MOŠČANSKA oglasilo občinskega odbora szdl moste-polje LEtO IV. MAJ 1963 ŠT. 5 /. mat - nas piazaik! Delavstvo vsega sveta praznuje mori1010, svoi Praznik, praznik prodne delavske solidarno- n^i domovini svobodno nikV?™0 DELAVSKI praz-stj, Sele P° zmagi naše sociali-lje n/evoluciie od leta 1945 da-Ce',t.“ takrat smo dosegli nepre- darslVe u?Pefle v našem gospo-v utu171-*71 družbenem razvoju, oblik arianiu in razvijanju vseh tivnosf^roš6an^a ustvarjalne ak-—. Ud11 slehernega proizvajalca občana ^alCa' slefierne9a našega nika ^Pr^novanju našega praz- nrm- 7 ^akuua Kot orl .a in najmočnejša politična 'lan}zacija vseh naših rodoljub-n sil, ki je kasneje prerastla v zavestno družbeno manifestira-iih sociahstične zavesti vseh na-sin. delovnih ljudi v ustvarjanju socialističnih družbeno ekonomskih odnosov za izgraditev demokratičnega komunalnega sistema v obliki najširše tribune delov-n'h ljudi. letošnji 1. maj praznujemo tu-v duhu 20. obletnice ustanovit-RatAUOCIALISTICNE FEDE- SlAvr^JF republike JUGOVI] e, ki so z njo ustvarjeni temelji nenehnega in vitalnega napredka na vseh področjih naše družbe. Z izredno trdno oporo našim socialističnim silam v njihovi napredni socialistični dejavnosti, v ureditvi temeljnih odnosov v družbeno ekonomski osnovi, je NASA NOVA USTAVNOST osnova nadaljnjega usmerjanja celotnega gospodarstva in politične prakse na takšen način, ki bo spodbujal tako materialni razvoj države kakor tudi razvoj družbenega položaja človeka kot čedalje svobodnejšega ustvarjalca. Nova ustava priteguje vsakega posameznika v proces upravljanja in odločanja, daje mu maksimum možnosti, da sam vidi rezultate svojega dela, da jih presoja in meri! To pa pomeni, da ustvarja iz njega ekonomsko in družbeno svobodnega in neodvisnega človeka, ki živi od svojega dela, osvobojen vsakega varuštva in mezdnih odnosov. Tem ustavnim načelom moramo uporno slediti vsi delavci, ker je to naša osnovna dolžnost in interes. In v duhu vseh teh globokih družbeno-ekonomskih premikov, ki jih postavlja v ospredje naša nova ustavnost, praznujemo naš letošnji praznik — 1. MAJ! Volili bomo iuiij aPr‘la jc bil v dvo- ;t'I>OSTcdno nadaljevanje ži-Dlenu antične dejavnosti od 3. i oziroma Pisma IK CK dlan; ln stavnih razprav. Naj-tiadaijS *ak‘m tonom dela kaže ternv,,/ ^ ne samo do volitev, Vont* ^ Posebej po njih. Ob tole. v Da velja podčrtati zlasti * ■ Vse naše skrbi naj preve- _______ ..j republiška «1 Jo kaJU le tako lahko tolma- Vaj,, »j na •dcrji r^a ~ zvezna in republiška Čij0 kajti le tako lahko tolma-Ifcb iiazv°j naših družbenih po-Oajc *ahtev v osnovnih celicah '2 -,ru^l>e, torej tudi v naši ob- [8f ^ namreč danes družba ne J« zadovoljiti vseh ved- ’ ' •bb zahtev občanov, je to VJ^aSanJe in pri sedanji ln> akciji ne moremo do- pustiti nekaterih ozkih lokalistič-nih teženj. Prav tako ne smemo iti mimo premajhne skrbi za družbeno angažiranje žena in mladine. Politično utrjevanje naših načel lahko bistveno pripomore k odpravljanju teh pomanjkljivosti. Dosedanji demokratični način izbire kandidatov nam potrjuje, da bomo tu lahko še zaostrili načelo kvalitete naših skupščin (čiinširša razgledanost, poštenost in pridnost naših kandidatov) in načelo strukture posameznih zborov (participacije delavcev iz proizvodnje, prosvete, zdravstva, žena in mladine itd.) Take ljudi v naši občini imamo, treba jih je le angažirati — toliko bolj, ker ne gre razumeli načela rotacije kot načela, ki naj bi bil sam sebi namen! Cim širši krog občanov bo vključen v družbeno samoupravo in komunalno dejavnost, tem bolj bomo dokazali, da so nam jasni cilji rotacije: boj proti subjektivnim gledanjem, prakticizmu, ruti-nerstvu itd. Zato lahko kandidira en sam ali pa tudi dva kandida- ta; načelo usmerjanja izbire naj bo pri tem edino merilo. Dosedanji gospodarski, politični in drugi uspehi so dovolj zgo-vonio dejstvo za našo vsakodnevno politično prakso na delovnem mestu, v krajevni skupnosti, na terenu itn. Problemi seveda tudi obstajajo, a tudi njih analiza je znana: občani naj ©boje zvedo, saj se bodo tudi preko tega spoznali z odgovornostjo dela, ki stoji pred novimi kandidati. (Nadalj. na 2. str.) OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZMS IN VSE OSTALE DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem ofičanom ofi prazniku dela 1. maju DELAVCI 0 SVOJEM DELU JANKO TRIBUŠON Janko Tribušon je kemijski tehnik v kemični tovarni. Zaradi svoje sposobnosti in prizadevnosti je že nekaj časa vodja proizvodnje in dela na delovnem mestu, ki je bilo prvotno predvideno za inženirja. Temu seveda nikakor ni vzrok pomanjkanje visokokvalificiranega kadra, ampak je to rezultat nečesa povsem drugega — kemična tovarna se namreč zaveda, da tudi med fakultetno izobraženimi ljudmi ne bi na * V šla boljšega vodjo proizvodnje, kot je Janko Tribušon. Ko smo ga obiskali je bil seveda čez glavo zaposlen in smo morali počakati, da je opravil vsaj najnujnejše. Ko nam je ves zadihan in nasmejan končno le prisedel, smo ga kot vodilnega uslužbenca in človeka z dolgotrajno samoupravno prakso zapeljali v malce bolj deloven razgovor. Kašo se razvija samoupravljanje v kemični tovarni? • Zadnji čas smo prešli na