foStnlna plačana v gotovtnL Leto XVI, št. 2ЗД Ljubljana, četrtek s. oktobra 193$ Cena 2 Din _ ^idvuiitvo; u-juoijana. Knafljeva ulica & - relefOD št 3122, 3123, 3124. 3126 3126. uiserauu jdaeieK.: Ljubljana, Selen» Durgova u 1 - Tel. 3492, 2492. Podružnice Maribor: Gosposka ulica «. 11. — ieieton St 2455. Podružnica üeije: Kocenova ulica tt 2. — Telefor št 190. 4ačuni pn pošt бек zavodih: LJubljana §t 11.842, Praga čislo 78.180, i»4on f* 1rt* 941 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uuca 6. feieron 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ве ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Knez namestnik je zaključil manevre Severna vojska je po prehodu preko Save uspešno izvršila postavljeno ji nalogo — Danes bo v prisotnosti Nj. Vis. kneza Pavla svečana revija vseh čet Berlinski posveti Berlinski poset, s katerega se je madžarski ministrski predsednik pravkar vrnil v Budimpešto, se še vedno zavija v misteriozno tajinstvenost. Kaj čuda, da se plete okrog tega srečanja toliko več domnev in ugibanj, kajti nikdo pač ne verjame, da bi si bil šef madžarske vlade izbral baš čas, ki je poln političnega dogajanja, za prijateljsko vizito ali za lovsko zabavo. Vesti, da veljajo berlinska posvetovanja dogovoru o nemško-poljsko-madžar-ski letalski obrambi ali celo dalje segajoči zvezi političnega in vojaškega značaja, so bile z vseh prizadetih mest bolj ali manj odločno demantirane. Verjetno je, da so tako konkretne informacije res preuranjene, ni pa skoro dvoma, da so se razgovori službenih predstavnikov omenjenih treh držav nanašali na take in podobne možnosti in »zelo zadovoljivi uspeh«, o katerem govori madžarsko službeno poročilo, znači morda tesnejše zbližanje, kakor se oficielno priznava. Kljub temu bi bilo najbrž še zgrešeno govoriti o tako odločni spremembi madžarske zunanjepolitične -"meri, da bi bile preveč tangirane njene zveze z Rimom. To potrjuje tudi oficiozni madžarski tisk, ki naglasa, da bi moglo tesnejše sodelovanje Pešte z Berlinom in Varšavo v današnji situaciji biti Italiji samo dobrodošlo. Zato naj bi sledilo berlinskemu izletu še potovanje v Rim — tedaj nekako posredovanje, v katerem bi pripadla šefu madžarske vlade glavna vloga. Vsaj po madžarskih vesteh. Posredovanje naj bi se raztezalo tudi na Avstrijo. Že dalje časa sem se opaža neko bolj umirjeno razmerje med Dunajem in Berlinom. Medsebojnih tiskovnih polemik skoro ni več in zlasti v avstrijskem časopisju je kritična rubrika o hitlerjevski politiki tako rekoč popolnoma odpravljena. O vzrokih te spremembe je bilo slišati razne domneve in nekateri angleški listi so vedeli poročati celo o nekaki fronti deželnih šefov proti osrednji vladi, ali bolje, proti kancelarievi osebi, ter pri tem namiga vali na Papenovo roko. Take vesti je težko kontrolirati, verjeti se pa sme, da je tudi v avstrijskem vladnem taboru mnogo razpoloženja za spravo in zopetno zbližanje z Nemčijo. Na drugi strani pa je tudi Hitler spremenil taktiko in je pripravljen podvreči program anšlusa temeljiti reviziji. V tej zvezi so sedaj nedvomno vredna vse pozornosti poročila o obojestranski pripravljenosti za »modus vivendi«, za nekak kompromis, ki bi zagotovil Avstriji formalno samostojnost, odprl pa tudi nacionalistom hitlerjeve barve vrata v dunajsko vlado. K berlinskim posvetovanjem je bil pritegnjen tudi avstrijski poslanik Tau-schitz, kar potrjuje, da so razprave veljale tudi avstrijskemu vprašanju. Zdi se, da torej ni slučaj, če se istočasno z Gömbösevim posetom lansirajo v javnost vesti o novih Hitlerjevih ponudbah na avstrijski naslov. Tak razvoj bi se gibal povsem v liniji madžarskega koncepta, ker bi tako odpadla kočljiva kolizija interesov in Madžarska ne bi bila postavljena pred dilemo, za katero stran naj se odloči. Avstrijska vlada in njen tisk se vsaj dozdevno omejujeta za enkrat na opazovanje in čakanje. Oficiozni listi pod-črtavajo nespremenjeno prijateljstvo med Avstrijo in Madžarsko, izključujejo pa možnost madžarskega posredovanja m«*} Dunajem in Berlinom. Priznavajo pa pomen Gömbösevega potovanja, češ da se tudi izven Društva narodov pripravljajo v Evropi pomembni politični dogodki. Da jim ti dogodki, kakor izgleda, ne povzročajo večjih skrbi, je morda eden vzrokov za verzijo, ki že uvršča Avstrijo v krog držav, zbirajo-čih se v berlinsko kombinacijo. Zaključek zdravniškega kongresa Beograd. 2. oktobra, p. Dane? se je zaključil kongres jugoslovenskih ' zdravnikov. Po dolgih debatah o strokovnih vprašanjih je bila sprejeta daljša resolucija, ki opozarja na vedno večje naraščanje splavov, zahteva večjo zaščito materinstva in dece ter poseben zakon za zaščito nezadostno negovane siromašne in nezakonske dece Resolucija končno poudarja, da naše bolnice ne zadoščajo potrebam. Уф novega predsednika jugoslovenskega zdravniškega društva je bil izvoljen dr. Branko Bogičevič iz Zagreba. Komisariat za zagrebško zbornico Zagreb, 2. oktobra, o. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo so bili razrešeni dosedanji člani trgovsko industrijske zbornice v Zagrebu. Za komisarja je bi! imenovan banski svetnik Uzorinac, ki mu je poverjena predvsem naloga, da pripravi vse potrebno za izvedbo novih volitev. Računajo, da bodo volitve v decembru ali vsaj v januarju. Brčko, 2. oktobra. AA. Davi ob 6.30 se je pripeljal v Brčko s posebnim vla* kom na manevre Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora g. Antiča. Na postaji so Nj. '/is. kneza namestnika sprejeli predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za vojsko in mornarico general Petar Živkovič in voditelj manevrov general Krstič. Knez namestnik je danes prisostvoval manevrom na opazovav Oülavcu pri Brčkem. ★ Brčko, 2. oktobra, a. Veliki vojaški manevri so bili danes končani, številčno nadmočne severne čete so potisnile južno vojsko do izpod O bora. Z zavzetjem Obora so zavladale na vsej fronti in s tem izvršile zadano jim nalogo. Vso noč od ponedeljka na torek je severna vojska korakala čez pontonski most, ki so ga zgradili pri Brčkem čez Savo. ker je pravi, železni most pri Brčkem »zletel v zrak.« Nočnemu prehodu, ki se je vršil ob svitu dveh ogromnih reflektorjev, je z zanimanjem na obeh straneh Save prisostvovala ogromna množica prebivalstva. Ljudje so vztrajali vso noč. občudovali brezkončne oddelke vojske, ki so iz noči prihajali k mostu in se na drugi strani Save zopet izgubljali v noč, vsak oddelek v odrejeno mu smer. Kar neverjetno se je zdelo, da je mogel most prenesti to silno obtežitev. Še bolj pa je presenetil vzorni red, ki je vladal pri pohodu-Pontonci iz Šabca, ki so pod vodstvom svojega poveljnika majorja Dragana Habra v neverjetno kratkem času zgradili zasilni most, so bili na mah najpopularnejši junaki- Južna vojska se je bila umaknila pred premočjo daleč od Save proti jugu. Zato včeraj ves dan med njo in severnimi četami ni prišlo do nikakih spopadov- Pač pa je severna vojska porabila dan, da se Је na južnem bregu Save razvila in se pripravila za odločilni napad, ki se je izvršil danes. Južne in severne čete so se izredno spretno posluževale maslriranja. tako da jih ni bilo nikjer videti. Teren je griče vit in zaraščen z drevjem, zato je bilo prikrivanje tem bolj učinkovito. Šlo je tako daleč, da so generali, inozemski vojni odposlanci in novinarji, ki so bili postirani na najbolj prikladnih vrhovih, mogli zasledovati gibanje čet le na osnovi poročil, ki so od posameznih oddelkov prihajala po telefonu. Vojaški odposlanci, novinarji in občinstvo zato niso videli nikakšnih filmskih prizorov, tem bolj zanimivi pa so bili manevri za vsakega, ki se je poglobil v nje in resno sledil njihovemu razvoju. Nj. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade, minister vojske in mornarice. generali in inozemski vojaški atašeji so zasledovali manevre z ораяо-vališča na Oglavcu. Inozemski vojaški atašeji so bili polni hvale nad uspešnimi vajami. S priznanjem so poudarjali, da se jim ne skuša ničesar prikrivati in da stori vodstvo manevrov vse, da dobe pravo sliko o vrednosti jugoslovenske vojske. Zelo so bili navdušeni tudi zaradi prisrčnega sprejema v Bijelimi, kjer so nastanjeni kot privatni gostje po hišah, in kar ne morejo prehvaliti gostoljubnosti domačinov. Inozemski vojaški strokovnjaki soglasno izrekajo tudi priznanje vztrajnosti in svežosti našega vojaka. Ko je severna vojska zavzela O bor je voditelj manevrov general Krstič prosil vojnega ministra, naj izposluje dovoljenje Nj. Vis. kneza namestnika za zaključek manevrov- Ko je knez namestnik dal zaprošeno odredbo, je trobenta naznanila prekinjenje bojev Trobente so se nato druga za drugo oglašale na obe strani po vsej »fronti« in par trenutkov kasneje so že umolknili streli- Povelje, da se imajo »sovražnosti« ustaviti, je bilo izdano ob 13-10. Takoj nato je vodja manevrov knezu namestniku, predsedniku vlade, vojnemu ministru in drugim prisotnim gostom na velikem zemljevidu podrobno pojasnil cilje in potek manevrov. Pojasnil je, da je bila severna vojska zamišljena kot del večje armade, ki prodira proti jugu. Namen manevrov je bil preizku-» siti neposredni starešinski kader pri izvrševanju zadanih nalog, obenem pa preizkusiti čete in njihovega duha. Poleg tega so se imele izvršiti razne tehnične naloge in zlasti preizkusiti spretnost v maskiranju. Vodja manevrov je izrekel veliko priznanje vsem četam, ker so se tako one pri severni, kakor one pri južni vojski pokazale kos velikim moralnim in tehniškim nalogam-Na koncu je voda manevrov poudaril še važnost eksperimenta z mobilizacijo polka na pohodu. Eksperiment se je v polni meri posrečil. Rezervisti eo se odvzali do poslednjega ter prihiteli po najbližjih poteh na odrejena jim me-! sta. Knez namestnik se je nato razgovar-jal dalj časa s predsednikom vlade, vojnim ministrom in vojaškimi atašeji. * Brčko, 2. oktobra. Nj. Vis. iknez namestnik Pavle je priredil nocoj ob 20.30 večerjo v Sokolskemu domu. Večerje so se med povabljenci udeležili predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič minister vojske in mornnarice general Peter Živkovič, ban drinske banovine g. Lu-kič, člani vojaškega sveta, načelnik generalnega štaba, voditelj manevrov, armijski in divizijski generali, vsi vojaški odposlanci, ki so se udeležili manevrov, ter minister dvora Antič in dežurni adjutant Čo-lak-An-tič. SPLOŠEN ALARM V ITALIJI Deset milijonov fašistov od Brenner ja do Sicilije je včeraj manifestiralo za italijansko ekspedicijo v Vzhodni Afriki Rim, 2. oktobra. Po radiju ter s sirenami na ladjah in tovarnah, kakor tudi z zvonenjem vseh zvonov so bili popoldne ob pol 16. alarmirani vsi pristaši fašistične stranke v državi. Delavci so takoj zapustili tovarne in tudi vsi ostali pristaši režima so takoj odhiteli na določena zbirališča. Vse trgovine, uradi, tanke in razna podjetja so zaprli svoje prostore. Nalog za manifestacijo na prostem je izdal glavni tajnik stranke Starace. Takoj, ko so se oglasili zvonovi, so na vseh hišah v prestolnici zaplapolale zastave. Člani stranke so deloma v črnih srajcah, deloma v uniformah miličnikov odšli v strankina tajništva, od koder so v strnjenih vrstah odkorakali na zbirališča, kjer ?o bili postavljeni ojačevalci, iz katerih so donele fašistične koračnice in patriotske pesmi. Z vseh letališč so se dvignila letala ter krožila ves čas nad zbirališči. To vsena-rodno zborovanje naj bi bi! plebiscit za italijansko ekspedicijo v vzhodni Afriki in za stremljenje, da se italijanski narod razširi. Po poročilih, ki jih je dobila stranka, so se zborovanja po vseh mestih do najmanjše vasice udeležili fašistični pristaši od Bren-nerja do Sicilije skoraj polnostevilno, tako da je bilo danes popoldne na prostem 10 milijonov ljudi. Po vsej državi so pričakovali govor ministrskega predsednika z veliko napetostjo. Mussolinijev apel na narod in Evropo Ob 18.30 se je med nepopisnim navdušenjem množice pojavil na balkonu predsednik vlade Mussolini, ki je imel naslednji govor; »črne srajce, možje in žene Italije! Italijani onstran gora in onstran morij, poslušajte me! Za našo domovino bije danes zgodovinska ura. 20 milijonov Italijanov je zbranih danes po vseh italijanskih mestih, kar predstavlja največje ljudsko zborovanje, ki ga je bdaj beležila zgodo. vina. Teh 20 milijonov je enega srca in ene odločnosti. Ta manifestacija naj dokaže da je identičnost med Italijo in fašizmom popolna, absolutna in nespremen. ljiva. Kdor trdi nasprotno, pač ne ve, kaj pomeni fašistična Italija izza iz leta 1925. že več mesecev se valijo množice naše vojske proti svojemu cilju in v teh zadnjih urah je postal njihov tempo hitrejši in nevzdržljiv. Toda ni samo armada, ki koraka nasproti svojemu cilju, temveč tudi 44 milijonov Italijanov, ki korakajo 's to armado skupno, kajti zgodila se je Ita. liji največja krivica, da se ji odreka pro. stor na solncu. Ko je 1. 1915 Italija položila svojo usodo v druge roke je povsod zavladalo nepopisno veselje, toda po doseženi skupni zmagi, ki je prinesla Italiji velike žrtve 670.000 mrtvih, 400.000 invalidov in 1.0°0.000 ranjencev, so se vsedli odgovorni faktorji za zeleno mizo in nam vrgli nekaj drobtin s kolonialne pojedine ostalih. Trinajst let smo trpeli, toda oklep okoli nas je postajal vedno tesnejši. Sedaj je tega dovolj. Nočem verjeti dokazom da se bo pravi francoski narod udeležil sank. cij proti Italiji. Prav tako ne verjamem, da bi hotel pravi angleški narod prelivati svojo kri in spraviti Evropo v katastrofo zato, da bi stopil v obrambo afriškega na» roda, ki nosi žig barbarstva in nI vreden, da se prišteva med civilizirane narode. Toda kljub vsemu temu ne smemo poza. biti na možnosti jutrišnjega dne. Na gospodarske sankcije bomo odgovorili z našo disciplino, z našo požrtvovalnostjo. Na vojaške ukrepe bomo odgovo. rili z vojaškimi ukrepi, na dejanja z orožjem pa z dejanji z orožjem. Nihče naj ne misli da bo naš narod klonil, kajti narod, ki ima svoje upe v bodočnost, ne more ravnati drugače. Še enkrat izjavljam kategorično ln svečano vsem Italijanom, ki me poslušajo, da bom poizkusil vse, da se prepreči, da bi se spor za kolonije izprevrgel v evropski spor.