los postulados de la libertad, engendrados en el pueblo argentino con la Revolucion de Mayo y las ensenanzas del inmortal Gran Oapitan, no dejaran de liacer su aporte para que se revoque una injusticia hecha con nuestra colectividad, decretando la disolucion de nuestras queridas organizaciones, que eran para nosotros un pedazo de nuestra patria y el calor de nuestros liogares, abandonados liace aiios alleiule los mares. En este dia, cuando el pueblo argentino recuerda su luclia por la libertad, la coletividad yugoslava saluda calurosamente a este pueblo que supo, llevado por la tradicion de Mayo y los ideales de su Gran Oapitan, traducir en los liechos las magnificas palabras de su Oaneion Patria: Oid mortales el grito sagrado Libertad, Libertad, Libertad, VESTI IZ JUGOSLAVIJE Prekop narodnih herojev V Postojni je bil prekop narodnih herojev Janka Premrla-Vojka in Miloša Zidanška. Delegacije iz vseli okrajev Slovenskega Primorja so se ob tej priliki poklonile herojema in položile ob katafalk številne vence. V Črnomlju je ogromna množica spre. jela posmrtne ostanke heroja Franca Rozmana-Staneta, ki je bil pokopan doslej na Rogu. Krsta je bila položena na katafalk, okrašen s cvetjem in zastavami. Tudi v Novem mestu je bila svečanost ob priliki prenosa posmrtnih ostankov padlih herojev Dragana Jev-Kavčiča-Nandeta, ki so padli leta 1943 tiča, Milovana Šaranoviča in Ivana in bili pokopani na Rogu in heroja Majde Šilc, ki je padla v Koroški vasi pod Gorjanci in bila pokopana v Podgradu. Mariborsko ljudstvo je nad vse dostojno in svečano počastilo spomin Djura Dakoviča, sekretarja KPJ, ki so ga leta 1929 ubili organi monarhofašističnega režima pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. Prekopani posmrtni ostanki so bili položeni v okrašeno avlo Doma Jugoslovanske armade. Prekopani so bili tudi ostanki heroja Slavka Šlander, ki je kot voditelj v Slo' veniji organiziral odpor slovenskega ljudstva proti fašističnim rabljem in je v tem boju žrtvoval svoje dragoceno življenje. Med heroje, ki so bili potem skupno pokopani spada tudi zvest bojevnik Tone Tomšič, ki je bil IG. maja 1942 leta pred italijanskim vojnim sodiščem v Ljubljani obsojen na smrt in 21. maja bil ustreljen v gramozni jami za Sv. Križem v Ljubljani. Krste s posmrtnimi ostanki zgoraj omenjenih narodnih herojev so bile-prepeljane v Ljubljano in položene na katafalk v poslopju predsedstva vlade LRS. Delovno ljudstvo se je na svečan način oddolžilo spominu herojev z mimohodom. Padli heroji so bili potem prepeljani pa Prešernovi cesti in Knafljevi ulici do Muzejskega trga, kjer so bili položeni v skupno grobnico. Ob tej priliki je odbor za prekop herojev pripravil spored svečanosti. Po spominski svečanosti v Ljubljani so posmrtne ostanke Djure Djakoviča odpeljali proti Beogradu. Na vsej poti proti Beogradu mu je delovno ljudstvo pripravilo svečan sprejem. Naše delovno ljudstvo se je na svečan način oddolžilo spominu herojev in tako pokazalo svojo ljubezen in hvaležnost za junaško delo in veliko žrtev, ki so jo borci dali za svobodo in srečno življenje jugoslovanskih narodov. Jugoslavija na mednarodnih sejmih (Viene de la p&g. 1*) sagrados ideales de la libertad y de la independencia, y con su valiente lucha por la liberaeion mereeieron la admiracion de todo el mundo y las mas grandes loas en esta guerra; nosotros, encontrandonos en todos los rincones de la Republica Argentina, nos pusimos resueltamente al lado de nuestros pueblos, sintiendonos orgullosos como nunca de ser una parte de este mismo pueblo. Las noticias que nos llegaban de la Patria, primero durante la gran guerra de liberaeion, y despues sobre los trabajos sin par en la eonstruccion del 'stado socialista, nos acercaron todavia mas a ella, unifieandonos todavia mas con nuestros pueblos. Para nosotros el Mariscal Tito se convirtio en sim bo!o de esta hasta hoy no igualada epopeya, se convirtio en el simbol o de lo mejor que tienen nuestros pueblos y nuestra patria, el se liizo tanto čarne y una con nuestro pueblo, que nosotros 110 lo podmos imaginar sin el. x\os- 1 tros, inmigrantes vugoslavos, guiados por el mas puro patriotismo, al cual hemofi tornado con la leche de nuestras madres, siempre 6ramos solamente i na rama dol gran tronco de nuestra patria. Nosotros sabemos que separados de nuestra patria seriamos igual a una rama cortada del arbol, condenada iiemediablemente a secarse; nosotros sabemos tambien que hasta el momento de estar en (ontaeto con nuestros pueblos, seremos una rama floreciente de ella. Por 53to —para volver al principio— nos parece una madida muy in-justa, que contempla el decreto, la prohibicion de nuestras organizaciones; nos parecen incomprensibles las medidas que se toman contra nuestras tan cueridas organizaciones. Esta medida la sentimos como una gran injusticia que jonia'3 merecimos. Esta injusticia nos parece tanto mas grande cuanto se p3rmit5 compbta libertad de accion a otras organizaciones, las cuales bajo falsos nombres, realizan una politica de traicion hacia su patria y nuestros pueblos. Estos malos elementos, que se cobijan en estas organizaciones, han rnatado y robado en nuestra patria, prendian fuego y destruian todo lo que podian en nuestro pais, escondiendose ahora en esta hospitalaria tierra, Ljcapados de la justicia popular. La sangre de las inocentes criaturas esta lodav a fresca sobre las manos de los mismo?. Estos matadores de nuestro pueblo ya consiguieron tambien aqui a demostrar su verdadera cara con el trimen en Rosario y las incesantes intervenciones de la policia en sus cuevas m Buenos Airss. A nostros, viejos inmigrantes en la Republica Argentina, ouedara para siempre incomprensible v profundamente injusto el hecho de que al tiempo nue estos elementos tienen proteccion. de las autoridades prgentinas, los obreros del Chaco, Cordillera y Tierra del Fuego tienen que uiirar los lacres sobre las puertas de sus patrioticas organizaciones, Nosotros no permitiremos de convertirnos efectivamente en la rama seca de nuestro arbol popular. Nosotros tenemos que ser reunidos en torno de r.uestras libras organizaciones patrioticas, culturales y mutualistas, las cuales nos 1 evaran hacia el progreso y mantener ligados a la rnidre patria. Trabajar zsle sontido, dentro del marco de las leyes y disposiciones vigentes, es un deber sagrado de todos nuestros inmigrantes y patriotas, esperando a la vez que en este camino nos apoyaran las autoridades de la Republica Argentina. Na letošnjih mednarodnih sejmih bo Jugoslavija prvič razstavljam v večjem obsegu izuelKe svoje težke industrije. .Jugoslovanska industrijska podjetja bouo razstavljala svoje najnovejše izdelke, kakor stružnice 111 orodne stroje, stroje za sekanje kovin, tovorne avtomobile, kmetijske stroje, kinoprojektorje, radijske aparate in računske stroje. Izdelki težke industrije so bili prvič razstavljeni lansko jesen na se.,mu v Plovdivu v Bolgariji, vendar pa na majhnem prostoru. »Jugoslovanska težka industrija bo razstavljala svoje izdelke tudi na sejnim v Budimpešti m v Plovdivu, če bo dovolj prostora. Na pomladanskim mednaroumli sejmih v Utrechtu na Holandskem, v Milanu in Parizu in na jesenskih sejmih v Trstu, na Dunaju 111 v Stockholmu bodo zastopani samo izvozni predmeti. Jugoslavija bo sodelovala letos tudi na enem največjih svetovnih sejmov v Torontu v Kanadi, kjer bodo razstavljala svoje izdelke zvezna podjetja, ki izdelujejo za svetovni trg privlačne izdelke. Na sejmu bo prikazan jugoslovanski izvoz narodnih ročnih del, usnja, krznja, usnjene galanterije, kemičnih proizvodov, zdravilnih zelišč, tobaka, alkoholnih pijač, prehranbenih izdelkov, kristalnega in votlega stekla, cementa, lesa, vseh vrst kovin itd. Izdeiki težke industrije bodo na mednarodnih sejmih pokazaii obiskovalcem razvoj industrije v Jugoslaviji, kakor ga določa petletni plan. Ena izmed novosti bo tudi slikovit prikaz splo.mega gospodarskega razvoja države, krepitve socialističnega sektorja, razmaha socialističnega tekmovanja in