decentralizacijo delavskega samoupravljanja in s tem tudi na njegovo razširitev, tako da je trenutno že vsak peti delavec v naši tovarni tudi samoupravljavec. S tem se je ozek krog samoupravljavcev razširil in zdaj dobivamo iz delavskih vrst že veliko število koristnih predlogov in sugestij. Za zdaj imajo sicer delavski sveti v posameznih enotah samo posvetovalni značaj, vendar je že to velikega pomena za nadaljnji razvoj delavstva in tovarne. Razpravljamo pa seveda tudi o tem, da bi na vsako teh samoupravnih enot prenesli tudi upravljanje s sredstvi. Ali se rezultati samoupravljanja že kažejo tudi v proizvodnem procesu in v samih delavcih oziroma v njihovem odnosu do dela? Ti rezultati so zdaj že vidni. Prej je delavec z nekakšno razredno prizadetostjo zmerom stal zunaj vsega, zdaj pa ga vsak tovarniški problem pošteno zanima. Pri nas delavci na primer kaj hitro reagirajo na kvaliteto surovin ali na kakršnokoli škodo. Za tem tiči po eni strani materialni interes, ker vedo, da bodo s slabšo kvaliteto materialno prikrajšani, po drugi strani pa se tudi ustvarjalno identificirajo s kvaliteto proizvodov in nočejo, da bi bil njihov izdelek slab. Toda za nadaljnji razvoj samoupravljanja v ustvarjalno skupnost je v tovarni za zdaj še vse preveč objektivnih težav. Proizvodna sredstva v kemični tovarni so stara in delavci že leta in leta čakajo na nova, kar destruktivno vpliva na celotni kolektiv. Kolektiv še zdaj ne ve, ali naj vlaga denarna sredstva v staro tovarno ali naj uporno čaka na novo — manjka mu torej jasnejše perspektive. In brez perspektive seveda ni mogoče razvijati proizvodnje, brez proizvodnje pa tudi ne samoupravljanja in osvobojenega dela. Toda kljub vsem težavam so le vidni znaki intimnejšega povezovanja delavca s tovarno in s svojim delom? Jaz in z mano verjetno še marsikateri bi tovarno le težko zapustil. Kolikor je stara in umazana, sem jo vendarle nekako vzljubil. Morda še kakšen tovarniški problem? Gospodarski razvoj v prvem četrtletju i Obseg industrijske proizvodnje je v I. tromesečju ovirala ostra zima, deloma pa tudi zakasnele dobave reprodukcijskega materiala; zato dinamika proizvodnje ni bila enakomerna. V celoti se je obseg fizične proizvodnje v industriji gibal takole: januar 7,6 %, februar 7,8 %, marec 0,1 % in je tako dosegel v I. četrtletju 24,5 %, to je 0,5 % manj, kakor predvideva načrt, a je za 18,9 % večji v primerjavi z lanskim letom. Tudi dinamika po fakturirani vrednosti ni bila enakomerna. V mesecu januarju je bilo ustvarjenih 7 %, v februarju 7,7 % in v marcu 8,9 % od planirane vrednosti, to je 23,6%, kar je 1,4% pod načrtom v primerjavi z lanskim letom pa povečanje za 21,3 odstotka. Plačana realizacija je dosežena v mesecu januarju 7,1 %, v februarju 5,9 %, v marcu 7,9 %, to je skupaj 21,1 % primerjajoč z načrti gospodarskih organizacij za leto 1963, za tromesečno obdobje pa 86,4 %. Od planirane vrednosti izvoza 1,430,048.000 deviznih dinarjev je bilo v januarju ustvarjenih 7,3 %, v februarju 9,1 %, v marcu pa 7,2 odstotka, to je skupaj 338,371.000 deviznih dinarjev ali 23,6%. Boljši izvoz je ovirala dolga in ostra zima, zato je pričakovati, da bo v prihodnjem tromesečju izvoz presežen. Realizacija zaposlenosti ne odstopa od predvidenega načrta, saj izkazuje le 3,8 % porasta zaposlenih v primerjavi z lanskim letom. V celotni proizvodnji so v I. četrtletju leta 1963 presegla načrt naslednja podjetja: kemična tovarna, tovarna kleja, Teol-Ol-jarna, Arbo Podgrad, vevška papirnica, Zima, Totra, Črevarna in Kolinska tovarna. Nekoliko pod načrtom je Saturnus (ki je sicer svoj operativni načrt presegel), Indos (ki izkazuje svojo realizacijo šele ob dogoto-vitvi serije), Izolirka in Mineral (ki imata značaj proizvodnje) ter Emona, kateri močno primanjkuje klavne živine. To poročilo potrjuje pravilnost ocene in stališč LO naše občine in družbenih organizacij ob sprejetju letošnjega družbenega načrta, da bo mogoče ob smotrnejših naporih delovnih kolektivov načrte v prihodnjih tromesečjih tudi povečati, ker je realizacija ugodna in to kljub znanim težavam v prvem tromesečju. To zimo je bilo zelo težko. Ljudje so zelo trpeli, zlasti tisti, ki ne stanujejo v Ljubljani in se na delo vozijo. Nekateri so vstajali že ob treh zjutraj, potem pa so po ves dan prezebali na delovnem mestu. Drugi so delali ponoči. Mraz je bil in ruda zmrznjena. Skratka, za fizične delavce je bilo to zimo zelo težko, tako da so množično odhajali z dela. Zdaj je k sreči to že za nami in je spet vse v redu. Dr. JOŽA ČUCEK-DOLENŠEK Odkar so se preselili v novi zdravstveni dom, delajo pod neprimerno boljšimi pogoji. Toda delo ni trpelo in ne trpi samo zaradi neprimernih prostorov in pomanjkanja kadra, temveč že zaradi kopice drugih problemov, je rekla dr. Joža Cuček-Dolenšek, zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana-Moste. Že po nekaj besedah pogovora z njo ji človek nehote zaupa in verjame. Morda zato, ker je zdravnica in smo > vselej v stiski, kadar se ji predamo in se pač rešujemo z za- : upanjem. Pogovor z njo je bil zanimiv. Nikoli ni rekla »morda« ali »nemogoče«; nič pogojnega,! temveč le dejstva, ki so zanjo j tako jasna kot diagnoza. Če je ; težka ali pa nekoliko lažja, taka j in nič drugačna je in take se je * pač treba lotiti. Dr. Joža Čuček-, Dolenšek je stara 45 let in je že; 10 let zdravnica v Mostah, kat • sedem in pol let je bila upravnik zdravstvenega doma. Torej je nesporno, da pozna teren do obisti- Povedala je, da postavljajo program dela na osnovi po treh toga terena in prav tu se začne boj z glavnim plačnikom — socialnim zavarovanjem. Ta plačnik, kot pač vsak plačnik, hoče solidne usluge, zdravstveni ka- (Nadalj. na 3. str.) 1 Volili bomo (Nadalj. s 1. strani) Ob koncu je bila poudarjena še misel, da bi s sektorskimi predvolilnimi zborovanji kar najbolj množično izrazili naše skupne težnje, družbene organizacije pa naj s svojo aktivizacijo prispevajo svoj delež k enotnosti volilne akcije. Na sliki: Udeleženci zbora širšega aktiva političnih delavcev naše občine poslušajo uvodne misli predsednika ObOSZDL tovariša Jožeta Cvetkoviča. Delavci o svojem delu (Nadaljevanje z 2. str.) der teh uslug ob finančnih težavah ne more nuditi tako, kot bi ^ad in moral. Med tistim, ki plačuje in tistim, ki je plačan, so vedno težave, toda mučno je, če s° te težave tako odločujoče, da zavirajo zdravstveno dejavnost. Komunalna skupnost, neke vrste državljanov, bi naj bila ne-pak posrednik med zdravstvom n socialnim zavarovanjem in je torej veliko upanje zdravstvenih , lavcev. Prav tako bi naj bila _a skupnost vez med zdravstve-hirm delavci in državljani. Morda ,.e b°do tako občani bolj oglaša-u- vec kritizirali tam, kjer jih bo -dravstveni delavec slišal in tako tdi marsikaj rešil, česar še ne 'f'Uie, ker morda niti ne ve, da Problem sploh obstoja. Za zdrav-h,y.eno Problematiko pa ne more ,tl ln niti ni zadolžen samo ^avstveni delavec in miselnost mnJlne 'Judi, ki še vedno do-oa sme Pravico iskati, ne ?ka ud' sodelovati, je enostran-,a'' ^nravstveni delavec je dol-sredsH,rU^bi tolmačiti potrebe, Konici1 pa niora iskati družba, be nj', občanov, kontrola druž-ritva3 ttemi sredstvi in nad sto-DotrT?1 zdravstvenih uslug pa je an ^bna’ kaju eo hoče imeti , -ba v redu zdravstvene služ-f 'J0 mora tudi kontrolirati. Ker -J!6 uspešne kontrole še ni, do-im rat prevladuje krivično neza-upan.je. Tudi pogoltna admini-ptramja, ki trga zdravnika odnje-govega pravega dela, ga nasilno J n,eki dodatni poklic, KI mu ni kos in je dostikrat plod takega nezaupanja. Ce bi samo poenostavili pri Plačnikih — soc. zavarovanje je glavni plačnik, toda tu so še plačilu ostalih zavarovancev —, bi po-|hostavili administracijo. Odpad-bl neštevilne urgence in celo ■ Kanje plačnika, ki vse nn neno-nr., obremenjuje zdravstve-enof^Zb(?- -Prav tak0 bi naj bil Prevol •Pla^'nik za kurativno in bi ,HntlVno zdravljenje. Več kot tivf ™VS^V0 ooravilo pri preventivo imelo dela s kura- to ie bi bil° samo cenejše, stvini , ?moter sodobne zdrav-čuieneuS užbe- Navsezadnje pla-VenH.°b.n tudi za uspešno pre-vicn V° ln 1° •mu vsaJ toliko pra-°b , Zabt?vati, kot mora dobiti kar iuyativnem zdravljenju vse ar Potrebuje. lian^°r delavsko samouprav-čiiah-V gospodarskih organiza-tj j3. Ze našlo merila, da vredno-lelrH, posameznika in vsega ko-v 7fiVa’ tako bi nal bilo čimprej form ■ C3 ■ <=> ■1 Volimo dosledno borce za razvijanje socialističnih družbenih odnosov! »Enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi« — Ustava. ☆ Bratstvo in edinstvo — jamstvo napredka in lepše bodočnosti! ☆ Krepimo materialno osnovo družbe in posameznika! ☆ »človek je naše največje bogastvo« — Tito. ☆ Naša usoda je v naših rokah! 3BC31CD1C5BC3BC31C3BC? in za proslavo 8. marca. Lanske leto je kurjavo kupoval hišni svet letos bo treba prostore beliti in zato na zboru stanovalcev skleni' li, da volja kar naprej, tudi preko poletja, ko otroci prostorov ne b0" do uporabljali, pobirati po 100 di' narjev; tako bi se do jeseni n8' tekla sredstva, potrebna za oh novljeno delo v jeseni. Toda k°' maj dva meseca po tem Sklep11 so otroci nabrali le 2300 dinarje'1 Da bo slika še jasnjša, dajejo " prispevke bodisi starši, ki imaF otroke že tako odrasle, da se re* ne zadržujejo več v prostorih, r, stanovalci, ki nimajo otrok ozirvj ma so tako majhni, da tudi še V prihajajo v pionirski hišni SV^ malo pa je takih, ki bi to min1 malno obvezo izpolnjevali ves fa5; čeprav so se morda njihovi otr<,c pozimi največ zadrževali v tih prostorih. Sprašujemo se, kako bi prebh dili zavest staršev in jim dopovh dali, da bi marsikje starši ran dali več, če bi bil njihov otud vso zimo na toplem. Na sestan^ ki smo ga sklicali, je prišlo nam, reč 13 staršev. Seveda takih, * svojo obvezo v redu poravnava) OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA MOSTE-POLJE čestita ob vsem občanom In delovnim kolektivom W«*« ■ /. mcLfcc Svojih sklepov se ne drže! ) Otroško igrišče, garaže - vihar v kozarcu vode ali kaj več Nedvomno nekaj več, ker ne samo za taste, ki hočejo garaže Prej kot igrišča za svoje otroke; ^ one, ki garaž sploh nočejo, ker jih zaenkrat še ne potrebujejo, temveč po sili vsklajevanje obojih interesov, ki so pravzaprav nerazdružljivd. Morda bi bilo zanimivo ugotoviti, komu bi dali starši prednost na svojem dvorišču: otroškemu igrišču ali garaži. Obojega smo potrebni in če bi nekdo