« Vpad Italijanske vojske na abesinsko ozemlje Italijani prodrli že $0 km globoko v Abesinijo, vendar se sovražnosti Se niso pričele Addis Abeba, 2. oktobra, n. Abesinäka vlada je objavila komunike, da so italijanske čete zapadno od g°rovja Musa Ali, kjer abesinska meja ni točno začrtana, že pričele prodirati v Abesinijo. vendar pa se sovražnosti še niso pričele. (Gorovje Musa Ali je v bližini tromeje med Abesinijo, Eritrejo in Francosko Somalijo). Trenutno so Italijani 50 km globoko v Abesiniji, niso pa še nikjer zadeli na abesinske čete. Abesinsko armadno vodstvo se namreč namerava postaviti v bran šele onstran skoro neprehodne danakilske puščave- Sedanje prodiranje Italijanov ima v prvi vrsti namen, ustanoviti primerno oporišče za italijanska letala in motorizirane oddelke. V Addis Abebi grade z vso naglico podzemeljska zavetišča pred bombnimi in plinskimi napadi iz zraka. V okolici je zbranih približno 30.000 bojevnikov, ki so popolnoma oskrbljeni s potrebnimi živili ter orožjem. Izpopolnjuje se le še oborožitev civilnega prebivalstva. Cesar je brzojavno naprosil svojega zeta, guvernerja južne pokrajine Sidamo, Rasa Desto, naj pride v Addis Abebo, da prevzame poveljstvo nad mestom, če bo moral cesar sam oditi na fronto Cesar Haile Selasie je že naročil poveljujočim generalom, naj bodo za vsak primer pripravljeni in vsak hip se pričakuje tudi objava mobilizacijskega ukaza. italijansko poslaništvo je že pričelo spravljati svoje arhive na kolodvor, italijanski konzul v Adui ре je odpotoval v Eritrejo. Novo orožje za Abesinijo Dopoldne je prispelo semkaj iz Belgije mnogo municije in strojnih pušk, ki so jih takoj razdelili na razne pokrajine, kjer bodo ž njimi opremili čete. Kakor trdijo, je v Rdečem morju zasidranih 16 italijanskih podmornic, pripravljenih, da zajamejo ladje, ki prevažajo municijo in vojni materijal iz inozemstva v Abesinijo. Spopadi Italijanov z nomadi London, 2. oktobra w. Kakor poroča »Evening Standard« ii Addis Abebe, je pri prodiranju Italijanov do gorovja Musa Ali, prišlo do streljanja med italijanskimi četami in nomadi, ki prebivajo v puščavi Da-nakil. Anglija se pripravlja za sankcije proti Italiji Važna seja angleške vlade — Prepoved izvoza orožja bo preklicana, čim prično Italijani vojno London, 2. oktobra, wo. Dopoldne ob lise je v navzočnosti vseh ministrov vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala dve uri. Dasi je ministrski svet smatral, da mora počakati na razvoj dogodkov v okrilju Drutva narodov, vendar splošno menijo, da je ukrenil vse za vsak primer, predvsem pa za obrambno službo. Mini stri bpdo ostal! v stalnih etikih z ministrskim predsednikom Baldwinom, da bo mogel pravočasno ukrepati po okoliščinah. PoPoldne je imel ministrski predsednik razgovore z ministri za mornarico, vojsko in letalstvo. Prj posvetovanjih so bili navzočni tudi zakladni kance I ar, zunanji, trgovinski in kolonijalni minister. Minister za Društvo narodpv Eden bo jutri odpotoval nazaj у ženevo. Mislijo, da ne bo ekušal v Parizu razpravljati z La valom o odgovoru na nedavno angleško vprašanje, ker o tem pred petkom s francoski vladi ne bo nobene odlpčitve. . V zvezi z današnjo sejo angleške vlade I Poročajo listi, da je vlada na njej ugo- | tovila, da je vojna v Vzhodni Afriki ne izbežna ter da preostaja samo še možnost kolektivnih odredb, pri katerih imajo sodelovati vse države, ki so «Slaa-ce Društva narodov. Politični krogi so mnenja, da bo angleška vlada, čim bo 'talija napadla Abesinijo, kar naj bi ее zgodilo prihodnji teden, ukinila prepoved izv0za orožja iz Anglije, da bi tako omogočia Abesiniji u*pesnejš0 obrambo pr0t| ita»šjl. Obenem pa bo predložila potrebne predloge za odredbe, po katerih naj bi ее ravnale članice Društva narodpv, če bi itaJijan-ske vojne ladje na Rdečem morju začele ustavljati trgovinske ladje drugih držav J in jih preiskovati, ali ne prevažajo morda orožja in streliva za Abeeinijo. Nadalje i se računa e finančnimi in gospodarskimi odredbami, ki naj bi se izvajale tako, da se z Italijo prekinejo V6i trgovinski stiki. Zlasti v tem pogledu b0 Potrebno sodelovanje veeh članic Društva пагоЯчэу V svojih predlogih Društvu narodov b^> Anglija skušala uveljaviti dve načeli: 1. da morajo gospodarske sanxcije proti Italiji izvajati vse članice DN, razen nekaterih manjših držav; 2.) da morajo biti sanacijske odredbe takšne, da jih ne bodo mogle ignorirati države, k« n'so članice DN. Pri tem so v prvi vrst: mišljene Zedinjene države in Nemčija. Pričakujejo, da bo v trenutku, ko se bo pričela vojna med Italijo in Abesinijo, objavljeno poročilo Društva narodov o teh ukrepih in da bodo istočasno izvršene intervencije v državah, ki niso članice Društva narodov. Kako presojajo položaj Angleži London, 2. oktobra. AA- Splošno sodijo, da je spopad v vzhodni Afriki neizbežen. »Times« poudarja, da so imele posamezne države dovolj časa proučiti odredbe, ki jih bo trefca izdati v primeru kršitve pakta DN, nekatere pa se ne morejo odločiti za kolektivni nastop proti vojni. »Morningpost« ugotavlja, da še vedno niso mogoče preventivne odredbe, zaradi česar je angleška vlada prisiljena počakati, da prične Italija s sv°jim napadom. S tem bi sama sebe kvalificirala za napadalko in vsaka država, ki je članica DN, bi bila po paktu društva prisiljena sodelovati pri gospodarskih sankcijah. Mnogo okoliščin kaže, da tudi v Zedinjenih državah narašča nerazpoloženje proti Italiji. Povsem utemeljene so domneve, da bo Roosevelt pod vplivom tega nerazpoloženja dal neke garancije za ameriško sodelovanje pri sankcijah proti Italiji. Namen celokupne akcije je po mnenju lista naslednji: Mussolinija je treba prisiliti, da preneha z operacijami za zavojevanje abesinskega ozemlja. Cim bi italijanska vojska zasedla Aduo in tako maščevala poraz iz I. 1896, bi se morala preprečiti vsa nadaljnja vojna. Poleg tega pa naj bi se na pobudo abesinske vlade sklicala mednarodna konferenca, ki naj bi sklepala o razdelitvi kolonialnih posesti. V ostalem nalaga sedanja situacija angleškemu narodu dolžnost, da ojači svojo vojno mornarico. Francija se bo odločila v petek Pariz. 2. oktobra, o. Italijanski poslanik v Parizu Cerutti je danes posetil ministrskega predsednika Lavala ter se informiral o angleških zahtevah ter stališču Francije glede sankcij, ki naj ti se izvajale proti Italiji v smislu čl. 16 statutov Društva narodov. Laval je Ceruttijn pojasnil, da bodo francoski diplomatski strokovnjaki proučili ves pr°blem, eigar posledice so nedvomno da-lekosežne, francoska vlada pa se bo odložila šele na svoji seji v petek. Cerutti je sprejel Lavalova pojasnila na znanje. Požar v varšavski univerzi Varšava, Z oktobra. AA. Na vseučilišču je v pretekli noči nastal požar, ki se je naglo razširil. Poleg drugih institutov je bil popolnoma uničen veliki vseučiliški zoološki muzej. Protest proti tekmi Primorje—Gradjanski Beograd, 2. oktobra, p. Poslovni odbot, JNS je odobril vse dosedanje kvalifikacijske tekme razen ljubljanske tekme Pri-morja z Gradjanskim, na kateri je prIUo do inciderttov. (O tej tekmi, ki je dvignila v Zagrebu mnogo pretiranega vika in krika, bomo zdaj spregovorili ie kal Ой- ж-4. OBSEDNO STANJE V BOLGARUI Vlada je odkrila zaroto „Zvenovcev" in zemljedelcev, ki je hotela danes izvršiti državni prevrat — Vsi zarotniki aretirani Sofija, 2. oktobra, a. Vlada je prišla na sled obsežno zaHnov&ni zaroti, ki je imela namen s silo strmoglaviti sedanji režim in spraviti na državno krmilo s pomočjo vojsištva ргЫаАе bivšega ministrskega predsednika Cankova, znanega po krvavem devet-ojunijskem državnem prevratu L 1923., ki se je končal s tragično smrtjo velikega bolgarskega državnika Aleksandra Stambolijskega, oegar stremljenje je bilo čim tesnejše sodelovanje z Jugoslavijo. V zaroto je zapletenih več znanih bolgarskih politikov, vodja zarotnikov pa je znani bivši polkovnik Damjan Velčev. Dasi manjkajo še podrobnosti, vendar je že dognano, da so hoteli zarotniki izvesti državni udar jutri, o priliki proslave obletnice, odkar je kralj Boris zasedel bolgarski prestol. Vlada je bila o namerah zarotnikov še pravočasno obveščena in je