porasta življenjskega standarta delovnih ljudi. Jugoslovanske razstave na sejmih v Leipzigu, Pragi, na Dunaju, v l trech-tu, Budimpešti, Milanu, Poznanju in Bruslju, ki so bile spomladi, ter v Stockholmu, Plovdivu, na Dunaju, v Pragi, Trstu in Bariju, ki so bile jeseni, so imele velik uspeh. V Milanu, Budimpešti, Trstu, Pragi in Stockholmu je obiskalo jugoslovanski paviljon skoraj 2 milijona obiskovalcev in tuji tisk .ji 1* je lepo pohvalil. Za izdelke so se zanimale razne d t' žave. Posebno pozornost je vzbujal teli' nični les in izdelki iz lesa, alkoholne pijače, posebno dalmatinsko vino in ganje iz Srbije ter izdelki domače obrti. Švedi so pokazali veliko zanimanje z® kmetijske pridelke in usnjeno galanterijo. Čehi pa za rude, tobak, Suho meso in sadje. Razstava naj finejšega kristalnega stekla na sejmu v Trstu je vzbudila zanimanje ne samo pri Italijanih, temveč tudi pri čeških zastop' ilikih. Obiskovalci jugoslovanskih paviljonov so se zanimali za proizvodnjo cigaretnega papirja, ki je med najboljšim1 na svetu, za proizvodnjo fotografskeg;1 papirja, ki se ga je pričelo izdelovati, za mojstrsko izdelane čipke z otoka Paga in za pirotske preproge. Velik uspeh v prikazovanju socialističnega razvoja Jugoslavije so dosegi1 z lanskoletnim velesejmom v Zagrebu-Letos bo na velesejmu v Zagrebu sodelovalo še več podjetij. Sodelovala bodo tudi inozemska na razširjenem prostoru. Regentov govor ob (proslavi 30. obletnice KPJ. Ljubljana 23. aprila. Na svečani pr?' slavi 30. obletnice ustanovitve KPJ je član politbiroja CK KPJ Ivan RegeD* govoril o tridesetih letih dela partij8 in poudaril, da se je pod vodstvo# partije izvedla v Jugoslaviji ljudska revolucija. Narodi Jugoslavije, je po#' daril Regent, so lahko ponosni na osvobodilno borbo, na nje uspehe in n*1 uspehe partije, ki jih je med to borbe vodila do zmage. Zato se upravičen0 sprašujejo, čemu našo partijo tako ne' sramno obtožujejo ravno tisti, od terih smo najmanj pričakovali. Kdof oporeka graditvi socializma v Jugo' slaviji zanikuje tudi obstoj naše ljud; ske oblasti in žali naše narode. I BEOGRAD SE SPREMINJA Beograd, glavno mesto FLRJ, ,je ponovno zaživel. Prišli ho tisoči mladincev, dii nadaljujejo veliko delo na iz-Rfadnji Novega Beograda. Iti že je vse zlvo tam, kjer se dvigajo prvi obrisi gradbenih objektov. Ta akcija spada. Poleg gradnje avtomobilske cesto Beograd—IZagreb, med največja dela letošnjega gradbenega plana. To sta prav prav osrednji nalomi kolektivne dejavnosti jugoslovanske mladine. Priprave so do podrobnosti izvršene. Graditeljem bo omogočeno udobno in zdravo življenje. Stanovanja so vzorno ',rejena, hrana dobra. Lansko leto, kakor znano, so mladinci gradili reprezentativni hotel in poslopje Predsed-nistva vlade. Letos bodo med drugim Utrjevali novo obalo. Oradili bod > nova stanovaniska poslopja za olajšan 'e stanovanjska krize Beograda, ki je v minuli vojni toliko pretrpel od zračnih napadov. Glavno mesto bo dobilo novo Novi rudftkt v črni gori Na podlagi Teoloških raziskovanj Wlo letos v Jugoslaviji odnrli več no-V|li rudnikov. V okraju Plevi je bodo Zaceli izkoriščati leišep dobrega, premoga in cinkovo rv le. Za potrebe rudnika ''odo zgradili e’ 'ktrično centralo, mehanične delavni e. skladišča, garaže in delavska stanov nia. V kratkem h 'do izvršen«' tudi priprave ’/a izkoriščanrudnika cinVove 'n svinčene rude “Šidia stiena” v Črni Sori. Cesta do noveca rudnika bo do-"•'ajeha še ta mesec, nakar se bodo lirika dela za postavitev 9 km dolge žič-za prevoj? rude, lice. V predvidenem času ne bomo več videli v središču poslopij, ki niso v skladu z moderno urbanistiko. Moderna stanovanjska poslopja bodo Zrftstla na praznem prostoru na Terazijah pri kinu Bograd, pri “Borbi” in drugod. Tudi mestno središče bo prenovljeno in olepšano. Mladina bo uredila nekolika parkov, spremenila izgled Bule-vara Crvene Armije. Oblasti zelo skrbe, da bo življenje mladih ljudi, med katerimi bodo predvsem študenti in kmetje, potekalo vini lepše. V posameznih taboriščih postavljajo gledališke odre. Tu bodo nastopale beograjske kulturno-umetniške družine, godalni orkestri. Narodno gledališče Gostovanja sc bodo vršila vsakih 10 dni. Za nepismene mladince bodo analfabetski tečaji. Za športno udejstvovanje in telesno razvedrilo mladine tudi skrbe z največjim razumevanjem in širokogrudnostjo, kakor to zaslužijo ljudje, ki nesebično dajeio svoje mlade energije domovini v prid njenemu gospodarskemu in sociaMiemu dvigu, da bo njeno mesto med kulturnimi deželami v svetu dostojno in častno. V MAKEDONIJI GRADIJO DVE NOVI ŽELEZNICI V Makedoniji gradijo progo Skoplje —Gostivar in Kumanovo—Sveti Nikole. Obe sta dolgi 121 km. V zahodni Makedoniji niso sploh imeli normalnotirne železniške proge. Proga Skoplje—Gostivar—Ohrid je ozkotirna, vijugasta in slaba. Dela so zato nrecej obsežna in težavna. Na progi Kumanovo—!Sveti Nikole bo treba prebiti več predorov. Zagrebški velese/m bo predstavljal pregled industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavije ter pokazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanskih narodov, ki v naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje. Velesejem se bo vršil od 17. septembra do 2. oktobra 1949. Vse potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri Trgovinskem Izaslanstvu FLRJ v Buenos Airesu, Av. de Mayo 1370-TII telefonska številka 37 - 4551 in 37 . 8726 Letovišča na Jadranski obali Novo življenje goriških kmetov Lepa je sončna Goriška v zgodnji Pomladi. Med vinogradi in cvetočimi Sadovnjaki leže posejane snažne bele vasice marljivih kmetov, ki so po osvoboditvi zaživeli povsem novo življenje. tlačijo jih več bivši grofi, baroni in Veleposestniki,niti jih ne tarejo več dolgovi jn razI1P dajatve, ki so gnale prej njihova razdrobljena gospodarstva v l1'‘opast. Ljudstvo teh krajev kaže živo zanikanje za zadružno obdelavo zemlje. olika skupina kmetov iz Brd, Vipavce doline in Goriškega Krasa se prijavlja na skupni izlet v Vojvodino, "•i-i' si bodo ogledali drž. posestva, zadružne ekonomije in kmečke obchlo-value zadruge. V čedalje večjem številu ?° se začeli združevati v kmečke obde-n’alne zadruge, med katerimi ni bizone razlike ter se ločijo le po vrsti ^oizvodnje. Takih zadrug je na Goriškem 19 Tri nove socialistične kmečke ^UŽine bodo v kratkem sklicale ustanovi^ občne zbore. Na Gradišču je v zadnjem času pri-s*o])il() v zadrugo 10 novih družin in ^''av tako na Ilumu v Brdih. V Čepo-vajui ustanavljajo poljedeljsko živino-’°,isko obdelovalno zadrugo, ki bo in-entivno gojila plemensko ivino. V vseh turističnih krajih ob obali severnega Jadrana so v teku priprave na letošnjo sezono. Gradbena dela in preureditve turističnih objektov gredo h kraju. V Opatiji, kjer je bivalo v zimski sezoni okoli 600 turistov, po večini kmetov zadružnikov iz vseh krajev držfive in okrog 1000 tečajnikov, preurejajo vse hotele. Temeljito preurejajo vse hotele. Temeljito preurejajo hotel “Praha”, obnavljajo enega največjih hotelov “Palme’’, ki je bil med vojno skoraj uničen in ga doslej niso mogli uporabi iat.i. V njem urejajo restavracijo za 400 gostov in 200 postelj. Dobil bo novo, moderno opremo. Kmalu bo obnovljen tudi hotel “Strand”, ki je bil doslej neuporaben. V tej sezoni bosta pričela obratovati tudi hotela “Hildebrand”. S tem bo dobila Opatija letos pet novih hotelov. Istočasno se posveča posebna pozornost urejeva-nju parkov, nasadov, kopališč itd. V Crikvenici obnavljajo velik štirinadstropen hotel, ki bo imel 200 sob; na otoku Krku v Malinski obnavljajo in preurejajo hotel “Praha” in “Kvar-ner”. Razen tega usposabljajo na tem otoku v Baški hotel “Velebit” s 78 posteljami in restavracijo zn 200 ero-stov. Na Reki urejajo turistična hotela “Park” in “Jadran’’ in so nedavno odnrli nov štirinadstropen hotel. 