postavil raje garažo, kar najbrž tudi bi, bi sebe in še koga Potolažil, da pelje čez nedeljo svoje otroke tako ali tako v naravo. Kakorkoli bi se kdo odločil, ka še nista bila vseljiva) ovrgli predlog za centralno igrišče, strinjali pa so se, da naj bi se tod uredilo igrišče za »-lastne otroke«. Istočasno se je že na tem sestanku pojavil drugi interesent, ki je tudi iskal prostor: lastniki avtomobilov, ki so hoteli graditi garaže. Prav na tem dvorišču je bila edina možna lokacija, torej so se že na tem sestanku sporazumeli, da si bodo prostor razdelili. Zal se tega sestanka predstavniki Društva prijateljev mladine »KODELJEVO« niso udeležili in tako ni bilo pravzaprav nikogar, ki bi zagovarjal že pred- nega dogovora za zunanjo ureditev stanovanjskih blokov BI ob ulici Jana Husa, B II ob Povše-tovi ulici in B III ob Klumovi ulici. Tega sestanka so se udeležili: tov. Toaničevič Fani, načelnik oddelka za družbene službe, Maru-celj Dušan, referent pri gradbenem oddelku ObLO, Kušar Beno, predsednik DPM, Fajgel Anica, upravnica Vzgojno - varstvene ustanove, Mohar Mary, predsednik Hišnega sveta bloka II, Bo denk Vanda, predsednik bloka III, Belinger Peter, gospodar Stanovanjske skupnosti Kodeljevo, Vovko Jože, tajnik Stanovanjske dejstvo ostane: tam, kjer stoji omara, ne more stati postelja, tam, kjer hodi pešec ne bi smel voziti avto, ker pač pešca ogroža, tam, kjer se igra otrok, bi ne smelo biti garaž. Ne samo, da iščejo urbanisti vse mogoče' rešitve, kako bi promet in otroka, vsaj otroka, odvojili tudi vsakodnevno čujemo nujne zahteve, da hi naj bil otrok ob igri ločen od taahu, ceste, od vsega, kar ga ta kor koli ogroža. Ker pa živi ve-~ta otrok že v vrtcih odnosno so Prepuščeni v času zaposlitve obeh n h0^81 samemu sebi oz. eki tuji osebi, bi morali vsaj Preostali čas preživeti, če že ne s ftarš1, vsaj v bližini. Najbrž so si . ° zamislili tudi tisti, 'ki skuta istočasno z novogradnjami prostore za otroke, vsoti « tudi Stanovanjska skup-Kodeljevo in občinska zveza ko . e^ev mladine Moste-Polje, cj ta med tremi bloki v uli-in Husa, Povšetovi ulici 17,. Klunovi ulici, kjer živi strank z večino majhnih Igrišče' ?e>?sx Predvidelo otroško igrišče, ifirala nai imelo zelenico, ^ ta. hribček za sankanje in vje. To bi bila majhna oaza tj/.Prostotu 3296,50 m2, ki bi jo 9 Naik s.trani čuvali ti trije bloki. ajorze se je zaplet začel takrat, bilo5? za^e^* govoriti, da bi naj si je tudi želi in išče, v kakršni koli obliki. Hkrati pa tudi vidimo, da je svobodno glasbeno izživljanje brez odgovomd in načrtne vzgoje kaj lahko škodljivo za otrokov estetski okus in glasbeno vrednotenje v njegovi zreli dobi. Prav zato ne zamujamo nobene priložnosti pridobivati mladega človeka za glasbeno umetnost in mu odpirati pot v njene at?0'*’ j° “Spozna in vzljubi živ-V ta namen se poslu-jemo splošne glasbene vzgoje v snovni šoli, vzporednega stro-,)^vr]cSa pouka v glasbeni šoli in m atenske dejavnosti. In vse, če-n r 56 nalad človek nauči iz srč-sa nagiba, je vredno, da posre-le drugim, saj je sleherni do-j -ek seme novih pobud. Izredno pa in koristna zamisel demon- striranja takih dosežkov so glasbene revije, ki se po vsej domo-vipi in tudi v naši občini razvijajo v kulturno tradicijo. Zadnja pevsko-instrumentalna revija pri nas je bila pred dvema letoma in zdaj je spet čas, da pregledamo uspehe zadnjih dveh let. To bo nedvomno velik praznik glasbene kulture mladih src in se nanj že nekaj časa marljivo pripravljajo, čeprav ti nastopi zavoljo raznolikih pogojev dela posameznih skupin ne morejo hiti toliko tekmovanja, kolikor prijateljska srečanja vseh mladih ljudi, ki ljubijo glasbo. V pestrem programu se bodo predstavili poleg pevcev še harmonikarji in pravcati orkestri: za vsako uho bo dovolj' prijetne paše. Prijavljenih je toliko skupin s širokega območja občine, da bodo izvajalci (skupno preko tisoč!) razdeljeni v dva revijska nastopa v Mostah in v Polju. Oba pa bosta istega dne, in sicer 12. maja, to je sredi meseca, ki je ves posvečen mladosti. Med ostalimi manifestacijami mladine naj letošnja občinska pevska revija predstavlja enega od najmogočnejših vzgibov, ki naj pokaže kako lepa je otroška pomlad. vom Pesem in beseda nas združujeta in brigadirski večer bodo najbolj množične prireditve, štafeta mladosti naše občine bo 25. maja krenila s spominskega kraja NOB na Pugledu, od spomenika padlih na Urhu in iz Dolskega. Tri smeri, ki se bodo v Mostah združile, bodo skupno prišle na stadion na Kodeljevem, kjer bo istega dne zaključek športnih tekmovanj in sprejem štafete. Lansko uspelo mladinsko oddajo bodo organizirali tudi letos. Prireditev Beseda in pesem nas združujeta bo 21. maja v kinu Triglav. Kakor lani se bodo tudi letos na njej pomerili neznani talenti in tekmovalne ekipe. Tekmovalne ekipe bodo med 5. in 15. majem preizkusile svoje znanje v temah o delu tovariša Tita, o sedmem krongresu ljudske mladine Jugoslavije in o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Pričakovati je, da bo tudi letos dvorana kina Triglav popolnoma za-• sedena. Praznovanje tedna mladosti bodo mladi zaključili 26. maja z brigadirskim večerom, ki bo na dokončno urejenem objektu za letovanje otrok na Gmajni. Vsi dokazi mladinske dejavnosti bodo prikazali le del celotnega življenja mladih naše občine. Kot vedno bo tudi letos največ > mladine sodelovalo v manifestacijah v mladinskih aktivih. V njih bodo člani ZM našli svoje pravo mesto, v njih bodo imeli priliko zadovoljiti svoje rajrazličnejše interese in želje. Zato bodo morali mladinski aktivi sestaviti svoje programe, ki jih bodo vskladili z občinskim. V njih bodo skušali zadovoljiti želje in interese članov. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da letos praznujemo teden mladosti v posebno važnem obdobju, in sicer v obdobju utrjevanja in nadaljnjega razvijanja družbenih odnosov. Za pravilno pot razvoja smo mladi še posebej zainteresirani, saj je tudi od nas odvisno, ali bomo znali ohraniti pridobitve revolucije in gradnje socializma ali ne. Zavedamo se, da nova ustava in drugi dokumenti nakazujejo pravilno pot in da je le od njihovega izvajanja odvisno, ali bo šel razvoj po začrtani poti. Zato se bomo z vsemi močmi bojevali, da, ■ bodo vse ideje postale čimprej stvarnost, življenje. Peter Marn PRIHODNJO JESEN * V Na jugovzhodu Ljubljane nova cesta Trasa nove ceste Naravne lepote Velikega in Malega Lipoglava, Panc, Dola, Sel in drugih vasi lahko primerjamo z lepotami izletniških točk, ki jih Ljubljančani po stari navadi uvrščamo med edine in najbolj obiskane. Vsakdo pa svoje mišljenje spremeni, brž ko zaide med gričevje na jugovzhodu Ljubljane. V tem sestavku ne nameravamo hvaliti naravnih lepot in odkrivati turističnih možnosti teh krajev. Zajec tiči drugje!! Prebivalci omenjenih vasi so v nekem smislu odrezani od predmestja in mesta Ljubljane. Okrajna cesta vodi samo preko Lipoglava in če hočejo prebivalci teh vasi v mesto jim ne preostaja drugega, kot da se odpravijo peš na železniško )postaj(o Šmarje. Kakih 25 delavcev vstaja sleherni dan že ob štirih zjutraj, če hočejo ujeti vlak, ki jih popelje iz Šmarja na delo. Tisti pa, ki imajo mopede, si utirajo pot po ozki cesti proti Podlipoglavu. Vsi, ki se s to nadlogo borijo že leta in leta, so se prvi odločili, da temu napravijo konec, in sicer tako, da zgradijo cesto od Sel in Panc do Lipoglava kjer je že okrajna cesta. Po tej cesti naj bi potem vozil vsak dan avtobus ter odpeljal in pripeljal delavce in vse tiste, ki morajo v mesto, življenje teh občanov bi se prav s to cesto v marsičem spremenilo. Predsednik gradbenega odbora pri SZDL tov. Franc Mlakar je problem opisal takole: »Se predno smo dobili odobritev za finančna sredstva, smo pričeli z delom. Opravili smo kakih 600 ur. Po pravici povedano te ure so opravile predvsem žene in otroci, ki so doma in so se lažje odtrgali od dela. želja ljudi, da bi mimo naših vasi vozil avtobus, je bila iz dneva v dan večja. Zmotno bi bilo, če bi govorili o nujnosti ceste samo zato, da bi se z avtobusom lahko vozili delavci. O prevozu govori staro in mlado. Marsikatera žena se je že odločila, da se bo nekje v mestu zaposlila, takoj ko bo urejena redna avtobusna zveza. Do seaaj smo vložili že mnogo truda in zabeležili preko 1000 prostovoljnih delovnih ur. Vsega smo predvideli 2500 ur. Trasa bodoče ceste je speljana preko skalnatega terena in skozi grmičevje, tako da imamo precej težav z zemeljskimi deli in z lomljenjem kamenja, ki ga bomo uporabili za posip.« Organizacijo te delovne akcije vodi gradbeni odbor, ki ga sestavljajo tovariši Mlakar, Kastelic in Vrbinc. Najzahtevnejša in strokovna dela bodo opravili poklicni delavci, za kar je predvidenih 1,150.000 dinarjev. Po načrtih, ki jih je razložil tov. Franc Mlakar, bo želja prebivalcev Panc, Sel, Dola, Velikega Lipoglava, Javorja in Malega Lipoglava uresničena prihodnjo jesen. Obisk v Saturnusu Reportažo berite na 12. strani II MA1HUECA KASTE VELIKO Avtomatski stroj za izdelavo konzervnih doz Vsa orodja konstruiramo in izdelamo sami v novih orodnih delavnicah, posebna orodna delavnica pa skrbi za remont obstoječega orodja V Končno montažo izdelkov vršimo na tekočem traku poli ' “Pajalni stroj le/o B62 zazidano £195m1 Po 10 letih dela smo povečali količino izdelkov za več kot šest krat 60221 1952 1962 1 red predelavo pločevino litografiramo \ ^ j*' ifTN .tm. d rm? Pločevino je treba oblikovati na različnih orodjih, dokler ne dobi točno relativno obliko 'J! r Izdelujemo embalažo raznih oblik Delovni kolektivi noše občine.^es^qJ0 Prazn*l» LJUBLJANA 11 II mimt n '((,S ZALO^. ljubljana-moste ob železnici * * emoiia ZALOG IIU1I1IIIIIIIUIIIIIII1III1I9I1I9IIIIII IN DOS INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV Ljubljana Moste, Industrijska c. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV Ljubljana — Podgrad ARBO MONTAŽNO PODJETJE • LJUBLJANA-POLJE ŠTEV. 356 —-------------—-------------------------k DIMNIKARSKO PODJETJE -----------— . ■:::= igSS ::::==> ------- T ----------- n vr I. I Pf? OTF K T O P %# 11 I If A Al t dimnikarsko podjetje črevarna Panski | LJUBLJANA žito i Tt,“ celuloze in papirja Vevče - Medvode SEDEŽ VEVČE 4 p. LJUBLJANA-POIJE VSEM NAŠIM BRALCEM - VSEM OBČANOM ČESTITA OB PRAZNIKU DELA UREDNIŠTVO r ■ o ■ ' i . k I IZOLIT i v ! LJUBL.IANA, POKOPALIŠKA UL. 11 > OBISK V SATURNUSU Iz majhnega raste veliko Vsakogar razveseli uspešno opravljeno delo. Ce pa je to delo opravljeno še posebno uspešno, potem zaslužijo vsi tisti, ki so kakorkoli pomagali pri izpolnjevanju planskih nalog, kar največje priznanje. Vedno večje zahteve trga po večjih količinah najrazličnejše embalaže bodisi za konzervno ali za kemično industrijo, vedno večje zahteve po svetilnih telesih za-motorna vozila in po termičnih aparatih so v Saturnusu diktirale močno povečanje proizvodnje. Delavke, delavci in vodstvo so vlagali vse svoje sile in je prav tej prizadevnosti pripisati velik del zaslug za uspeh. Presežek načrta za 16,1%, kar znaša po fakturirani realizaciji 4603 milijonov dinarjev, dokazuje, da je kolektiv dobro izkoristil stare in nove stroje, da je znal najti tudi skrite rezerve ter ustvaril dohodek podjetja 1454 milijonov dinarjev ali za 28,3 % več, kot ga je ustvaril v letu 1961. Količinski porast proizvodnje je nekaj manjši kot finančni in so v Saturnusu s 6022 tonami izdelkov presegli delovni načrt le za 18 %. To je pripisati dejstvu, da so precej povečali asortiment embalaže iz lažje aluminijske pločevine, izdelali pa so tudi več litogratiranih izdelkov. Čeprav so v ostalih sorodnih podjetjih naročila zelo padala, so si v Saturnusu uspeli zagotoviti zadosrtna naročila in dovolj pločevine. Izkoristili so glavno sezono ! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Svojim cenjenim gostom čestitajo ob 1. : ♦ ♦ ♦ i ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X * ♦ ♦ X X S SVOJIMI OBRATI: ♦ ♦ ♦ ♦ maju J ♦ \ i : \ ♦ ♦ S \ ? ! ! c ♦ : ♦ ♦ § Cq »-J N GOSTILNA PRI KAJŽARJU Pokopališka ulica 15 RESTAVRACIJA CIVILNO LETALIŠČE Ljubljana GOSTILNA VESELI PRIJATELJI Partizanska cesta 1 ' ☆ BIFE KODELJEVO Jana Husa 3 GOSTILNA SLOVENSKE GORICE Ljubljana, Zaloška 31 GOSTILNA BIZELJSKO Ljubljana, Šmartinska 136 GOSTILNA PRI GARAŽAH Ljubljana Moste, Središka 12 GOSTILNA POD GOLOVCEM Litijska cesta 28 GOSTILNA PRI KAMNARJU Bizovik GOSTILNA PRI MOSTU Ljubljana, Na peči 39 GOSTILNA SEDMICAZaloška 183 GOSTILNA PRI BABNIKU Fužine 12 GOSTILNA NA RAZPOTJU Pet na Fužine 3 BIFE PRI STRIČKU Ljubljana, Kodrova 8 GOSTIŠČE TRIGLAV Zaloška 72 GOSTILNA PRI TINČKU Hrastje 7 GOSTILNA LOVŠE Šmartinska št. 44 GOSTILNA POD HRIBOM Litijska cesta 1 I ♦ ♦ % ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ gostinsko podjetje IZDAJA ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE. LIST IZHAJA ENKRAT MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR. GLAVNI UREDNIK BOGDAN ŠTURM. TISKA CZP KOČEVSKI TISK KOČEVJE predelave sadja in povrtnin, uspeli preseči mesečni delovni načrt in ustvariti vrednost preko milijarde dinarjev na mesec. To so uspeli z maksimalnim izkoriščanjem avtomatov ter z dedom v treh izmenah povsod tam, kjer so nastopila ozka grla. Močno je naraščalo tudi število zaposlenih in je bilo konec leta 1962 v Saturnusu preko 1280 delavcev in uslužbencev. Ta nenadni porast zaposlenih je bil potreben predvsem zaradi tega, ker so reorganizirali pripravo dela in so za izvrševanje nalog rabili več dobrih strokovnih delovnih moči. Ce pravi ljudski pregovor, da iz malega raste veliko, to prav gotovo drži za Saturnus, ki sc žlasti v zadnjih letih hitro širi Iz zametka današnje tovarne leta 1921, ko je imela 2535 m2 površine, je do konca leta 1962 nastala tovarna s 16.195 kvadratni^ metrov zazidane površine. Pa tud tukaj se Saturnus ni ustavil in ji sedaj na vrsti tiskarna, ki bo \ dozidavo dobila dokaj boljše P<> goje za zahtevne naloge, ki jo sc čakajo. Pri gornjih številkah P niti nismo upoštevali površin ES Zalog in Plastike v Polju. V zveži s stalnim širjenjem f je večalo tudi število zaposleni!' saj je narastlo od 488 ljudi v let 1952 na 1280 ljudi konec leta 196' Se bolj skokoma je naraščaJj skupna teža naših izdelkov, H smo jih prodali našim naročnikom (glej diagram). V dobrih 12 letih se je povj-čala proizvodnja za več kot (Nadaljevanje na 13. stran1 Razpis Gostinsho podjetje ZELENA JAMA, Ljubljana, Pokopališka ulica 14 — razpisuje natečaj za nov naziv podjetja, ki bi hkrati veljal tudi za naš dosedanji obrat "Pri Kajžarju«. Ime naj zajema področje naše dejavnosti — gostinstva oziroma turizma ali kak drug naziv (krajevno ime, znano ime iz NOB, simbol), primeren za naše podjetje. Za najboljše sprejete predloge sta določeni nagradi: prva................... 15.000.— druga.................. 5.000.— Kok za pismeno vložitev predlogov na gornji naslov je 15. maj 1963. Za podjetje: upravnik Anton Bau IIIU IB IILIR s svojimi poslovnimi enotami: ZIMA, GRMADA, HRANA, JELKA, LITIJA, LOGATEC, POLJE,, ROŽNIK, STRAŽA, IN ŠPECERIJA čestita vsem občanom za praznik dela th s in kc le: Ni ? na la ni: »Gl sa. ra. «e| IZ MAJHNEGA (Nadaljevanje z 12. strani) krat, saj je znašala leta 1962 v tonah izražena količina končnih izdelkov 6022 ton proti 939 tonam v letu 1952. V sikladu z večanjem tonaže predelane pločevine je naraščala tudi finančna realizacija 'Slej diagram). Kakšna pa je perspektiva? Z delitvijo podjetja na RASTE VELIKO šest samostojnih ekonomskih enot so dobili delavci — upravljale! vso iniciativo v svoje roke. Prvi rezultati že kažejo na pravilnost te delitve, saj je podjetje