z vso energijo posegla v zarotniško gnezdo. Že nekaj dni je bilo več poslancev, pristašev Cankov-Ijeve fašistične stranke, pod strogim policijskim nadzorstvom in niso smeli zapustiti svojih stanovanj, včeraj pa je odredila aretacijo Damjana Velčeva in vseh ostalih zarotnikov. Kako resen je bil že položaj, dokazuje najbolj dejstvo, da je vlada danes proglasila v vsej državi obsedno stanje in so danes pričela poslovati tudi nagla sodišča. Vlada je imela dopoldne sejo, po kateri je ministrski predsednik Tošev izjavil, da uživa sedanja vlada popolno zaupanje krone in naroda in da bo storila vse, da se politični in gospodarski položaj v državi čimprej normalizira. O nameravanem državnem prevratu je predsednik vlade Tošev izjavil: Tošev o načrtih zarotnikov »Vlada je že pred nekaj časa dobila podatke o delovanju neke politične skupine, ki je hotela povzročiti nerede in ogroziti mir in red v državi. Njeno prizadevanje je stremelo za tem, da popolnoma izpremeni režim in spravi državo v državljansko vojno in strašno negotovost. Ta peklenska zarota je danes popolnoma razkrinkana. Zarotniki so hoteli izrabiti jutrišnji državni praznik, ko bi bile zaradi velike revije zbrane vse enote prestolniške garnizije. Zarotniški načrt se je imel izvršiti s podporo nekih osebnosti, katerih protidržavno početje je dobro znano. Vojaške oblasti so ponoči aretirale v Slivnici Damjana Velčeva, ki se vse bolj in bolj kaže kot poklicni zarotnik. Vlada je sk'enüa izdati najodločnejše ukrepe in je aretirala vse zarotnike z njihovimi pomagači vred; vsi pridejo pred sodišče. Obsedno stanje smo proglasili, da ohranimo v državi red in mir. Počenši od danes stopijo v akcijo nagla sodišča. V državi vlada povsod mir in red.« Obsedno stanje je že povsod izvedeno in vojaška naela sodišča so že pričela poslovati. Jutrišnja proslava vi a- j darske ottetnice kralja Borisa je bila | zaradi odkritja zarote odpovedana. Vodja zarotnikov, polkovnik Damjan Velčev, ki se je že nekaj časa mudil v inozemstvu, se je danes nepričakovano vrnil, vendar so ga še pred prihodom aretirali v Slivnici. Med aretiranci so dalje bivši finančni minister Todorov, več generalov iz skupine »Zveno« in več semljoradnikov krila »Pladne«. Proglas vlade na narod Sofija, 2. oktobra. AA. Vlada je objavila naslednji proglas na narod: Vlada, ki jo imam čast predstavljati in ki je vredna zaupanja Nj. Vel. kralja ter jo je vsa javnost v državi sprejela 21. aprila z naklonjenostjo, je zastavila vse svoje sile, da normalizira položaj v državi in pomaga narodu, ter da s čirr manjšimi žrtvami prebrodi težko gospodarsko krizo, ki duši ves svet. V duhu našega programa od 21. aprila, izraženega v manifestu Nj. Vel. kralja, je vlada pripravila ustavo za udeležbo prebivalstva pri vodstvu države, ki jo bo narod odobril. V tem *ežkem in odgovornem poslu je vlada, bedeč noč in dan, da ostaneta v državi red in mir, že zdavnaj razpolagala informacijami, da so nekateri izgubljeni Bolgari, ki so že cclo vrsto let vznemirjali vojsko in kršili mir v državi, začeli novo akcijo, ki ji je namen odstranitev državnega poglavarja in vlade, hoteč vreči Bolgarija v medsebojne boje, da jo tako postavijo v strašno negotovost. Vlada je hotela prizanašati miru v državi ic ni marala izdati prezgodnjih ukrepov poprej, dokler ni popolnoma odkrila zamisli vseh teh zarotnikov. Danes je peklenska zarota odkrita Na dan, ko sta se Bolgarija in naša hrabra vojska pripravljali, da proslavita na svečan način obletnico zasedbe prestola Nj. Vel. kralja in praznik zmage in neodvisnosti, je bila v prestolnici na programu velika parada oddelkov sofijske garnizije. Prav ta sveti dam so zarotniki mislili izvesti svoj peklenski načrt. Preteklo noč so v Slivnici aretirale tamkajšnje vojaške oblast? Damiana Velčeva. moža. ki se že leta bavi s nokUcnim zarot-ništvom. Po zaslugi tega odkritia vlada da res ve. kaj so pripravljali t' zavrženi ljudje. Tako vlada lahko s čisto zavest'o ;n v svesti si oopolne odgovornosti nastopi proti njim Zarotniki in njihovi pomočniki so aretirani in se bodo zagovariali ored so-tvščem. Za ohranitev reda v državi ie vlada danes proglasila obsedno stanje v vsej državi Od tega trenutka dalje začno delovati vojaška sodišča. V imenu vlade izjavljam, da je pripravljena s pomočjo vojske in naroda do konca izpolniti svoj dolg do kralja in domovine. Mi se zanesemo, da se bo v tem zgodovinskem trenutku miroljubni in trezni narod popolnoma zavzela za svojega kralja. Vsi zarotniki bodo do korenine uničeni, da se bo v Bolgariji enkrat za vslej ustvaril mir, ki ga je vlada uvedla 21. aprila t. 1. in budno pazila nanj do danes. Slede podpisi predsednika vlade Toševa in ministrov. Ozadje zarote Caribrod, 2. okt. p. O ozadju ponesrečene zarote na Bolgarskem se poročajo naslednje podrobnosti: Že nekaj časa so krožile v bolgarskih krogih vesti o bližnjih 'zpremembah v vladi. Odjeknile so tudi v tujem tisku kot akcija »Zvenovcev« proti sedanji vladi. Pr staši Velčeva so obtoževali Toševa na njegove ljudi, da so se izneverili idejam, ki so bile proglašene lan 19. maja, ko se je na novo začrtala bolgarska notranja in zunanja politika Tošev in njegovi pristaši pa so obtoževali »Zve-novce«, da so izvršjli nasilje nad najširšimi sloji bolgarskega naroda. Borba med obema taboroma je polagoma dozorevala ■n bi bila morala doseči vrhunec jutri ob obletnici zasedbe prestola po kralju Borisu. Nenadoma pa je bila vsa proslava odgo-dena. Vlada, ki je šla v zadnjem času nekaterim opozicijskim skupinam celo na roko. je izvedela, da se pripravlja zarota prot- sedanjemu režimu. Prevrat je preprečila z aretacijo velikega števila v za- roto zapletenih politikov. Velika nevarnost je prtila sedanjemu režimu tudi od bivš:h zemljoradnikov }n bivših komunistov. Med poslednjimi je bilo tudi mnogo protogerovcev, ki so se prav tako pripravljali na prevrat Svojo propagando so razširili celo v vojaške kroge. Danes dopoldne so se pričele aretacije. Policijski organi so se zglasli najprej na domu bivšega finančnega minstra v vladi Georgijeva, Petra Todorova, kjer so izvršili preiskavo, zaplenili njegovo politično korespondenco njega sanjega pa aretirali. Nato so sledile aretacije okrog 70 »Zvenovcev«, intimnih prijateljev polkovnika Velčeva. Baje je bilo aretiranh tudi nekaj oficirjev, ki so spadali med sovražnike sedanjega režima. Dopoldne od 10. do 12. je b'la seja ministrskega sveta, ki sta se je udeležila tu-d: policijski direktor in poveljnik sofijske garnizije. Po sej» je bil izdan proglas na narod, v katerem pravi vlada, da je izdala izredne varnostne odredbe, da ohrani m'r in red v državi ter prepreči eventualno prevratniško akcijo nekih opozicio-nalcev. Kluseivanov bodoči mož Sofija, 2. oktobra t. V teku dneva so trdili, da se nahaja vlada Toševa pred i ostavko Novo vlado naj bi sestavil zuna-• nji minister Kjuseivanov. ki je bil nujno pozvan iz Ženeve Zdi se. da goje vsi politični ljudje vanj veliko zaupanje, ker menijo, da bo mogel vrniti politčne svoboščine. ki so bile odvzete narodu. Povratek Kjuseivanova iz inozemstva se pričakuje za jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Beležke Sestanek ljubljanskih delegatov JNS Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano je v torek zvečer sklicale zbor delegatov krajevnih organizacij. Odziv je bil polnoštevilen tako da se je sestanek moral vršiti v vel1 ki dvorani Kazine. Zastopani so b li vsi sloji in poklici: delavci, obrtniki, trgovci, nameščenci in v precejšnjem številu tudi akademik. Sestanek je vodji predsednik sreske organizacije dr. Cepu-der. O političnem položaju je podal izčrpen referat dr. Albert Kramer. Dotakni se je vseh perečih vprašanj, ki so da-ns v ospredju. Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili njegovim izvajanjem, jih često prekinjali z viharnim aplavzom, ob zaključku pa se mu zahvalili ift mu izrazili svoje soglasje z dolgotrajnim odobravanjem. Med referatom dr. Kramerja je prispel v dvorano senator Jovan Banjanin, ki se je v spremstvu nar. poslanca Cvetiča z večernim, brzovlakom pripeljal iz ZagTe-ba. Zborovalci so mu priredMi navdušene ovacije Ko je potem dr. Kramer svoje poročilo zaključil, se je oglasil k besedi senator Banjanin in v s jajnem govoru obravnaval nekatere aktualne zadeve zadnjega časa. Zbrani delegati so se mu zahvalili s ponovnimi navdušenimi ovacija-mi. Z aplavzom so bila sprejeta tudi izvajanja nar. posl. Cvetiča, nakar je bil rad tri ure traja jo6: sestanek zaključen. Okrog volitev Včeraj smo zabeležili izjavo ministra dr. Miškulina, ki pravi, da po njegovem mnenju še ni pr čakovati skorajšnjih volitev O tej stvari razpravlja obširno tudi beograjska »Politika«. Po njenih informacijah iz »dobro obveščenih krogov« so ugibanja o tem. ali bodo kmalu volitve ali ne, docela brezpredmetna, ker vse zavisi od političnega razvoja. Zaenkrat še niso nastopili momenti, zaradi katerih bi vprašanje vol'te v postalo aktualno. Vendar pa, pravi »Politika«, se opažajo gotovi pojavi, ki bi mogli biti predznak skorajšnjih volitev. Kot prvi tak znak označuje »Politika« vedno jačjo zahtevo združene opozic'je. da se izdajo novi zakoni o društvih, o tisku in o volitvah. Mačkovci sami baje računajo, da bodo volitve v februarju pr-hodniei bili edini, ali naj oživijo JNS ap pa čakajo, da pridejo v vlado. »Obzor« misli, da po sarajevskem govoru g. predsednika vlade pohorci ne bodo imeli več poguma se zopet pojaviti v njegovem klubu, temveč bodo verjetno sedaj šli med narod. Citirali smo le nekoliko najbolj bedastih »zaključkov«, da pokažemo e koliko porcijo politične nepismenosti se ponekod razpravlja o položaju in dogodkih v naši državi. Ob obletnici Hindenburgove smrti Berlin, 2. oktobra. A A. Prenos posmrtnih ostankov pokojnega maršala Hinden-burga v končno grobnico v Tannenberškem spomeniku je bil zelo svečan in impozan-ten. Prisotni so bili najvišji predstavniki državnih oblasti, vojske, narodne socialistične stranke, rodoljubnih ustanov itd. Svečanosti je prisostvoval tudi državni kan colar Hitler. Krsto so nesli v grobnico po trije častniki vojske, mornarice in letalstva Častno spremstvo je tvorila straža s sabljami v rokah. Godba je svirala žalo-stinke, vmes pa so odmevali topovi v zadnji pozdrav. Skof Dorman je v spominskem govoru dejal, da bo postal Hinden-burgov grob v veličastnem spomeniku njegove največje zmage za vse čase največja svetinja in božja pot vsega nemškega naroda. Nemško -vojaška zveza? Praga, 2. oktobra, o. Glasilo dr. Otona Strasserja, ki ima precej dobre zveze z nemškimi vojaškimi krogi, poroča navzlic demantijem, da je bila med Berlinom in Tokijem sklenjena pogodba o sodelovanju nemške in japonske vojske v primeru spopada z Rusijo. Izgredi vinogradnikov na grškem otoku Atene, 2. oktobra. AA. Na otoku Leu-kadiji se je kmečko prebivalstvo uprlo orožništvu in onemogočilo vsak promet z otokom. Pri nemirih je sodelovalo okrog 4.000 vinogradnikov, ki so po večini dobro oboroženi. Demonstranti so se ponovno spopadli z varnostnimi organi. Iz Prevese je bil odposlan na otok večji oddelek vojske. Pri nekem spopadu so bili ubiti trije vojaki in en civilist. Večje število jih je bilo ranjenih. Vlada je sklenila, da v najkrajšem času primerno uredi vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila med grškimi vinogradniki, da bi se tako za vselej končali nemiri in incidenti. Match Aljehin - Euwe Amsterdam. 2. oktobra, n. Jutri se prične tn mateh med dr. Aljehinom in dr. Euwejem za naslov svetovnega šahovse-ga prvaka. Poboji so naslednji: zmagovalec je, kdor doseže iz 80 partij večino, t.j. 15 in pol točke. Od teh točk mora biti vsaj 6 dobljenih partij. V primeru, da bi dosegel Euwe po 30. partijah več točk bi Euwe imel 6 dobljenih partij, oziroma kakor neg£>v nasprotnik, a ne bi 6 partij dobil, se bo dvoboj nadaljeval, do-kler ne ga ne bi dr. Aljehin dohitel. V prvem nr1 mera bi bil zmagovalec Euwe, v drugem pa bi borba veljala za neodločeno in bi Aljehin ostal svetovni mojster. Tedensko bosta odigrala tri partije. Postani In ostani član Vodnikove dražbe! Sokolstvo ob obletnici smrti Velikega kralja Okrožnica Saveza SKJ vsem sokolskim edinicam Spominske seje — „Dan sokolskega posta" Beograd, 2. oktobra. AA. Za oblet» nico smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je Sa» vez Sokola kraljevine Jugoslavije po* slal Sokolstvu naslednjo okrožnioo: «9. oktobra bo obletnica tužnega dne, ko je strahovita vest sporočila vsemu našemu narodu, da je naš kralj Aleksander I. mrtev. Ta strašna vest je posebno hudo odjeknila v naših sokolskih srcih in naših sokolskih vrsta, kajti zlasti Sokoli smo dobro poznali njegovo blago srce, ki je vedno bilo za nas. Zavedali smo se težke izgube, ki nas je zadela. Tedaj smo si spontano zapisali v svoje duše obljubo, da bo spomin nanj v sokolskih vrstah trajen. Da je fa naš sklep res čvrst, hočemo pokazati na dan prve obletnice. V to svrho je uprava saveza odredila: 1. naj se v vseh sokolskih edinicah vrši spominska proslava blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja s tem, da se priredi svečana seja v sokolskih dvoranah s sodelovanjem vsega članstva. Dnevni red seje naj bo: a) otvoritev, b) predavanje o veličini kralja mučenika in njegovih zaslugah za jugoslovenstvo, c) prigodna reci ta с a, d) glasbena točka. Dvorana naj bo okrašena s sliko kralja mučenika, z zelenjem in cvetjem ter z izreki Viteškega kralja, ki jih je naslovil na Sokolstvo. V krajih z več sokolskimi društvi naj se vrši skupna seja; 2. ta dan naj se izvede široka socialna akcija v korist socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja pod imenom «Dan sokolskega bratstva». Akcija bo obstajala v zbiranju sredstev in njihovi razprodaji. Sredstva za človekoljubno akcijo se bodo zbirala v gotovini in drugih predmetih, zlasti v živilih. Denar se bo zbiral s prodajo «sokolskih src» in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov; 3. v okviru te človekoljubne sokolske akcije je treba prirediti še eno veliko sokol-sko manifestacijo, posvečeno spominu na velika kraljeva dela sooialne pomoči za siromašne in nesrečne sokolske brate. V smislu te akcije se proglaša 9. oktober za «dan sokolskega posta». Vse članstvo Sokola kraljevine Jugoslavije naj omeji ta dan svoje obede do skrajnosti, da doseže s tem čim večji prihranek izdatkov. Pri otrokih in naraščajnikiih naj znaša prispevek po 1 dinar, pri odraslih po tri dinarje, pri članih, otrokih in naraščaju kmečkih čet po 50 par, pri odraslih po en dinar. Od nabranega denarja pojde 10% v «Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja» pri Savezu, 40% v isti fond pri posameznih župah, 50% pa dobe društva oziroma čete. Vsa službena mesta v državni in banovinski službi so zasedena Ljubljana, 2. oktobra. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja: Banska uprava prejema dnevno prošnje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo pri banski upravi kakor tudi pri podrejenih uradih in ustanovah. Vsa mesta po državnem in banovinskem proračunu so zasedena in ni na razpolago kreditov za nove namestitve. Zato se prosilci»opozarjajo, naj do nadaljnjega ne vlagajo prošenj ker se ne bi mogle vzeti v poštev. Do konca proračunskega leta tudi ni več kreditne možnosti za nove podelitve podpore iz bednostnega sklada višje kvalificiranim absolventom šol. Opaža se. da je precej več ženskih pro- silcev kakor moških. Glede na dejstvo, da se je že v zadnjih letih namestilo več ženskih kakor moških moči, pa je potrebno poudarjati, da se bo v morebitnih primerih izpraznitve kakega mesta v prvi vrsfi oziralo na moške prosilce. Interes službe zahteva, da so zlasti pri podrejenih uradih, kjer opravljajo uslužbenci službene posle tudi zunaj urada, nastavljene moške moči. G. ban prejema neštevilna pismena priporočila, ki imajo namen podpreti prošnjo tega ali onega prosilca. Ker ni možnosti za pozitivne rešitve, so tudi taka priporočila odveč in se z njimi povzroča banski upravi le nepotrebno delo. Isto velja tudi za osebne intervencije. Zapravil je denar in prijateljstvo Žalostna in smešna zgodba po 1. oktobru Ljubljana, 2. oktobra. Letošnji 1. oktober bo gotovo do konca dni ostal v živem spominu nekemu ljubljanskemu geometru, ruskemu emigrantiu ki je v noči od ponedeljka do torka na žalosten način izgubil vso svojo mesec, plačo na koncu pa bi bil kmalu še svojega najboljšega prijatelja spravil v kriminal. Ko je v ponedeljek dvignil zaslužek, je bila prva njegova misel, da se v kakšni pripravni krčmi oddahne od trdega dela. A ker se mu je v življenju že nekajkrat primerilo, da je malo preveč prostodušno pogledal v kozarec, nato za mizo zaspal in so mu neznani sosedje na tihem izpraznili žepe, je tokrat poiskal svojega dobrega starega prijatelja, bivšega profesorja, prav tako emigranta, in ga zaprosil, naj mu dela druščino na majhnem veselem obhodu- Profesor, ki mu ni do vina, se je izprva branil povabila in ie geometru svetoval, naj plačo rajši pusti doma in vzame s seboj samo, kolikor mu je treba za zapitek. Geometer pa za ta nasvet ni bil prav nič dostopen, češ, da je nekaj tako imenitnega, če hodi človek s polnim žepom denarja okrog. Na koncu sta se res odpravila, a že kmalu zvečer je geometer v nekem lokalu v Kolodvorski ulici po svoji dobri navadi zaspal. Profesor je stražil ob njem kakšno poldrugo uro, nazadnje pa se je naveličal in sklenil, da gre. Vpričo natakarice in gospo- darja je še pobral bankovce prijatelju iz žepa — imel jih je natlačene kar tako med cigaretami in drugo šaro, da mu je denar padal na tla, kadarkoli je segel po kaj — na njuno prigovarjanje pa je obenem spravil geometra na noge in ga odpeljal iz lokala. Na cesti mu je vrnil denar, a ko je geometer z vso zgovornostjo široke ruske duše apeliral na svetost prijateljstva, se je vnovič vdal in odšel ž njim krokat dalje. Okrog 3. ure zjutraj sta se ob Zmajskem mostu sentimentalno gin jen a razšla. Profesor se jp enkrat za vselej pridušil, da mu je zdaj v resnici že vsega dovolj, geometer pa je vrgel za njim nekaj težkih besed- da je njunega prijateljstva za zmerom konec, in jo je sam zavil v bar. Naslednje jutro je geometer poiskal prijatelja in ga terjal, naj mu da plačo nazaj. Očilno je df-nar kakorkoli izgubil na svoji nočni poti. Profesor se je vjezil in ga je postavil čez prag. Nato je šel geometer naravnost na policijo in na njegovo prijavo je bil profesor aretiran. A ko se je izkazalo, da je nedolžen — priče po lahko potrdile, da so še po njunem odhodu iz Kolodvorske ulice videle pri geometru šop denarja — je bil izpuščen. Tako je geometer ostal brez svojega zaslužka, prijatelj profesor, ki je bil za svojo uslužnost poplačan s tako žaljivim sumničenjem. pa si bo v bodoče gotovo premislil, da bi še kdaj tratil eas % dokazovanjem prijateljstva na tak način- Novi oficirji na Oplencu Topola, 2. oktobra, р. I г Beograda so prispeli davi ob 6.30 v Topolo novi podporočniki, ki so dovršili 60. razred. nižje šole vojne akademije, s svojimi profesorji in upravnikom šole. Dopoldne so bili na Oplencu, kjer so se poklonili grobu pokojnega kralja Uedinitelja. Po cerkvenem obredu in enominutnem molku sta dva oficirja položila pred grob umetniško izdelani miniaturni mavzolej. Upravnik vojne akademije general Tripkovič je imel pri tej priliki na nove oficirje lep nagovor. Diplomiran je intendantskih oficirjev Beograd, 2. oktobra, p. Dopoldne ob 11. so bile v prisotnosti kraljevega odposlanca polkovnika Radovana Popoviča svečano izročene diplome oficirjem, ki so uspešno dovršili IL razred višje vojne šole inten-dantske akademije. Iz prosvetne službe Beograd, 2. oktobra, p. Prof. Janko Les-košek je premeščen s klasične gimnazije v Mariboru na III. moško realno gimnazijo v Beogradu. Iz prometne službe Beograd, 2. oktobra, p. Kot uradniški pripravniki so na področju ljubljanske železniške direkcije nameščeni Frančišek Rozman v Trbovljah, Karel Vovk v Velenju, Val ter Sušteršič v Rajhenburgu, Miloš Pajič v Sevnici, Ha zim Barjamovič v Grobelnem, RadosJav Stubelj v Vidmu-Kr-škern, Franjo Kocen v Brežicah, Озкат Ličen v Ptuju, Jožef Za gore na Grosupljem, Jovan Orsič na Bledu-jezero m Josip Lenart v Rajhenburgu. I!mlел- mri direkeiü državnih že- leznic v Ljubljani vlakovodje Alojzij Uran Janez Ivančič in Ivan Brumec,, strojevodja Karel Kranjc,- kurjača Anton Pogačar in Franc Pureler, nadzornik kretnic Mihael Šorn, rokovalec premika Janez Božič, premikač Valentin Kutin, merač Andrej Mihevc ter progovna čuvaja Ivan Pokec in Jakob Rabin. Nova estonska ustava Talin, 2. oktobra. AA. Na zborovanju neke estonske pafcribtske organizacije je govoril predsednik republike o razvoju estonskega parlamentarizma. Po novi estonski ustavi bodo poslanci izvoljeni od ljudstva, člane gornjega doma pa bo ime-novaJ predsednik republike iz vrst zastopnikov vojske, vseučilišča in stanovskih korporacij. Predsednik republike bo imel po novi ustavi pravico veta za vse sklepe parlamenta. Vremenski pregled Jugoslavija: V večjem delu zapadne polovice države se e vreme pooblačilo. Ciklon je zajel ves jugoslovenski zapad in sever do črte Split-Banja Luka-Virovitica. Jasno je ostalo samo na skrajnem jugu. Temperatura je na zapadu in severozapa-du nekoliko pa»ula. Minimum Maribor 4, maksimum Beograd 31. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved: Oblačno vreme in mestoma dež bosta v vsej državi, ponekod močan veter. Temperature bodo splošno nekoliko padle. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Slabo vreme, oblačno padavine, na Temperatura bo padia. Trt mlada življenja je ubila ljubezen V Racah sta dva fantiča ustrelila svojo izvoljenko in se nato vrgla pod vlak, ki ju je razmesaril Maribor, 2. oktobra. Kače. lepa vas na zelenem Dravskem polju, so bile davi prizorišče pretresljive ljubezenske tragedije, ki je zahtevala troje rožnih mladih življenj. Z bliskoviti naglico se je davi razširila po vsem Dravskem polju presenetljiva, izp) va kar neverjetna /est, da so našli zjutraj ca nekem шолј sredi račkih travnikov ustreljeno iß-letno Mimiko, hčoiko opekarja Baumana, ob istem času pa na železniški med posta- jama Rače-Fram — Orehova vas-Slivni-ca t.', kilometru 233 2 >^.;lnoma razmesarjeni trupli dveh mladih fantov, s katerih so spoznali 15-letnega livarskega vajenca Srečka Kodra in 17-let-nega čevljarskega vajenca Karla Mi-hf' li. oba z Rač. Pretresljiva usoda mladih ijudi je glol-rko prevzela starže vseh treh, s katerimi sočustvuje vse prebivalstvo. Vsa vas danes ves dan ne govori dru-gego nego o tragediji im ugiba, kako in zakaj se je odigrala. Nikdo ni bil priča te žaloigre. Vsi trije so bili še takore-koč otroci, daleč premladi in nezreli, da bi mogli količkaj pravilno in umerjeno pojmovati skrivnosti človeškega življenja. Ob tem žalostnem primeru ne moremo govoriti o moralni pokvarjenosti naših otrok, lahko se pa reče, da je današnja mladina duševno in erotično močno vzburjena, pri tem pa se ne zaveda prav posledic svojih mladih duševnih in srčnih doživljajev, prešibka je in morda tudi premalo poučena, da bi znala brzdati čustvovanje, ki vprav dozorevajoče mladino tako lahko vrže v razdvoj, v obup, v pogubo. Usodni strel je počil okrog 5.30 zjutraj sredi praznih, že zdavnaj pokošenih travnikov-Ugasnilo je mlado življenje 164etme Mimike- Potegnilo je za seboj v smrt kakor vrtinec tudi oba mlada zaljubljenca Srečka Kodra in Karla Mihorka-Vrgla sta se po strelu pod lokomotivo osebnega vlaka 1111, ki vozi ob 5-55 iz Maribora v Ptuj. Rezki odjek jutranjega strela je slišal le mlinar Jože Mohorič. ki je šel nič hudega sluteč k bližnjemu potoku-Ko je prišel do mostiča je prestrašen obstal: na mostu je ležala mlada deklica, po čelu ji je polzela kri. Spoznal je takoj Baumanovo Mimiko. Podvizal je korak in prvi obvestil o tragediji Miminega strica. Stric je pohitel na kraj tragedije, vzel je v naročje deklico, ki je še kazala znake življenja in jo odnesel na dom njenih staršev. Uboga mati je od groze omedlela, v neutolažljiv jok so takoj nato planili bratje in sestre. Ko je še ugašalo na travniku življenje mlade Mimike se je odigraval na železniški progi epilog te velike tragedije: Srečko Koder in Karel Mihorko sta jo naglo " ubrala proti železniški progi, ker sta slišala prihajati osebni vlak. Držala sta se za roki in videl ju je strojevodja osebnega vlaka, kako sta drvela lokomotivi nasproti oba ne-razdružna naravnost v smrt- Ko se je približal vlak, sta se bliskavito vrgla pod stroj. Posledice so bile strašne. Strojevodja je ustavil vlak šele na postaji v Račah. Kolesa so prerezala nesrečnega Kodra na pol, lokomotiva je pa vlekla truplo še 300 m po progi. A Karlu Mihorku je pri priči zdrobilo lobanjo in levo nogo. Na postaji so očistili lokomotivo in vlak je nadaljeval svojo pot Na progo so nato odšli železniški delavci, Ы so pobrali žalostne telesne ostanke iin jih položili v krsti, ki so ju nato prepeljali na pokopališče v Slivnico- Mrtvo Mimiko pa so položili na mrtvaški oder v domači hiši- Vzroki tragedije treh Kari in Srečko sta bila velika prijatelja že od mladih nog. Kari se je učil nekje v Mariboru za čevljarja. Srečko je bil pa vajenec v Bühlovi livarni v Račah. V obeh mladeničih se je začela vnemati ljubezen do ljubke Mimike. A ta menda ni marala Karla Mihorka, bolj všeč ji je bil Srečko. To je bil miren in priden fant iskrenega značaja, ki so ga vsi radi imeli. Kari Mihorko je bil tudi prikupen dečko, vendar bolj vase zaprt, manj pristopen ljudem. Bil je brat onega Vincenca Mihorka, kd se je letos zaradi nesrečne ljubezni pri Sv. Petru skupaj z nekim prijateljem napil lizola in je prijatelj umrl, Vincenc pa okreval. Torej je nagib k smrti nekako v sorodstvu in je tudi najbolj verjetno, da je Kari zasnoval strašni načrt. Neka znanka je Karlu posodila samokres, polavtomatsko pištolo. Preskrbel si jo je bil v torek. Ko sta imela pištolo, sta šla popivati; najdalje sta se zadržala v neki gostilni v Brezolah. Ponoči pred usodnim jutrom nista spala doma, temveč sta se potikala po travnikih v Račah. Zjutraj ob 5.10 je mati zbudila Mimiko, naj gre prat perilo. Mimika je vstala, zakurila v štedilniku in nato izginila brez sledu, ne da bi materi kaj rekla- Še prejšnji večer je mladenka kožuhala pri sosedu, a ob 22. se je v spremstvu brata vrnila domov. Pomoči okrog 1- je mati sicer slišala, da nekdo hodi okrog hiše, vendar ni vedela, kdo je to. Kdaj in kako sta se fanta dogovorila z Mimiko za jutranji sestanek, je skrivnost, ki so jo vsi trije odnesli s-seboj v grob. Kdo fe ustrelil Mimiko ? Prva domneva, da je Mimiko ustrelil Srečko, najbrž ne bo diržala. Ko sta fanta prejšnji večer popivala v gostilni v Brezolah in se pozno odpravila, je pustil Mihorko tam dva listka. Na njih je napisal prijateljem zadnje pozdrave in jih prosi, naj ne žalujejo za njim češ: »Tega nisem vreden.« Prosi tudi, naj izroče pozdrave njegovi sestri. Obenem je Kari napisal svojo oporoko: 500 Din naj bo za pogreb, šatuljo zapušča bratu Pepetu, golobe pa bratoma Francetu in Albertu. Iz vsega sledi, da je Kari zasnoval načrt in da je bil tudi on tisti, ki je v mladem jutru ustrelil Mimiko. V njegovi duši je najbrž dozorel sklep: »Če ne bo moja, tudi tvoja ne bo in je bolje, da ne ostane nihče živ!« Ali odveč je ugibati o podrobnostih tragedije: prežalostno dejstvo je tu, tri mlada življenja so omahnila v večnost. Ubila jih je ljubezen. Ne, izrodek slepe, mlade ljubezni. žrtve nesreče v Rtnju Med mrtvimi je tudi Valentin Kamnik iz Laškega — Kako fe reducirani zagorski rudar Kukec našel za teden dni zaslužka in svoj grob Zadnja smrtna žrtev nesreče vrtanj-skem rudniku je rudar Valentin Kamnik iz Laškega, ki je tri dni in tri noči ležal v agoniji. Nesrečnež je imel strašne opekline po glavi ter polomljene roke in noge. Pokopali so ga na pokopališču v Boljevcu v torek popoldne kot 21. smrtno žrtev strašne nesreče. V bolnišnici je še 16 ranjencev. Najnevarnejše so poškodovani Aleksander Grm iz krške okolice, Mihajlo Pejovič in Stojiljko Ristič. Po mnenju zdravnikov njih življenje ni v nevarnosti, posledice hudih poškodb pa bodo nosili vse svoje življenje. Invalidi pa bodo najbrže tudi vsi ostali poškodovanci. Strašna nesreča, ki je zahtevala toliko žrtev, pa po mnenju nekih strokovnjakov ni bila popolna eksplozija metana. To se domneva zaradi tega, ker rov ni bil porušen in ker so ostale nepoškodovane razne naprave in tudi na stenah rova obešene rudarske svetilke. Metan se je vžgal v stranskem hodniku na sredini rova, kjer je delal pokojni rudar Zidar. Njega so na istem mestu tudi našli mrtvega, dočim se nekatere druge žrtve ležale precej daleč proč od kraja, kjer jih je Dri delu zadela nesreča. Ker je rov nizek, se je plamen naglo razširil po njem in prodrl tudi v stranske hodnike. Delavci so bili razdeljeni po rovu in stranskih hodnikih na površini 90 kvadratnih metrov. Takoj, ko se je metan vžgal, so ugasnile rudniške svetilke in v temi so nekateri rudarji še precej daleč tekli po rovu. Ta- PRI ZAPRTJU m MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefowe grenčlce Registrirano od ministrstva za eoc. polittto in uar. sdravje S. br. 15.485 od 2ft. V. 1935. Kulturni pregled Božena Begovič pripoveduje V nedeljo sem obiskala v Zagrebu go-sp od i ono Boženo Begovič, hčerko znanega hrvaškega dramatika Milana Begovica in avtorico drame »Med včeraj in jutri«, ki jo vprizori v četrte*. 3. t. m. ljubljansko gledališče. Božena Begovič je mlada nad vse simpatična dama: naravna in skromna. 