3e te mesec bodo odprli tu,,ističn'' ! Pudu obiekte v črnogorskem Primorju in južni Dalmaciji. Na splošno bodo našli delovni ljudje, ki jim je z zakonom zajamčena pravica do redneea letnega dopusta, na letošnjem oddihu mnogo več udobja in zadovoljstva kot v prejšnjih letih. Veliko skrb posvečajo zagotovitvi hrane. Mestni ljudski odbor v Opatiji ureja pri Lovranu veliko pitališče, v katerem bodo pitali okrog 500 prašičev in redili 40 krav za prehrano turistov. Mestno hotelsko podjetje ustanavlja svoje pitališče v Volovskem za približno 1000 prašičev, med tem ko je ekonomija hotelskega podjetja “Istre” namenjena predvsem za nabavo svežega sadja in zelenjave. Letoviščarji in turisti se bodo lahko udeleževali bogatega kulturnega in in znani umetniki bodo priredili med sezono 154 koncertov, ki bodo predvsem v Opatiji in Crikvenici. Na Korčuli, v Šibeniku in drugod bodo tudi gostovanja in prireditve. Letoviška sezona se je že začela in sicer v Dubrovniku in Črnogorskem Primorju v začetku aprila, v Hrvat-skem Primorju v polovici'aprila in v Sloveniji 1. maja. Na Jadranu je v-e fronte. Kljub vsem tem dejstvom, ie.nadaljeval Wolfgant 'j Horqdet*. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Vlila Calzada in Temoer1ey ter okolico: Lili* Furlan — Cnel. Flor*«, V. Oal*ada Za Montevideo: Vera in Milka Ogriz«k — RecttficaciAn Lctraftaqa 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Romallo 4982. Tu Mar del Plato: David Grilj Calle 90 No. IS — Mar del Plata. Num. (štev.) 29 — 1. juniia 1949 4 Jugoslovanske in vse Slovanske ovgc nizacije doživele najhujši udarec; V |» Izseljentšivii, No. 29 Zadeli so nas v živo Ko smo izvedolj. da. ie ar»«1,nt’T,"'ka vlado izdala o^loV da hodo vce naše kulturne. podporne in flrospodp.rske nrtrani^aciie razpuščene m rirosto-ri zaprti. kot P0sl°dicQ "Popada v hli*ini Puran« Nor to kier ie >m»l vrš^i treti’ Kongres Slovanskega n družen’'n kateri nnnnd »o i*vrWli v nnprei nri nravi i eni Ander«ovi elementi, ustaši in fnSist.ični nlioneiati m rum" io r»n tem naši pošteni st.«ri naselienci nob«ne krivde se ie vsakemu poštenemu Jugo^ovanu in še posebei nam Slovencm, stisnilo srce. Mislili smo. da ho^o odgovorne oblasti noisk°le nown*HAli« in *•«««*W krivce ter iih kaznovale kakor spednBiio* Ver nriSi; no i? domovine kier so roko v roki z najhni^im sovražnikom nnšlh narodov. narcisizmom. rornli izda.ia.li jn morili svoi^ lastne brate in sestre. Ko na iim ie t°m začelo no Staiati fforko in SA 'A bližala nw, oTira čiina. sn nbež°1i zasliiSon-« in nravi o»" kazni in se preseli11 'r to jrostoliubno r^nnMiko. da, tu nnd»li”ieio svoio započeto zločinsko delo. Prvi korak se iim ie t.orei posrečil Vajti nrenreč’1’ so z barbarskim napadom Ko-nores in ia.vnoRt, narečno obveščena, ie pr’ tem krivično obsodila naše poštene in mirne organizacije, Na vratih Slovenskeera, linrl«ke/ra, doma. s+oiiio danes pečati in to i« firloboko užalilo na splošno vse stare in tudi nošt^ne nov« naselionoe JW.imn se zelo ponižani, nosebno še ker smo V«ili nonižpni o^ naroda katerep-a smn trloboko vzljubili in vedno snoštovali. Ta udaren ie tako hud in težak, da o-a. naši lindje ocleduieio od vseh strani in ne morejo na noben način priti do Zaključka, da bi ga roi bjli vredni. Naši prvi naseli en ni so zač* d v masah r>riVia.iat.i v Argentino no nrvi svetovni vo.ini, to ie n»-ed 30 Tet’ V v«eh dolo-ih letih bivani0 v tul mi smo mimo in pošteno služi1! svoi kruh. P’li so naši liudie nrvi ali prvimv H so zasekali sekiro v pragozdove ftaka in »ra snre™*nili v svetom +eriton i Pri pr\"h so bili, Vo ie začelo v daliniem Comodorn P’va.d°via te^i črno zlato ___ netrolei. sedanje naivečie ho^astvo republik« Arp^nt.iuo Nnc+avili so ♦isoč in tisoč kilometrov novili železniških nrne- in nodze™»1 isVa železnice ”■ ar cen tinski prestoliei so skorai izkli^e^o noše d"1o Zasadili so nrve ž1 ah tre sadeže v sedarii argentinski Kaliforniji — Pio Waoto M^dozi itd V vseh tovarnah cementa in drugih kamnolomih so naši liudie Teno izdelano kamenie l'; liči poslansko zhornieo ^Palamo del no^frresoN i» tndi deio naših vestn’h in pridnih nabrežinskih kamnolomp.ev v vohk’1’ Mavnif,ah ^frigorificos). r>n zidanju nebotičnikov in ostalih hiš. dobi* poštene delavce, kakor tudi pri raznovrstnih hančuih z^vodi^ in Hmcih visi’Vi dr7<>T^ •^ih uradih, nov^od naideš naše liudi. kier vest.no in nošt.rno sl”ž.iio Doh’^ iih v vseh življenjski* panocah. kier delaio z v-stnostio in r*ivečio požrtvovalnost jo. Prepričani smo, da smo n°milo pripomogli k blaocost^mu te velike republike Argentine. Saj so po iziavs* ka+er« so h0° ^nT' \T°«r2' iečasno od strani policiiske oblasti generalu Iliču. JU^ST.o^^t 7^ ■ROI^JŠI DELAVCT in kar nam dela še pos°bno čast, JAKO MALO POZNANI NA POLICIJI. če človek vse to s hitrostio prerrleda zavedajoč se. da nismo nikoli želeli nič drugeca. kot samo dobro Argentini, ki nas ie sprei°la ter da smo vedno delali za njen blagor, se mora nehote vprašati kai smo hnd^ napravili, da se nam ne dovoli našega prosvptneca, podpornega in crosnodnr-skesra delovania, v okviru argentinskih zakonov, ki smo iih ved^o visoko spoštovali in cenili. Saj smo z našimi prireditvami. k^t°re so ve^no obsojale dobršen del programa v kastelianskem jeziku, vedno približevali na-šepa človeka argentinski kulturi in istoča""o Argentincem, ki so nas vedno obiskovali, pokazali našo. Z eno besedo, zbliževali smo ob*1 naroda, da hi se bolje in natančneje spoznala, kar je gotovo obema v veliko korist Na^e podporne organizacije so vključene v Argentinski Federaciji in se ravnaio samo po njihovih zakonih in pravilih. Naše gospodarske organizacijo pa niso nič drugega, kot d.el argentinskega gospodarstva. Kje je torej vzrok, da je zadalo tako hud udarec našim poštenim m delavnim ljudem? Mogoče v tem. da so iz severa namignili nai hi se k\i takega naredilo njim na ljubo? Mogoče v tem. da smo ves čas druge svetovne vojne stali na strani naših trpečih narodov v domovini in da vedno z zadoščeniem gledamo, kako težko in z žrtvami pridobljena, zmaca rodi danes obilen sad? Saj smo vendar dolžni našemu narodu v domovini vsaj malo poplačati njegovo strašno trpljenje s tem, da mu pomagamo in da domovino ljubimo. Saj tudi največje glave argentinske oblasti vedno spostu-jeio svojo “Madre Patria” in zakaj bi mi ne smeli naše? čuteč se torej popolnoma nedolžne, pričakujemo od argentinskih oblasti, da bodo naše .stališče velikodušno spoznale, da se nam popravi storjena krivica ter nam v kratkem odpre nam tako drage društvene domove. ^ VjV ■ tl . Kaši javnosti .'■‘it /aano, kako so uspeli ubežniki - z1očinci Slovanskega «Woda s pripravljeno provokacijo in to ob priliki otvoritve tretjega Vseslovanskega Kongresa, ki se je imel vršiti dne 23. marca t. 1. v Parque Norte. Zadeva ni končala s tem, da so ti izzivalci in razbijalci povzročili ogromno škodo v bufetu Parque Norte in da je bilo ob tej priliki zaprtih večie število zastopnikov Vseslovanskega udruženja. Vlada je izdala po mesecu dni in sicer 25. aprila odlok, ki odreja, da jn razpuščeno Vseslovansko udruženje in tudi vse v tem udruženju vključene organizacije. Nadalje tudi določa odlok, da bo policija Federal pripravila šemam voditeljev, ki naj bi bili po zakonu 4.144 deportirani v države, kamor pripadajo. Vsled vladnecra odloka jo bil prizadet SLOVENSKI LJUDSKI DOM. kakor tudi vse naše podružnice. Naslednji dan po izdanem odloku in sicor v torek 26. aprila je Policiia Federal v spremstvu javnih organov pozvala predsednika društva in mu javila odlok vlade, namreč, da je društvo SLD razpuščeno. Uslužbenci so o tem pripravili tozadevni zapisnik in zapečatili društvene prostore, ki so od tistega dne v varstvu javnih organov. Seznam organizacij, ki so bile vsled vladnega odloka razpuščene in prostori zaprti: SLOVENSKI LJUDSKI DOM. 0. R. Lista 5158: SLD podružnica Pa-ternal, San Blas 1951 : SLD podružnica Saavedra, Ramallo 4962: Jug. Društvo Samopomoč Slovencev. Oentenora 2249; Vseslovansko združenie (Union Esla-va), Oabrera 3070: Jug. Centralni Svet, Santa Fe 2944; Federacija Jugoslovan- ei ske mladine, Santa Fe 2944; Koordi’ cijski odbor za pomoč Jugoslaviji, S»' ta Fe 2944; Udruženje Svobodna J«f Tr slavija, Santa Fe 2944; USJ, podr. f!8nii ca-Centro, Almirante Brown 670 l«Ja