v sedanji mrtvi sezoni uresničevalo visoke zahteve, postavljene v načrtu. Seveda pa vseh zahtev ne bo mogoče realizirati brez novih investicij, ki jih bodo v Saturnusu porabili za nabavo novih strojev in ostalih pomagal, da bodo lahko delali več in boljše. Stari stroji, katerih povprečna življenjska doba znaša preko 40 let, bodo kmalu tako izrabljeni, da jih ne bo kazalo več popravljati. V zveza s tem že pripravljajo potrebne elaborate za modernizacijo opreme posameznih ekonomskih enot, da si tako iz deviznih sredstev, deloma pa tudi z dinarskim kritjem zagotove potrebna finančna sredstva. Po sedanjem tempu dela je moč soditi, da bodo v Saturnusu zmogli številna naročila in, da bodo lahko zdrževali kvaliteto svojih izdelkov na solidni višini edino le z avtomatizacijo posameznih linij. Prvi koraki v to smer so že napravljeni in imajo v EE OTP že prvi tekoči trak, pripravljajo pa tudi druge izboljšave, ki bodo pripomogle k dvigu proizvodnje. emona MESNA ZALOG INDUSTRIJA LJUBLJANA V Zalogu, na severni strani že-znice, stoji na odprti, zračni Planoti, kjer je lep razgled proti arnniškim planinam, naša naj-necJa mesna industrija v Slove-'P ~ Emona. Kakor zunaj, tako k* tu■ dalni (za pouk violine in čela),! oddelek za trobila (trobenta, P°; zavna in ostala trobila), pihalni j (klarinet, flavta, oboa, saksofon), solopevski, oddelek za ljudske inštrumente (harmonika, kitarak oddelek za ritmiko in balet, teoretski oddelek (pouk teorije ^ predšolsko in šolsko mladino) in oddelek za tolkala (bobni, činelaj triangl ipd.). Za ansambelsko iffr0; pa ima šola tele ansamble: mladinsko godbo na pihala, godalni; orkester, harmonikarski zbor,; mladinski pevski zbor, ritmično-! baletno Skupino ter nekaj manj-: šib, občasno sestavljenih komori nih skupin (dueti, klavirski tria kvartet idr.). Za delovanje teh ansamblov je: potreba vedeti, da lahko igra učenec v njih šele takrat, ko je na inštrumentu usposobljen po strokovni in tehnični plati. To tiri8 precej truda tako od učenca ‘Wr učitelja. Iz tega sledi jasen zaključek, da ima šola le takim močne in dobre ansamble, če im5 čimveč sposobnih učencev. ČV manj učencev je v posebnih oddelkih, tem manj je lahko dobrii1! ansamblov, v katere se rekrutirajo le sposobnejši učenci. Glasbena šola prikazuje svoj*? delo in uspehe na glasbenih vr čerih — na javnih in interni', produkcijah. Ne glede na to P* mora vsak učenec opravljati 1®*' ni izpit pred strokovno komisij*1 kjer pokaže uspeh svojega celotnega dela. Poleg tega se vklju čuje šola v svoje okolje s sodci® ^ vanjem njenih ansamblov in s*1 , listov na rn-znth prireditvah proslavah. Takih nastopov je ^ lo na primer v letošnjem prvi -cff' r polletju 17. Posebno pozorno®*! j. učujejo nauk o glasbi v osnovni šoli; glasbena šola ne sme dopustiti, da bi tekel glasbeni pouk mimo nje in brez potrebne kvalitete; skrbeti morajo za instrumentalne skupine, ki afirmirajo delo glasbene šole. Glede na vse zgoraj navedene probleme pri vzgoji in ničrtova-nju dela pri glasbenem šolstvu pa si oglejmo še dejavnost glasbene šole Moste in njeno problematiko. Ta šola je naredila od svoje ustanovitve 1. maja 1949 do danes precejšnjo razvojno pot, ob kateri so nanizani poleg napredka tudi mnogi uspehi. Predvsem Si moramo biti na jasnem, da je v šola pouk individualen. Poleg uživa mod ostalimi ansafl^ mladinska godba na pihala, pa se mora pri svojem delu r jevati z raznimi težavami. Tu , predvsem omeniti problem K^ain rov (učencev), katerih pri nuiinj/1. pt i/ ivnvnih sikni mi n ji h je v raznih skupinah godbe rog, bariton, trobenta, tolk^Mfa Nekateri člani odhajajo na ženje vojaškega roka, drugi jfUj; preselijo, spet drugi zavirajo riiM ansambla z nediscipliniranim skovan jem orkestralnih vaj. .|V ■> Dotoka na zgoraj omenjenih ^ hi štrumentih pa kljub prizade' s<> njem šole z agitacijo in sedelo' bi njem ZMS ni takega, da bi voljili potrebe. Potrebno hi h R (Nadalj. na 15. stf-) br ŠPORT • SPOR Prehodni pokal AAK Olimpije-Svobode v Mostah . Na spomladanskem krosu, ki ga b ®rganiziral AAK Olimpije-Svo-ode, so se v posebni skupini po-“1^ 'ili med sabo pionirji in pio-p -la občin Bežigrad in Mosle-oi.a za prehodni pokal organi-j8* ia. Pred samim tekmova- njem smo na tihem upali, da bo- • 0 Ponovili uspeh lanskega leta n Ponovno premagali zelo dobre Pionir--; Bežigrada. Potek tekmo-anja je pokazal, da naša želja f**. zmagi ni bila neopravičena, J smo premagali borbene Beži-Jt^čnne in tako prejeli prehodni £~Kal organizatorja. Sigurno bo ,, osvojitev dala novega poleta ni- K°mu ^ivlj^nji1 v noši obči-. obenem pa nam narekuje — ‘mamo že toliko dobrih mladih Ekipno prvenstvo nisu za pionirje in ^Občinska zveza za telesno kul-Vo. ^ v Polju organizirala pod ie,knm°rn tov’ Krev'5 Marjana To t^^je v namiznem tenisu. naslov °Van-’e je veljal0, tu, « f.S Hi. ".r - / | )a -'škem polfinalu si je pridobi-I zib, <^a in -er*ska ekipa gimna-rrin, ■ osnov'nih šol sta se tek-; ''ar'j'a udeležili ekip. osnovnih .. °kje in Vide Pregare. Zma-1 °ah So pionirji dn pionirke osnov-j šole Polje. Na tekmovanju smo | Predvsem pogrešali pionirje osn. j «>le KETTE-MURN, ki se tekmo-8nja iz nerazumljivih razlogov ‘te udeležili. Zdi