deracirla Istranov, Santa Fe 2944; F^eni Macedoncev, Santa Fe 2944; Uredjyo' štvo lista “Jug. Iseljenički Glas’’, Sf^ri ta Fe 2944; Ukrajinsko društvo, reno 3249; Kult. društvo Ukrajince^Ffob Kotlarevsky, Pola 2650; Bolgar^lo kult. in napredna org. v Arg., C‘odfe p ba-mba 3871; Belorusko D. Maxim sl) ki, Terrada 1976: Ukrajinsko D. Tajferf Schevsenko, A. Gallardo 1064; D. Spolek Komensky, Simbron 43#ege Kult. D. Svornost, Rondeau 4l|^otn Društvo Vanka Kupala, Rondeau 4l*ari I). Wolna Polska M. Konopnicka, T*ica Ues 2753; Ruski klub M V. Lomoitim soff. Catamarca 1633; Fed. Kult. UWa]j inskih organizacij v Arg., J. A. Gfovi cia 1839; Bulgarsko kidt. D. C. BotfjjHat Cochabainba 3871; Združenje kult. ™tv{ lornskih org.. Terrada 1976: Odborfan pomoč Pol oni ji, San Luis 2837. Naf lie tudi skoraj vse podružnice USJ deželi, kakor tudi podružnice Vse« vanskega Združenja. V Rosariu d* štvo “Triglav”, podružnica USJ in slovanske organizacije. _ , Na vratih slovanskih organizaciii s« .ii.jo pečati in društva so razpušče^~~-Ostalo je pa eno slovensko društ^jp-odprtimi vrati in sicer bivše Gosp. pomo društvo Slovencev v ulhi bron 5148 ki ie pred meseci odstop od Slov. ljudsk°e-n doma. Medtem vsi Seda mo od daleč pečate na vra se članstvo v Simbronu prosto kvarta, balinca in se vršiio sv^n kjer se prosto zabava in plese. Kje vrrrk te izifme? Tl TOVARIŠ MINISTER SE JE VRNIL V BUENOS AIRES Opolnomočeni minister FNRJ, tov. France Pirc, ki se je m- dil na krajšem službenem potovanju, se je d"e 1. ma'n vrnil v Buenos \5reS in na novo nastopil svoje službeno mesto. TAMBURAKI ZBOR “ZAGREB” V RADIU Opozarjamo naše rojake, d« tambu-raški in pevski zbor “Zagreb” iz Rosana ponovno nastopa pri radijskih oddajah postaie LT 1 (Rosario) in sicer vsako sredo od 21 do 21.30. Ljubiteljem naših lenih pesmi prir>o-roamo, da poslušajo dohro uffl!,Xan in številni zbor “Zagreb”, ki nastona v radiu z velikimi uspehi. POIZVEDOVANJE Poslaništvo FLRJ v Buenos Airesu naproša, da bi so v uradih u'ioa f’har-cas 1705 javili sledeči rojaki: Franc Ravbar; Furman Anton, rojen v Kartelievu; Trš’nar Frunc iv Tl—ionj: Smešni Josip i/, Slane Vode: Križman Franc iz Dornberga : Žnidar Ivan/ Božič Štefan; Rotar Anton in Umek Ivan iz Zajčjega Mesta. Kdor pozna zgoraj omenjene roi ike. era naprošamo, nai jih opozori, da sc javijo na Poslaništvu FLRJ. POMOČ BOIjNEMU ROJAKr V zadnji številki našega lista smo ob javili prošnjo rojaka, ki se nahaia v bolnišnici Santa Maria v Cordobi. Naprosil je, da bi mu poskrbeli 15 gramov streptomi-cine. Na naš poziv so se takoj odzvali nekateri usmiljeni rojaki, in poslali na naše uredništvo prisnevke. Eden prvih se je odzval tov. Angel Hrovatin in daroval 50 pesov in dru/.ina Metlika $ 2 0. Ker ta vsota ni zadostovala smo ostalo nabrali med to- >1 variSi in so prispeval': Ferdinand Cotif pesov; po $ 10 so prispevali Andrej Boi * Franc štekar. Josip Vi?.:ntin, Alojz L11 Karlo MermolJa, "Vincenc Suba« Franc Birsa; po $ 5 Andrej Škrbec in ® Somolir in $ «.50 S. Sko’. Skunno 17*’,,I Odposlali smo takoj bolnemu r°j9 streptomicino. za katero zdravilo smo trošili $ 176.50. , Prejeli smo od rojaka KeržiJa sl?®1 zalivalo: Cenjeno uredništvo Slovenskega g'9' Z velikim veseljem sem prej-l stref' micin, katerega ste mi poslal1 To je ** res velika pomoč in katero setu od pričakoval. Ako ozdravim, bom skušal to povrniti mojim dobrosrčnim roja** Zato bi pa rad izvedel imeno onl’i, ki » temu prispevali in Vas naprošam, da iste sporočili. , Vsem darovalcem se prav iskreno rt ljnjem in posebno zahvalo izrekam g. vatinu, ki je daroval veliko vsoto $ katerega ime ste mi sporočili. tfelim Vam zdravje in srečo in Vas zdravljam hvaležni •los!p Ker» Ranta Marta, 17. maja 194 0. j NOV NASLOV ‘‘SLOVENSKE^ GLASA” , je Leai dro T-. Alem 14 T. E naprošamo vse cenjen■> naročniK dopisovalce, naj v bodoč? n p "1.ovij0 korespondenco na: “SLOVENSKI GLAS” Casilla Correo No. 8 Sucursal 17 Buenos Aires Nfim. (štev.) 29 — 1. junija 1949 ^——— - ■ ■ » im !■— v, ■ 8 L O V K N 8 H I GLAS 'ST > Primorske vesti Fse demokratične sile bodlo na volitvah *notne« trdno povezane v Slovensko-Italijanski ljudski fronti ii '1 ^aške delovne množice so z živim ijPnimanjem sledile poteku posvetova-1. Ja Komunistične' partije za Tržaško ^emu posvetovanju so priso-d|tvovaii tudi tov. Ukmar, Štoka, So-*n Ijaurenti> ki so bili po prestani Jfurimeseeni krivični kazni spuščeni na rtFobodo, potem ko jih je sodišče obso-’t 0 zaradi vztrajne, neustrašne obram-?Te Pravic tržaškega delovnega ljudstva slavni dvanajstdnevni stavki l. 1946. važnosti so bila irvajanja tov, ranko Babiča. Navajal je, kako je do* ’Te(?el traški proletariat v svoji borb' ^0niembne uspehi1. S svojo revolucio-rrf5',lt>ri0 borbo je pokazal tržaškim tnno-rr!Cftm pravilno pot do tistih ciljev, ki ’Tn'_ najbolj ustrezajo. Jamstvo za na-!f|?aUne uspehe je trdno zaupanje de- }\ ‘ovnih množic v vodilno si'o proleta-’. riata, v njeno pravilno vodstvo ter v *tvar demokracije in v italijansko slovansko bratstvo, ki ga lahko smatramo tRgovina Srečko * tRei.i,fs mo? JESTVIN Tur el U. T. 59-4104 kot eno najbolj revolucionarnih pridobitev tržaškega proletariata. Na posvetovanju je bila odobrena smer KP za Traško ozemlje, ki s? nanaša na vprašanje bližnjih volitev, ko bodo vse demokratične si1 e trdno povezale v enotne vrste in nastopne v okviru Slovensko italijanske ljudske fronte. Vsi zavedni delovni 1'udje Trsta se bodo z navdušenjem pridružili toi fronti ter ji oddali svoj volivni glas. NK MARAMO VKLJUČITVE THBTA V ATLANTSKI PAKT V Trstu so se sestali zastopniki tržaških demokratičnih organizaci j Slovensko-itall-.janske Pndske fronte, ki so razpravljali o sedanjem polo?aju ter vseh perečih problemih Tržaškega ozemlja. Zastopniki teh organizacij so se izrekli proti Atlantskemu paktu in so protestirali proti poskusom vklinčenja Tržaškega ozemlja v Atlantski »akt, ki pomeni nevaren korak ameriškega Impe^ializna za likvidacijo neodvisnosti narodov zahodne Evrone in seveda tudi Tržaškega ozemMa. katerega neodvisnost in nevtralnost je določena z določili mirovne Pogodbe v. Itnlijo. Ta svoj protest so sporočili tudi Varnostnem-’ svet i Organizacije združenih narodov Spomenica goriških Slovencev rimski vladi tATENCIONl ■d' SEtfORES COMEROIANTES — INDUSTRIALES — CONTRATISTAS jEvitense ineonvenientes e intranquilidades! El momento aetual EXIGE a Vds. tener vuestras operaciones CONTABILIZADAS a fin de evitarles incertidumbre ante la pre-sencia de TN^PKCTORFS DEL ESTADO v la nosterior aplieacion de MULTAS dificiles de apelar por falta de LIBROS OOMFjRCIALES. Nuestra antigiia experiencia puesta al servicio de Vds. regul«-rizara ampMamente vuestra situacion ante REDlTOS. -TTIT51I'AC/IO-NES, AGlO. ACTIVIDADES LUCRAT1VAS, 1MPUESTO AL APRRENI) IZAJE, ETO. ETC. i CONSITLTENOS! Director FELIX JAMSECH Contador Thames 2220 Dto 2 Capital Federal V napolnjeni dvorani Briško v Goriel so se zbrali delegati Demokratične fronte Slovencev v Italiji k važni konferenci, Prisrčnega sprejema so bili deležni zastopniki Beneških Slovencev, ki jih ni ovirala dolga pot v Gorico in ki so izrazili s svojo navzočnostjo složno borbenost z goriškinii in kanalskimi Slovenci pod Italijo. Sliko splošnega položaja in frontnega delovanja smo razbrali iz poročila predsednika dr Lamberta Merinolje. S tein je bila sp"e jeta spomenica, ki vsebuje pereče zahteve Slovencev in ki je bila odno«lana rlmsV vladi. Spomniea zajema vsa /'rodovino pr? gan.lauja Slovencev pod Italijo od konce svetovne vojne pa do dan«šnj >'?a dne. ' spomenici so poudarjene glavne zahtc*-c Slovencev pod Italijo glede na povrnite’ škode zaradi fašističnega nasilja '•< gled ra povrnitev odvzet ega premožen'a. Tz de bate, ki je sledila, je poVzet*. da so imel' Slovenci pod Avstrijo več pravir ka''amo pravico do pvo svetnih dvoran in povrnitve Ljudske*rr doma v Gorici, ki je osnovne va*no“ti razvoj na3e kilture. llurno pozdravljali je spregovoril tdi Zastopnik Beneških Slovencev, ki je (lea l, da živi v videmski pokrajini okoli ?0.0 Slovencev, ki so odločeni, da bodo nadaljevali s svojimi prizadevanji /a svoboščine in pravice Slovencev v Beneičjl. Spomenici je bila priključena zahteva, ki vsebuje protest proti rripvavfiil noVe vojne. 1'KEGAN.IANJE NU>VENSKKO \ TISKA Nedavno je goriSka kvestura izg uda gorko sotrudn eo lista “SOča” tov. KOSI Kandusovo, Se laj pa je s ledil temu primeru nov izgon. Goriški varnostni organi -o izgnati namreč tudi urednika “Soče’1 ‘ov. 1'u'Vja l' moral aputfti Garico Motilo se gdriški šovin sti, 'e r 'sliv*, da lonio s tem ohromili borbeno volja goriških Slovencev. Slovenski tisk bo klj ib vsem tem In tir.iglni oviram na-dal'eval s svojini delou ter izpolnjevanjem varnih nalog, ki iih ima glede na prebu-a j' in krr>p‘tev narodnostne zavesti go-'a Kiovensk’r> Primorjem v Jugoslaviji. riSkrli Slovencev. Kaj se bo izvažalo, kaj uvažalo Sedaj smo le izvedeli za nekatere po- , drobnosti o izmenjavi blaga med Italijo ia Jugoslavijo glede na sporazum v Vidmu Ozemlje, ki se aanj nanaša ta sporazum obsega na jugoslovanski strani okraje Postojna, Sežana, Nova Gorica in Tolmin. Na italijanski strani pa sta združeni v tem dogovorjenem obmejnem pasu goriška pokrajina in vsa Slovenska Benečija izvzemši področje občine Ahten. Jugoslavija bo izvozila v Italijo bukove hlode in Čohe za 2 4 milijonov lir, lipove in češnjeve hlode za 7 milj lir, kostanjeve hlode za 6 m!lj lir, drobni les za 5 milj., sadje in povrtnina za 15 milj., konje za 15 milj., goveje meso za 25 milj., razen tega še lesene iz- delke domače industrije, vino, pivo, marmelado, usnjene izdelke, sadni sok itd, Ita-1!ia ra bo uvozila v Jugoslavijo bombažno blago, zdravila pletenine, električni ma-*er'al avtomobilske dele, stroje za javna dela. obleke, kolesa itd. Izvozno odnosno uvozno dovažanje bosta izdajala poseben delegat Komiteta za zunanjo trgovino pri vladi LH Slovenije v Ljubljani in Pokrajinski urad za trgovino in industrijo v Oo-rici. Videmski sporazum ho stopil v veljavo, čim bo podpisan splošni trgovski in K R 0 J A Frane Č N I Melinc C A Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires plačilni sporazum med obema državama. HFRRERIA n E o B R A HUMAR y MAKUC A v. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T 741-4520 pfcANC BEVK: OCapfan oJltacKn. Gedecmac (Nadaljevanje) f P°strežljiva in skrbna kot nikoli po flJiii6'*'. Zavedala se je svoje odvisnosti nJega. m ednnacu se ni sanja’o, da ga bo j^erina smrt t; ko globoko potrla Je je tista poslednja kaplja, ki mr n Zt'Ušila ravnotežje. Ko je ležala na Ijjjpaškem odru iti še potem je izgu-. cut za fas p;i() rnn jp Uako,- dr i„Sl v praznem l|t-riCe ustavi ^ a’ ki jo je pozabljal navijati. Bi' je ('revo, ki so ra zločinsko zasekali lirostoru in na nebu, ne sc le io se žennr in 1>, wato »ustili 1 ise sokove. , rježe je ^rn mogel do živ^ea. Potil se ob' Zll°^ Inu ^uip črpal moči. a , en.e.n' «« je *>avdaja'o J^°dje. Kdaj pa kdaj se ga ?TC’ da 80 se Vi* ve^°- To. kar srn je obido, ni j^l 0 spanje, bilo je mučno stanje n ?^n,iami in bedenjem. Prej lfi*i so se mu trgale v drobce, se mu ^eminjale v pošastne podobe, v gro-°tUe predstave, kakor bi si jil) ne da izceja svoje naj- na postelji ie bolščal v stron, ,)r da vrta v mrak nekaterih mrank. omotično ie loteval od sebe za- med jasne sede. Ni rekel nemara kyke neumnosti^ Sai bo rajši molčal in poslušal. Govoril Potokar; tak« jasno, razločno, i>''e- ie •uogla izmisliti še tako živa domišljija. Bil je beli dan, zunaj je sijalo sonce, a njemu je bilo, kakor da je soba prepredena s sivo pajčevino. Videl je Kh-tino, dobro se je zavedal, da stoji ob njem. vendar se mn jo izmikala v neznansko daljavo. Kdaj pa kdai se mu je zdelo, da stoji ob postelji neka čisto tuja ženska in ga urleda s plahimi, žalostnimi, vprn.šu iočimi očmi. lostnimi, vprašujočimi očmi. Le kadar je spregovorila, se jo znova zavedel, da je ona. Kaj ni bil prišel Potokar in sedel ob njegovi postelji? V posameznih trenutkih se mu ie zdelo, da rra gleda le iz mučnih sani. i/ katerih se ne more prebuditi. Da. b:l je on; izdali so ara redki lasje nad čelom v neznano niis'l zabodeno nisrled Kai misli? De mn kadi cigaro! Sai niemu n« more škodovati. Ne sai n' bolan. Kdo na tau ie +o o a 1 vezel ? Gotovo Katina. Trii^nn je. To je le tmdnost. Nai mu nik''t; ne govori o bolezni, ako se mu noče zameriti... Govoril ie z drhtečim, poje-maiočim glasom, a se bal, da govori le iz mrzlice iu je z muko tehtal be- udarno, kakor da bere iz kniige. Po^ s'uša' ga je napeto, natezal duha. da b mu n« ušla niti beseda. '1’oda dub im’ -e bi' izmučen, tako zmeden, tako nezanesljiv. da je sicer lovil besede, a jih ni mogel sproti zadosti naglo vezati v smisel. Potokar je odšel, ob postelji je ob stala pm/na stolica, besede so obv sele \t /ralru. (Vdrniae'se j(' trudil, (i bi jih ujel, jih razvrstil v smisel, a od izmučenosti, od vročice, ki mu j(' objemala telo. so se mn zapirale oči. S" na.iol v spanju so mn besede vstajale iz spodnie zavesti, ('a se je z njim’, mučil kakor s saniskrnii podobam’ Mislise mn še nikoli niso zdele take živ" tako otipljive kot zdaj: vsaka V dobila čisto razločno podobo.^ki inu ie ostala pred očmi. Predvsem črna roža ki io je trgal z roko. a mu je vedno vznova vzcveta'a i-/ mraka. Pred duševne»očil ki so mu bde zamaknjene nekam v zmedene sanic, mu je stopila rafti. S°j krat prikazala, a s takim posebn m i: ' a.zom na obrazu; vsa t '■p mu ie ze vec pikoli tak(' živa. v očeh in laka kakor takrat ko je bila lik pred smrtjo izrekla tiste besede. Trudil se je. -la bi jo zorabil za roko in jo vsaj z dotiki Hijeni zonet potolažil. Nenadoma mu je bilo, kakor -la drži za trdo, koščeno roko starca, Zdrznil se je, kakor da ga je obšla katerega je pr^d dnevi spovedoval, mrzla groza, vendar ga niizpust.il. Ne sme ga izpustiti. Kakor da ga s tolažečo kretnjo vodi pred večno sodbo. “Bog, odpusti mu hude besede, saj še meni prihajajo na ustnice..." Pa saj je bila nazadnje le roka kovača Vanča, ki mu jo krepko stiska Za cerkveno bandero držita, med petjem litanij ga nosita proti množici. Z njima je stara ženica, s črno ruto in belim obrazom, :n ženica poje ganljivo Tr-scm. Izgine bandero, kovač Vane in črna množica, pesem se spremeni v besede: ‘‘('e bi nve pustili pred nadškofa, bi mu rekla : Tjci non e pivi il n ostro "oatare. I^ei e '■} nostro traditore... Zdrznil se je ^ii-e besede so ga za trenutek priklicale v zavest. Znova se je pogreznil v omotico. Pred njim ji' stal mož. ki se z veliko, trdo roko bije na nrsi, da odmeva: “Kri sem dal, a jezika ne dam...” Prizori in besede so se mu porajale druga za drugo; zmedeno, neurejeno, a vendar bolestno živo. Podobe so se spaiale. se trgale, s^ potapljale v mrak, iz katerega so znova vzcvetale in se spovračalc... Zdelo se mu je, (a mu * Vi niste izdajalec! več naš pastir, vi ste naš "CONA FRANKA, VSBOA MANJKA!” Mnogo hru;>a in napovedi Je bilo ■/, ustanovitvijo osebne proste cone za Gorico in njeno neposredno okolico. Ra/,ni desničarji, politika ri so napovedovali nov čas, češ “počakajte, da bo uvedena prosta cona, potem boste videli.” Po treh mesecih pa spoznavamo, da jt» bilo bore malo uspehov. Mestne dobave Srt ostale iste, avtobusni vo*nini srt pitdejali še 50 odstotkov. Pri mideljevitnju sladkorja je bila dopuščena krtožitrtst zaslužka milijonov, Govorijo o hrtvih industrijskih podjetjih, pa ni o njih ne duha ne sluha. Ko so j>a polomili, so skušali ublažiti slab vtis s sklicevanjem na neke peka me in mala ter sredn ja obrt-niška podjetja. Toda tudi to so zaenkrat samo napovedi, v teh podjetjih bo mogoče zaposliti le nalo ljudi. Opazili pa smo, da Slovenec ne dobi zaposlitve, pač pa uživajo posebno prednost kričavi in šovinistični istrski begunci. Goričani še zmerom tonemo v krizi in pomanjkanju. Prosta cona nam ni prinesla, ničesar in tudi ni upati, da l)i t e v doglednem času izpolnile razne obljub«-. Med domačini kroži upravičena krilatica “cona franka, vsega manjka”. GRADNJE IN OBNOVA IDRIJE V Idriji vodi okrajno podjetje “Zidgrad" obsežna gradbena dela. Med temi so najvažnejša velika stanovanjska hiša v Rožni ulici, sedemraaredna Sola v Črnem vrhu, dve transformatorski postaji in državna hleva na Vojskem in v Ledinah. Nadzorovalo bo gradnje planinskih hlevov v Otavniku in Poreznu ter nudilo tehnično pomoč graditeljem zadružnih domov. V kratkem bo isto podjetje končalo dela pri okrajni mizarnici in v gradu, kjer bodo prostori za vse urade okrajnega izvršnega ljudskega odbora. V načrtu je še obnova 51 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki jo vodi obnovitvena zadruga. MECANICA v ET.ECTROTECNTCA E. LOZEJ y W. C0X !