se nam, da je °dhodu tov. I. Virka in Pe- v namiznem tein J a din ce v Polju čaverja športno življenje na tej šoli nekoliko zaspalo. REZULTATI: Pionirji — Polje : V. Pregare 3:0 1. Esih : Cigler 2:1 2. Babnik : Luzar 2:0 3. Gajič : Kašper 2:0 Pionirke — Polje : V. Prgarc 3:0 1. Esih : Cigler 2:0 2. Požrl ■: Roš 2:0 3. Baša : Prandel 2:0 Prijateljski dvoboj med ekipama gimnazije in osnovne šole iz ■Polja se je končal z zmago gimnazije 5:1. Najbolj se je izkazala gimnazijka Helika Škerlj, ki je premagala vse svoje nasprotnike z rezultatom 2:0 ■ S tekme Slovan : Krim Glasbena vzgoja in glasbena šola (Nadaljevanje s 14. strani) be J; Alanov mladinske god-do’ ..J50 nLudiR usluge na terenu z den-, aj brezplačno, stimulirali ansa^fbno je poudariti, da mora samo ^ naštudirati eno skupne .’ P°rabiti mnogo ur za truda r.Va^e 'h vlbžiti v to mnogo Saihoža+ ^>S^e®a basa, discipline in ubpnca ;!JOVariia- Ce pogledamo sambi,,’ u sodeluje v kakem an-ti v sl.ftenio videli, da mora bi-dvakrl? ‘ pelo petkrat v tednu: dvakrai (3t'i lekciji za inštrument, 'tenk,.... na ansambelski vaji dn ■ razurgR1^ Pouku teorije. Tako |2abetkurn ^vo’ *tar smo omenili v ^ štoa-^3 i-e Prosti bas učenca ^ oaju giasbe pri vzgojnem optimalno izkoriščen ,v, učencev v glasbeni šoli ' iPrt.pr;.jvOžnost. da se tudi sami i»VojeEaaj0 ° delu in napredku W'i a mat- ^‘"oka. Vsak oče in vsa-«^Vojt.c, lahko prisostvuje lekciji jfNk otJlaa ali hčerke in spi-em-w i n<(pj tekovo delo in napredek. 'to v 1®tl°d staršev so tako vse v stiku šolo šele takrat, ko je otrok zaradi nediscipline, nerednega obiska in slabega napredka že črtan iz seznama učencev. Ko že govorimo o sodelovanju staršev s šolo, bi bil morda še uslužbencev 89,25 % učencev. Iz vrst obrtnikov, kmetov, pripadnikov JLA ter upokojencev pa 10,75%. Medtem ko se glasbeni pouk in vzgoja odvijata po začrtani poti, se skozi učilnice glasbene šole Moste preliva v letošnjem šolskem letu okrog 370 mladih ljudi. Teden za tednom je tako mobilizirano precejšnje število mladine za prostovoljno sodelovanje pri sprejemanju raznih vrednot estetske vzgoje. Sodimo, da so sredstva, določena v finančnih načrtih, dobro naložen kapital, ki se bo obrestoval šele v kasnejših letih. Vse pripombe, ki gredo na račun teh sredstev, so verjetno plod nepo-znanja samega dela na tem področju ali pa nerazumevanje za glasbeno vzgojo kot tako. I’o vsem svetu na zahodu prisostvujemo močnemu vzponu glasbene vzgoje; velika sredstva dajejo samo za to, da bi mladim ljudem vzbudili zanimanje za glasbo in glasbene vrednote. Pri nas ima mladjna to J ju bežen do glasbe že v sebi, ni je treba šele posebej 2^ tem !-J v del0,V's* .Posluževali tega načina j/r ‘ .nia med šolo in domom, s predavateljem in Pomagajo pri delu. Ce Pjšti ^Padl, le llteerft'ia, žalost pa imamo tudi Uči.''1 ih tT*6 tearsikatere nevšečno-■ ^teje PhmG Na oec koncev tudi razoča-^ ko najdejo starši stik s zanimiv podatek glede socialne strukture staršev tistih otrok, ki so vpisana v glasbeni šold. Od vseh v letošnjem šolskem letu vpisanih je iz vrst delavcev in prebujati. Zato so sredstva, vložena v to, da moramo mladim nuditi glasbeno vzgojo, dobro naložena. A. Štrukelj Kri - dragoceno zdravilo Nihče izmed nas ne bi mogel povedati koliko lepih besed je bilo že izgovorjenih in napisanih z gorečo željo pomagati sočloveku, besed, ki so plemenitile srca naših prostovoljnih krvodajalcev. Aktivisti Rdečega križa kot nosilci in iniedatorjd krvodajalske akcije in precejšnje število članov drugih družbefnopolit.iamh organizacij govorijo vsak po svoje, vsi pa z eno željo dati zdravstveni službi dragoceno zdravilo — kri. V seznamih darovalcev krvi zasledimo tovarišice in tovariše, ki so dali kri 30-krat, 20-krat, 10-krat, itd. in se jim zato mnogi bolniki im poškodovanci posebej zahvaljujejo. Posebno pozornost zaslužijo prvoborci v našem krvodajalstvu, ker so s svojim nesebičnim delom največ pripomogli k splošnemu razvoju in propagandi v krvodajalski dejavnosti. Občinski odbori RK so se ob podpori drugih organizacij že zavzeli za to odgovorno delo v tolikšni meri, da so se pri akcijah osamosvojili in tako skrbijo za zadostno količino krvi, ki jo potrebuje naša zdravstvena služba. Vse to predstavlja velik uspeh zdravstvenega prosvetljevanja in je dokaz uspešnega dela na tem področju, pa tudi visoke srčne kulture naših ljudi nasploh. Objektivne potrebe iz dneva v dan prikazujejo potrebe po vedno večji količini krvi, da bi bile zadovoljivo rešene terapijske zahteve v zdravstvenih ustanovah. Zato pričakuje občinski odbor RK tudi ob letošnji akciji pri vseh sindikalnih podružnicah kakor tudi pri krajevnih odborih SZDL, zdravstvenih domovih in ostalih organizacijah in društvih, da bodo pomagali pri organizaciji krvodajalske akcije z enakim razumevanjem in požrtvovalnostjo kot prejšnja lota, da bomo dosegli načrt krvodajalske akcije za leto 1963. Krvodajalska akcija je predvidena v mesecu maju, in sicer 14., 15., 16., 17., 21., 22. in 23. maja. Prvomajska križanka 1. NAGRADA 3000 din, 2. nagrada 2000 din, 3. nagrada 1000 din. Rešitve pošljite do 15. maja na naslov: Uredništvo Meščanske skupnosti, LJUBLJANA MOSTE POLJE, OB Ljubljanici 42