*rda. Riestra 1115 TJ. T fil-065* 0 TEM IN ONEM CJORRIšKE ŽENE so na povabilo obiskale Slovenijo. Rile so v Ljubliani, na Gorenjskem, v Mariboru ter so vrnile, polne prelepih vtisov o preseneti ivem razvoju, ki ga doživlja danes ljudska republika Slovenija. V AžLI v Slovenski Benečiji so se zbrale napredne žene iz vseh delov videmske pokrajine ter se pogovorile o nadaljnjem dolu. —!Skupina mladincev ie organizirala izlet s kolesi po Nadižki dolini. LJudie so bili povsod veseli našega le^esra net.1a V CEDADSKI UOLNISNIOI ie umrl devetindvajsetletni Franc Trakonia. Slovenci so Izgubili dobrega tovariša in svetovalca. V fiOHTCl so umrli 6'iletni Alojzij Gril, 791etni mizar Ivan Brešan, 621etna gospodinja Gizela Ukmar, 391etni kmet Ev-tren Rrešan in 421etna gospodinja Pobrila Jakovljevič. LEP RAZVOJ KINEMATOGRAFOV opažamo na področju Svobodne Goriške v Jugoslaviji. Tukaj imamo IG kinov, med katerimi je oni v Vipavi med najboljšimi v Sloveniji. Tik za petami mu ,io kino v Tolminu. V Kobaridu so pričeli graditi novo dvorano za predvajanje filmov. V PEVMI so napredne žene usnešno proslavile svoj praznik, povezan s kulturnim sporedom. Za volitve v TRSTU bo 277 volišč, vo-livnih upravičencev 198 309 in sicer 91 tisoč 409 moških in 1 06.900 žensk. TRGOVINA TESTI VM "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 ’T T. 72-4957 RESTAURANT MIRO MERKU*A LORI A 4?? Umrli so v TRSTU 781etna Uršula Pegan, 501et.ni Avgust Tomat. 221etna Jolanda Krikovec. 591etna Marija Knez, učiteljica Franja Stinanič. 31 letni Ivan Fle-gov in 531etna Albina Godina. V TSfžier je bila slovesno splovljena motorna ladja “Les Eclareurs”, ki je bila naročena v tržaški ladjedelnici za argentinsko mornarico. Svečani splovidbi so prisostvovali polog zastopnikov oblasti vsi lad jedel n iški delavci. V STANDREftU so gostovali Sovodenjci z dramo “Prevara” v štirih dejanjih. Igralci so se bolje odrezal1 kot smo pričakovali. V GORICI je umrl znani l°sni trgovec Avgust Erzetič star 48 let — Na OSTiAV-H so pokopali za,vednega Slovenca Franca Gravnerja. Pogrebci so prišli tudi iz Gorice, Steverjana. Pevme, Podgore in št. Mavra, V ared ni ŠT^NIIRESA so sezidali transformatorsko postajo, ki bo dobivala elektriko od ledenico pri južni postaji. Ta po- stala je bila potrebna zaradi nove vr.njske hiše, kjer je še okoli IS nezasf' denih stanovanj. V bližini bodo sezld®'1 hiše za istrsko- begunce. Kakor čiije®11 bodo imele te hiše 88 stanovanj. Vseh P° slopij ho 22, vsako bo imelo po štiri,^ novanja. KOMISIJA GORIŠKIM TRGOVSK® TER INDUSTRIJSKIH IZVEDENCEV * odpotovala v Ljubljano in Beograd z*1^1 proučevanja načina, kako izvesti spora^111 glede izmenjave mod obmejnim podro5ie® RJ-STAURACIIA “PRI ŠKODNIKU” Krofclišie in Keglišče «1 <)£*>! Škodnih Aiiasco 2G52 U. T. 59-899* BAZAR "DANUBIO" n UC.I.ESSTCH Vvrf* S„n Martin 290? U. T. S9-08*‘ °revozno PoHJptie G O R T C A F ra it e TT T JEKŠE E K T O R MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 TRADUOTČH PUBLICO Esloveno. servio-croata, checoeslo-vaeo y demas idiomas eurOpeOš. Extracciones de partidas para jubilaciones. San LoJrmo 937, Rosario (Sta. Fe) MRH ANTONA DKLAVNTCA JOSIP tt L A C A Villa Real 140. J. tn*eni«>ros. tl. 1\ 757-B4" "'FLEZO - RKTONSftO PODJETJI RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE iWnnld«>7 1R55 IT. T R7-1411 F I D E O S F R E S C O S de NATAiilO DOMINI *a»urrn 3425 TT. T. RO «91 > ET.FCTRfCTDAD V PLOMFRTA JOSE RADAN Hprnaldp7 1550 Ruenns Aires TRGOVINA IESTVI1 "PRI ČEllNICU" C. Ram6n Lista 5G5( U. T. 64-1509 RADIO Izdelovanje novih aparulov tel vsakovrstna popravila iivriuje , JAKOB KREBELI CESPEDES 3783 (vogal Avda. For»«< Tel. štev. 54 - 4650 Quescria y Fiambreria “LA IBERICA" de Cuervo Y Ferndndei Avda. FVo. Reiro 5399 — U. T. 50 - 856J M E R C A D O "fr n« Mflrfilfllon,*)!«''' -'RMTPFRT4 _ J? A V P A P "‘..-Vine 01 k treznemu razmišljanju. Rilo mu je teže kot v blodnih sanjah. Grenko se mu .i? oklenilo srca in ga mučilo. “Posrečilo so nsm ie. da smo sveto stolico nepristransko obvestili o dogodku in ji predočili v«« gro-eče posledice: do danes se ni ?o stopilo nič, vse jo zavito v molk, v mr; k, v katerega no posije niti žarek trdnega upanja. Pred kogarkoli stoniš, se umakne drugemu za hrbet... “Izbrane besede, a grenke ko pelin, oekoče ko žeriavica. “Ali ie res, da jo Cerkov soudeležena pri Hit” jo vzdihnil Čedermac. “Mnogoteri znaki govorijo res za to,” si ie odgoril. Prestrašil so je besed, so dvignil na postelji in zastrmel v okno, /a katerim se fosti' mrak. Kaj si rekel. Čed-mnc? Zakai obtožuieš Cerkev? Obtožuj človeško zmotljivost, ki ji ne ubežijo niti maziljenci! Znova je legel in s? zagrnil do brade. “Duhovnikova volja ie podvržena škofovi in dolžan je ubogati. ’ je ponovil iz knjige pridig. Kaj jo bil Potokar rekel Skubinu? “Če ti ukažejo : zažgati cerkev, ali jo boš zažgal? To pa je hujše...” To pa je hujše! Premagal je bolezen. Mrzlica je po-p usti la, ni več polegal v post' lji. Toda bil je izčrpan, iscejan, brez moči. Posedal jo v naslanjaču in so trudil, da bi mislil le na ničevo vsakdanjosti. Vsako novo, veliko razburjenje hi ga za dolgo privezalo na posteljo. Poleg tega si jo moral nabrati moči. Bog vedi, kaj ga še čaka. Nekega dne je nenadoma vstopila Katina. “Otroci povedala. “Kaj?” čakajo pred cerkvijo,” je smisla njenih besed. i». se j? začudil; ni razumel Kakšni otroci?” •‘Otroci pač. Prišli so k nauku.” K nauku? Ali, da! ’ se jo spomnil “Takoj, takoj!” , \ * Katina je odšla, a on j 1 še obsedel. Bilo mu je, kakor da ga z bičem na-ganjajo v eno izmed novih ponižanj in bridkosti. Uprlo so je v njem. No! Nalašč ni bil oznanil nauka, da bi si to prihranil. Pa, so tu in ga čakajo pred cerkvijo. Isti dan in isto uro kakor vsako loto. Morda so starši mislili, da jo pozabil in so troke nagnali zdoma. Radovednost jih trapi, kaj bo storil. Saj res, kaj naj stori? Vse dni nalašč ni razmišljal o tem. Dvignil se .jo in poiskal drobno knii-zico, v kateri so bilo ob kratkem glavne resnice v laščini. Ne bo jim seglo v dušo, naučili se bodo na pamet kot mlade papig.1. Truden nasmoli niu je Spreletel lica. Mlado papigice! Tako kakor blebetajo v šoli na izust naučena beril c a in pesmice. Bral bo, a otroci bodo v zboru ponavljali za njim, da h.) odmevalo pod cerkvenim stropom. No bo šlo y. \ duha božje besede, ampak za zvok besed.. . In ž? se je razhudil sam nri sebi. .Ali jo mar cerkev za napige? Zopet se jo nasmehnil tej misli, kakor jo bila brodka. Stopil jo bil iz kaplanij > iv so ozrl po jasnem nebu, ki j- pestovalo le neka i redkih oblačkov. Sonce so jo pretakalo sk<>zi orum^neNi list j-?, na zeml ji so lož -lo z’a+0 liso. Otroci so so objestno podi'i okrog' cerkve in so skrivali za kammt.e stebr-' lope. Čedrmnc jim ie dbrobotno zanretil s kazalcem, vsi hkrati so se usuli v cerkev. Obstal ie prod obhajilno mizo in gledal po otrocih, ki s•> sedeli v prvih klopeh, na oni strrmi deklic ', n i drugi dečki. Nekateri so bili tako majhni, tako smešno majhni, da so kazali le obrazke, iz katerih so gorele svetle oči. Bili so brez katekizmov, nekako v zadregi, kakor da ne votlo, knm deti roko. Lica so jim bila nasmejana; gledali so ga, kakor da presoiaio n egovo dobro ali slabo volj:). Nekaj trenutkov nemega gledanja, nato s* se drug za drugim nasmehnili in stisnili glave med ramena. Čedermac je bil tistega dno i^re' ;,red"‘’ melik. Lahko bi so bil smilil sau>' 0lHl1 sobi, a jo pi ‘nesel sočutje'ria o1' Res, v tem trenutku so se mu otroC smilili. Kaj so zagrešili, da jih bo mučiti, ki ga .gledajo s tako Čistini1; .# dolžnimi pogledi? In se mii je zazdelo ničevo, važna mu je bila |c prisiljena otroška j'adost, ki jo ni 11 ral zbloditi. Kaj naj stori? Milo so mu je ne/-«11, ehi'1, na srce mu jo legla dotlej grenkoba. Hotel se jim je nasnW— a so mu poteze obraza niso J Pokleknil je prod oltar in tiho očenaš za očenašem. (Jrenkost, jf je malo prej legla na srce, 'je topila kot slana v soncu. Dvignil s^.(), in odšel po cerkvi, otrokom jp 111 grede namignil z roko. H $ To je bilo tako nenavadno, bil P''1 L ko l)Hl' niso takoj razumeli. Že je kvenih vratih in so je pokrižal« ff se z ropotom usuli za njim. Pre« ^ k vij« so se zgrnili okoli niega "'^j, gledali; dela! je obraz kakor vS" -• kadar jim je zastavil kako I zvito vprašane iz verouka. “Ali bi zob ili grozdje.’” Nihče se mu ni upal pritrditi, 8° rile so le oči. (Nadaljevanje) PISMO IZ DOMOVINE let v°ježasno smo objavili obširno pismo tov. Ščurka, ki se je v minulem »povrnil v domovino. Vsebina je bila res zanimiva, saj je pismo pona-S,1V tudi ameriški dnevnik “Prosveta”. Tov. Šeurk je bil vedno odkrit v pisanju in ker pa dobro poznamo iz skupnega delovanja, smo pre-t0 Pj> (1*1 piše le to, kar vidi in čuti. Kljub temu so nekaj ri tovariši, ki W. Murka, dobro poznajo, slabo tolmačili njegovo pisanje. Zagotavljamo vli da smo pismo dobesedno priobčili in se o tem lahko vsak prepriča v naše£ uredništvu. _ _Ceprav se nahaja danes lov, ščurk daleč od nas, 'ga še vedno zanima , delovanje in ga zato o tem natančno obveščamo. Tudi smo mu pojasnili' Ksei) odmev je imelo njegovo pismo in nam sedaj odgovarja in poroča slB(leče • '"'•občii ko,ist,i Duplica, 1. 4. 1949 l’*'avi§) diteijem govorijo in pišejo. Za tiste k; se sami sklicujejo kot preroki časniki naroda že itak nič ne koristi 1'iSe šeurk, to se pravi sovražen element n 1 a naj bo. V'sem, ki moje novice j# l0> če so slučajno objavljene, opo/.ai- , 1 (,a pišem edino to kar čutim in vidim m j 'Ur "*> druj til, ali da bo n z lažjo hotel pre-a’i lahkomiselne, če hočem o nekate- '"'»v tako, kakor mi srce narekuje. Xik-^ "e bo moja roka zapisala tega kar mi v 0 drugi hoteli prepričati da je, k,ir pa ki sem slučaj. 10 sprt, povedati kaj sUb»»,, dej T° smatram za podlost. 1’odlih v "J I>a se nfsem posluževal nikdar, ne )S(‘biiem in ne v javnem delovanju. V s _ 1 večletno delovanje i'i trud v slo-naSelbiui, pa č- je lvlo tega truda Ve1*ki "‘»lo e«kr. veliko, je služil > Hej’, ‘a >i :ie *a vselej odstranili nepotrebni pre-v ■■-vraštva, med tisto s!;u-ino KI o 0i| (,>V’ ,1HS Je l|sod' zane la talco i tako združeni |i» UsI)ešnejše Rojili našo kulturo. Ako j« eJ° danes' nekateri lj ulje dokazati »osti, da je vse /noje delo slutilo regiji »iin samo zato, da zadovoljijo inoinen-političuim strastem, me naziva.io, sem odsoten, z vsakovrstnimi na ostane moja pisana b -seda v sloven-Publikacijah, ki je neizbrisen (loku- ‘»I »lovi ’ OSI »kih ""•ut on Za,hijef>a desetletja, I/. katere se zr- »'oje mišljenje, ki se to pot ni onie j na slovensko naselbino, temveč 'Kil in,, 0 *Solj ^stokrat zajeti zgodovinski pojavi iz Posredne pretelosti. ND'*ar!s‘katerl od tamkajšnjih, s pa ntjo kritikov, današnjih M*KK;lOKOV Us ČASNIKOV NAHODA”, j. v tistih ^**|ll*h momentih za človeštvo | el sla vo risi a n Hitlerjevim tol. a 11 ter ponosno nosil X žepu nacistično revijo “ha guerra en bo-tas’f, medtem ko smo mi v “Njivi” pisali o bližajoči zmagi svodoljubnih narodov. Takoj po napadu na Sov. Kusijo smo napisali v “Njivi”: “Ko smo to napisali se nismo udajali sanjam, ampak verjeli smo kot verni otroci, da dokler st ».ji mogočni Slovan in Sovjet — vrata v svobodo so še zmeraj odprta.” Ivo se je odločevala bitka pri Stalingradu ie bilo naše upanje v zrna go Se trdnejše. Takrat smo tudi napisali: “Mi vemo, da je tvoje (stalingrajsko) ljudstvo ne bo nihče premagal, ker so njihova prsa bolj krepka kot jeklene utrdbe, ker so njihova srca bolj goreča kot ogenj, ki ga nanje bruha sovražnik.” Osvobodilno borbo jugoslovanski h narodov in njihove ljudske voditelje s no pozdravili z navdušenjem, še takrat ko ni bilo nobenega sledu o kakšni resoluciji, ker s:no videli v njihovi borbi in zmagi, novo porajajočo dobo, brez izkor'8čanja, be !e in na ad!'jaštva. Končno s.no videli v tej borbi tudi združitev vseh Slovanov. S tem ht"‘p nenjem smo gledali tui1' novo 5ii'>oslav.j ). Videli smo veliko nepremagljivo zve/o Vi dskih demokracij k' bodo kljubovale imperialističnim hu!skačem in netilcem nove vojne. Sedaj bi pa vprašal tlst‘, ki nas obrekujejo: ali je to delo res služilo reakciji? Takrat smo si h"ll v teli stremljenjih edini in čemu danes taka gonja proti nam, ki Noročnikl Naročnica! Z izdajanjem SLOVENSKEGA GLASA so povezani veliki stroški in je odvisno največ od Vas samih, da bo mogel "list v bodoče redno izhajati. Zato vljudno naprošamo vse one, ki do danes niso poravnali svoje naročnina, aa to čim prej store, kajti v nasprotnem primeru jim bomo primorani ustaviti dostavo lista. Najprimerneje poravnate naročnino z ‘ bono postal”, ki ga kupite pri vsakem poštnem uradu, in ga v zalepki pošljete na naslov: SLOVENSKI GLAS, Casilla de Correo No. 8, Sucursal 17, Buenos Aires. UPRAVA. rre:ff;D HINKO Spedjalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od IR do 20 ure SAN MARTIN 955 - 1 nad. Dep C T. A. 32 - 0285 in 0829 MEDICO 2381 U. T. 50-. Il A. KirHchhaum Mu rut Kirsrhbitiin* ZOBOZDRAVNIKA D K VEGA 8271 T. A. 50-7887 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y saln de Cirugin Atiened: Lunes - Miereoles y Viernes "edir hora por telefono Defenpa 11 53 U. T. 34-5319 Seccion YUGOESLAII Atendida por experto personal de esta nacionalidad. • transferencias de fondos de Ayuda Familier s Yugoeslevie. • ČAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnfpcoj Servicios a dispasicidn de /a ColecHvided Vugoes/ava. % SECCION DESCUENTOS. El Banco elenderi de inmedialo su Solicilud de Credilo. CONSULTENOS P £ R S O N A L M E N T £ O POR ESCRIT O TUGUMAN 462 BUENOS AIRES nočemo sprejeti za resnico, kar se proti Jugoslaviji in njeni partiji govori iu piše? Najbolj 'nizkotno pa se mi zdi, ko slišim, da prihajajo takšne obtožbe od ljudi, ki so v večletnem skupnem delovanju vedeli za vsak naš korak, da jim je bilo naše delo jascno kot beli dan. Res ne vem kako bi se morali ravnati, da bi vse zadovoljili in bi bili istočasno junaki. Ako bi bil oportunist, bi se ravnal po besedah rojaka, ki mi je rekel, ko sem bil še tam: Ne ubijaj se preveč z organizacijami, ampak najprej skrbi za svoj žep in vse drugo je postransko. Tisti rojak ie povedal resnico. Ako bi se po njegovem svetu ravnal, bi se danes ne trudil za uspeh naše petletke, za soci-jalizcm in dobrobit skupnosti, temveč bi ostal tam. Imel bi tudi jaz lahko svoj dom, “boličei” in kar je glavno bi bil junak in če bi se obračal za vetrom velik idealist. Zadostovalo bi, da bi ob nedeljah in praznikih posadil inoi ideal na auto, se vozil na prireditve in nikomur bi niti na misel ne prišlo, da bi me ozmerjal z imperialističnim agentom. Da bi čimbolj pokazal moj patriotizem, bi potegnil celo za Ko-uiinform, čeprav ne preveč kričeče. Meni pa se patriotizem, ki se samo svetli v gumbnici zdi hinavski in sploh se mi taki ljudje zde pomilovanja vredni, bolj pomilovanja vredni kot tisti eksekutorji resolucije, ki uničujejo Titovo sliko po društvih, /ato sem pa raje ostal zvest mo- jemu prepričanju, čeprav so radi tena prepričanja letela polena pod noge. Ko sem se vpisal za vrnitev v domovino (in to pred resolucijo Informbiroja) sem to napravil s trdno voljo, da pomagam, kar je v moji moči, pri zgradnji socijalizma v domovini. Nisem čakal, da me reši kaka resolucija, kakor je rešila marsikaterega, ki se je svoječasno za Jugoslavijo tako kričavo navduševal. To sem napisal v obrambo mojega stališča, mojega in vseh tovarišev, ki so se z menoj udejstvovali v slovenski naselbini, tistih tovarišev, ki so za deset ali celo dvajsetletni trud v prid slovenske in jugoslovanske naselbine, poplačani s klevetami in psovkami, ki jih ni primere. Pišete mi, da so se razmere v slovenski naselbini poslabšale po mojem odhodu in da je naš Slovenski ljudski dom faktično razbit. Vprašal bi tiste, ki so to zakrivili ali se bo še kedaj komu posrečilo zbrati razbite drobce skupaj? Ali pa se jim zdi stara politika “divlde et impera", boljše kakor edinstvo. Jaz mislim, da je bratska enotnost med jugoslovani zelo koristna in gotov sem, da vas je še nekaj tam, ki trezno mislite in ki boste napeli vse sile za ohranitev te skupnosti. Ostalim tovarišem, ki so jim zadnji dogodki zatemnili razum, naj gre moj opomin: še je čas, da popravite napake ter strnete vrste okrog SLD, pa če je tudi Vaše mišljenje Poziv na vpisovanje državljanov F. L. R. Jugoslavije Z ozirom na člen 11 Pravilnika za izvršitev zakona o državljanstvu FLRJ od 25. januarja 1946, obveščajo se vsi državljani FLRJ, da se obrnejo na Poslanstvo FLRJ v Buenos Airesu, ulica Charcas 1705 z zahtevo, da bodo vpisani v državljanski knjigi FLRJ v inozemstvu. Potrebno je, da vsi državljani izpolnijo v triplikatu formular prijave, katerega dobijo na Poslanstvu FLRJ v Buenos Airesu. Prijava se mora spisati na pisalnem stroju ali z dobro čitljivo pisavo v našem jeziku. S prijavo je potrebno dokazati, da so navedeni podatki resnični in točni. To je lahko potni list, krstni list, poročni list, domovnica ali podobno. Prijave so proste vsakih pristojbin. OMENJENO PRIJAVLJANJE DRŽAVLJANSTVA JE OBVEZNO ZA VSE JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE. POSLANSTVO FLRJ V BUENOS AIRESU lioibozdraviiika D rtu Samoilovi# Ur. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181 Di\ Francisco Jose Cespa DENTISTA CIKUJANO Consultas de IB a 2 0 hs. Coronel It. Lista 809« T. A. 50 - 5782 RESTAVRACIJA IVANČIČ llUDOLF Afiasco 2622 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Buiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-8112 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiale« d« con»trucci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-6MI TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domaž« potrdU. Pridite, pa se bost* prepričali I Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Air©« LA VOZ ES LOV ENA KI UTA IH t POK EL CONKOKCIO DE LA VOZ ESLOVENA o novi Jugoslaviji različno, kajti sotov sem, tla bo tudi pri tein čas najboljši sodnik. drugi stroji. Drug.č, ker je zahteva po peljala s številnimi vlaki iz vseh krajev Ta mesec so se vršile volitve v Ljudsko fronto Jugoslavije. Volitev se je udeležilo čez 90 % volilcev, v nekaterih okrajih pa delo 100 %. Preteklo nedeljo pa smo volili vaške, oziroma osnovne odbore O K. To je torej tista fronta o kateri je bilo toliko besedičenja, češ, da se naša KP razlinja v njej, kar pa dejansko ni tako. Ljudska fronta ali OP za Slovenijo je vseljudska organizacija, ki rešuje najnujnejše probleme na terenu ter nanujnejše potrebe ljudstva. Najpomembnejše so frontne liri gade, ki so izvršile Se milijone prostovoljnih delovnih ur pri graditvi stanovanjskih hiš, cest itd. Skratka, fronta j« najboljše sredstvo za gradnjo socializma na vasi. Partija pa je in ostane vodilni organ ter kažipot v socializem. Letos se vodi predvsem ostra borba za socialistično obdelavo zemlje. Državni proračun predvideva zelo velik odstotek investicij za pomoč kmetijskim zadrugam, ki so se pomnožile letos že skoro na tri tisoč. S kmetijstvom gremo menda bolj počasi kakor pa z industrijo. Kmet je konservativen in težko mu je dopovedati, da je skupna obdelava zemlje lažja in bolj koristna, kakor pa posamezna obdelava. Reklo se je nekje, da se pri nas agrarna reforma ni izvršila, ter da je zemlja ostala v privatnih rokah kakor prej. Nekaj je v tem resnice, to se pravi, ni se izvršila tako radikalna reforma kakor na primer v Sov. Rusiji in to radi teli n zlogov: obratno kakor v Sov. Rusiji je bila pri nas skoraj vse zemlja v rokah maliu delavnih kmetov, medtem ko je bilo graščin in veleposestnikov prav malo. Poslednja so bila v celoti podržavljena in zemlja oddana kmetom v obdelavo, tu so nastala takozvana državna posestva. Malini kmetom pa je bila zemlja pripuščena kot privatna lastnina. Seveda ima tudi ta privatni sektor kmetijstva svoje dolnosti napram vladi s tem, da odda svoje presežke letnih pridelkov ter mu je Spekulativnost In obogatitev zabranjena. Toda ta sistem kmetovanja je preveč primitiven in nikakor ne more zadostiti socialistični uredbi. Prvič, ker je s porastom Industrie namen pritegniti mnogo delovno sile iz dežele, zato pa mora te ljudi nadomestovati traktor in dobre in sistematične obdelave zemlje. Kmetska zadruga je torej najprimernejše sredstvo in je istočasno pričetek socializacije naše vasi. Vlada seveda podpira take zadruge z vsemi sredstvi, to je s stroji, semeni in z drugim materijalom, medlem ko je privatni sektor pripuščen samemu sebi. Od druge strani pa nudi zadruga kmetu, ki v njo pristopi, zelo velike koristi. Nekatere zadruge na Primorskem, kjer je več razumevanja, že precej dobro uspevajo. Tam so se razvile že zadruge ' prve vrste, kjer imajo že skupne živinske hleve, skupne kleti ter celo otroške jasli. Toda težavno je dopovedati kmetu, da je skupno gospodarstvo veliko kqristnejšc> kakor pa životarenje na odmerjenemu koščku zemlje. Tisti, ki so poklicani, di propagirajo zadrugarstvo na virsi imajo ned vse težavno delo. A tudi tu se dan za dnem uspeva. Ledina je trda, a pr hita bo Medtem pa se vzgaja nov kmetski kader iz mladine, ki bo sčasoma prevz< 1 kmetijstvo v svoje roke. Preteklo nedeljo se jo zaključil smučarski teden v Planici. Tudi iaz sem si ogledal to znamenito Planico. Letos se je udeležilo tekmovanja C držav in sicer: Jugoslovani, Finci, Švedi, Švicarji, Italijani in Avstrijci. Radi pomanjkanja snega ni bilo mogoče uporabiti 120 metrsko skakalnico, temveč so skakali na 80 meterski, ki je kakor pravijo najboljša skakalnica na svetu. 'Prvenstvo v skoku je odnesel Šved. Najdaljši skok pa je izršil Jugoslovan, ki pa je izgubil za pol točke zaradi sloga, zato se je placiral na drugo mesto. Ogromna množica gledalcev, ki se je pri- Jugoslavije in Trsta, je prisostvovala tekmam in rečem, da je res pravi užitek ta zimski šport, škoda, da čas ne dopušča, da bi se udeležil celotnih iger smučarskega tedna, kjer so se odigrale še različne tekme, kakor n. pr. tkma na 20' km, kjer je sijajno odnesel prvenstvo Jugoslovan. Na splošno so se pokazali Jugoslovani jako spretni smučarji, če pomislimo, da so sodelovali na teh tekmah inozemski o,lim-pijski prvaki. Zelo smo pogrešali prisotnost tekmovalcev iz držav ljudskih demokracij, ki so se prej vedno odz/aii povabilu. Tudi tu je oskosrčnost njihovih voditeljev- pokazala, da mržnja do nas ne pozna meje, da jim resolucija Informbiroja daje pravico, ne samo do kršitve gospodarskih po-odb, temveč, posega ceIo v kulturno sodelovanje bratskih narodov. Razvidno je, da je še Planica padla pri njih v nemilost. Tako vidite, da se izvaja resolucija prav d i ekstrema in ne prizanaša nikomur, niti pokojnemu Cankarju, kajti “Kralj na Be-tajnovini” je bil sprejet v Bulgariji kot “kriminalno - senzacionalistično” delo, medtem ko čuješ neokusen “jazz” prav TISKARNA Hndolf SA RMIENTO 40 Caserot. T. A. 757 (Santos Lugnras) 1101 ^[uan (Sopcic e Rilo HORMIGON ARMADO Coronel Domingnez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO FTERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Šegu rol a i«08-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedšoine in vse Sodnijslce Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piao B (Nasproti Obelisku) Escritorio 823 T. A. 35 - 8243 Buenos Aires TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 248-261 VILLA ESCASO U T. 652-01*» Ferdinand Cotič Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S” U os tar Antor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 Recreo “Europa” Pripraven ra nedeljsto islete t Tigre. Prevoz s postale Tiqro FCCA. do He-crea in n4U