2e mnogo let se uspešno bavi z literaturo in je v hrvaškem umetniškem svetu zelo uvaževana in priljubljena. Njena drama je spontan izliv mladostne borbenosti, ki se p rot1 vi okostenelosti svoje okolice. Zanimala me je njena umetniška pot, zato sem jo prosila za kratek opis njenega življenja in delovanja, ki mi ga je rade volje poklonla- Rodila se je v Splitu. Svojo študijsko dobo je preživela delno v Hamburgu, kier je bil njen oče režiser tamkajšnjega gledališča, delno na Dunaju Umetniška dedščma staršev (осе pi-eatelj. mati odlična pianstinja) ie prišla pri Boženi že prav zgodaj do izraza »Ko *em bila še #sto majhna« je pripovedovala. »sem si nepres'ano izm sijala pesmice in bajke o vilah m čarobnih bitjih m napolnila slehern košček papirja ki mi ie prišel do rok. s temi proizvodi A potem ie izbruhn la vojna veliko trpljenje ie objel- ves svet in tudi jaz sem se kmalu prebudila h pravljičnih panj. Odprl «e mi ie nov poßlrd na zivilen je. na bednega :n revnega človeka Mnogo sem razglabljala o vsem tem m seveda tudi mnogo pisala. S svojim delom sem ©topila pred javnost prvič L 1917. in sicer je priobčila dunajska revija »Die Muskete« neko mojo novefostično skico. Več takih je izšlo pozneje tudi v »Prager FMed tem sem se bila pripravljala za gledališki poklic. Na Dunaju sem dokončala dramatično šolo in bila tudi angažirana. Iz tega svojega gledališkega delovanja hranim najlepši spomin na naslovno vlogo v Gerharde Huptmana otroškem m"-steriju »Hanice pot v nebesa«, ki mi je nudila največje notranje zadovoljstvo in s katero beležim tudi enega svojih največjih igralskih uspehov. B:.la sem amga-žirana tudi v Zagrebu; žal da sem zavoljo bolezni moTala prekiniti odrsko udej-stvovanje. Zato sem se pa s tem večjo silo in z vsem svojem bistvom posvetila pisateljevanju, ki mi je postajalo čedalje močnejša duševna potreba. Prevedla eem mnogo nemške literature v hrvaški jezik. Moje lirične pesmi m različne eseje so priobčili vodilne hrvaške revije (Savremen'k, Yjenac, Hrvatska revija). Tako sem tudi seznanila Nemce z različnimi našimi lir ki in dramatiki; prevedla sem Kranjčevica, Ogrizoviča, Krležo. Batušiča. Cesarica in Feldmana. Sama nad vee rada berem, slovensko literaturo zelo cenim. Vaš Cankar nr je posebno priljubljen. Med sodobnimi umetniki pa najbolj občudujem Bernarda Shawa, tega nepodkupljivega boritelja za človeške pra- . vice, tega duhovitega ironika, ki se nor- I ko na primer so našli nesrečnega Oblaka daleč proč od prostora, kjer je prej delal s svojimi tovariši. Rudnik je spet v polnem obratu, ker so se dale pokvarjene naprave z lahkoto popraviti. Tragedija rudarja Kukca Zagorje, 2. oktobra. Prebivalstvo Zagorja je močno pretresla vest, da je med drugimi žrtvami rtanjskea rudnika tudi domačin Peter Kukec, sin upokojenega rudarja Alojza Kukca iz Zagorja. Peter je delal poprej v zagorskem rudniku in je bil naposled reduciran. V južnih krajih je že večkrat iskal zaslužka, a se je vrnil, ker tam ni našel razmer, kakršnih so vajeni naši poklicni rudarji. Letos sta odšli dve skupini rudarjev v rudnik Tresibabo. Kmalu je sledila tretja skupina, kateri se je pridtužil Peter Kukec. Iz Zagorja so odpotovali 19. avgusta. Za vožnjo in hrano so prispevali Bratovska skladni-ca in zagorska občinska uprava. Skupina rudarjev pa v Tresibabi ni našla obljubljenega zaslužka. Nekateri so se vrnili domov, drugi pa so ostali na jugu. Kukec se je odločil za Rtanj in je tam kot poklicni rudar takoj dobil delo. Preden je minil teden dni, je postal smrtna žrtev svojega nevarnega poklica. Prijatelju v Zagorju je pisal. da ie delo zelo naporno in da bo službo zapustil, kakor hitro bo dovolj zaslužil za vrnitev. Tudi staršem je sporočil, da se bo vrnil in da im bo prej še nekaj noslal od svoiega zaslužka. Peter je bil močan in dober delavec, priljubljen pri predstojnikih in tovariših, katerim je tudi vedno rad pomagal v stiski. O smrti sina so bili starši uradno obveščeni, pogreba pa se seveda niso mogli udeležiti. Ivan Grošelj. iz Št. Lamberta je delal prej v rudniku v Kisovcu. Tudi on bo ostal zagorskim tovarišem v najboljšem spominu. čuje iz vseh izmišljenih družbe. V svojem delu se predvsem bavim s problemom današnje žene, ki je doživela s splošnimi socialnimi izpremembami ogromen preokret v svojem gledanju na svet in življenje. Njen položaj se je v temeljih izpremenil, in danee išče žena izhode iz nastale zagate in primerno obliko, ki bi ji nadomestila staro in preživelo. Tega vprašanja se dotika tudi moja drama »Med včeraj in jutri«, ki jo je vprizorilo zagrebško gledališče v januarju letoe. Že dalje časa se bavim z dramatsk'mi zamislimi; ALBUS terpentinovo milo za vse dni — in za vso perilo. Zagonski rudarji mnogo govorijo o strašni nesreči, ki jim je ugonobila toliko dobrih tovarišev. Mnogi poznajo razmere v raznih rudnikih in tudi v južnih krajih so nekateri že iskali za- služka. Vsi se strinjajo v mnenju, da bi morale biti uvedene popolnoma neodvisne kontrole rudniških podjetij, kakor so jih že večkrat predlagale organizacije rudarjev. Tolovaj Košajnc izročen sodišču Avstrijski detektivi v Mariboru — Zasledovanja za Košajncevim pajdašem se nadaljujejo Maribor, dne 2. oktobra. Danes dopoldne so na polno'ji zopet zasliševali Franca Kosajnca. Ponovno je priznal samo to, kar mu je policija dokazale. Glede vsega drugega zatrjuje, da je krivec najbrže njegov pajdaš Jože Pa j man. Ne ve pa Košajnc prav ničesar o tem, Franc Košajnc kje se Pajman nahaja in skriva. Košajnc ее je v teku današnjega zasliševanja vendarle vklonnl v toliko, da je priznal še tri vlome, ki jih je izvršil na avstrijskih tJeh-Skupno je torej Košajnc sedaj priznal 7 vlomov, med temi tudi znani velik vlom, ki je bil izvršen pri veleposestniku Euv-starhiju v Waltendorfu pri Gradcu, kjer je izginila velika količina zlatnine »n poleg tega še dve avtomatski p stoli in samokres v skupni vrednosti 4000 šilingov. Policija je ugotovila, da je Košajnc del te zlatnine vnovčrl. nekaj eo jo našli pa pri Košajncu ob priliki aretacije. Posestnik Euvstarhij je prispel sam v Maribor z avstrijskimi detektivi in spoznal zlatnino, ki so jo našli pri Košajncu, kot svojo. Izjavil je. da mu do zlatnine sicer ni veliko, četudi je mnogo vredna, bolj mu je biJo težko radi tega, ker predstavlja omenjene zlatnina, ki mu jo je ukradel Košajnc zanj dragocen spomin. Nadalje je policija pri natančnem pregledu Košajnčeve zaloge našla med perilom razne ženske svilene kombineže in hlaigke, razen tega pa ženske robce z mo-nogramom »Helen«. Košajnc je pri zaslišanju izpovedal, da je svilene kombineže in hlačke ukradel iz plotov, kjer se je sušilo. Tudi so našli v njegovi garderobi dva lepa moška sva plašča, glede katerih pa je izpovedal, da jih je kupil. Glede veeh ostalih vprašanj je Košaijnc molčal in ni hotel dati nikakšnega pojasnila, češ da o tem ničesar ne ve. Ko so si organi graške policije ogledali Košajnčevo garderobo in so se zasliševanja zaključila, je policija izročila danes dopoldne Košajnc tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Za nevarnim tolovajem so se zapria težka vrata mariborske jetnišnice. Sporedno z zasliševanjem Košanjca pa je mariborska policija intenzivno vršila Josip Pajman poizvedbe glede skrivališča Košajnčevega pajdaša Jožefa Pajmana. Mariborska policija je bila nekajkrat alarmirana, toda v vseh slučajih se je ugotovilo, da gre za osebe, ki so več ali manj podobne Pajma-nu. Zanimivo je, da je pri tem iskanju trčila policija na nekega berača, ki je tako podoben Pajmanu, da bi ga mogli proglasiti za Pajmanovega dvojnika. Usodne posledice naključja s petrolejko Maribor, 2. oktobra Družina posestnika Alojza Dvoršaka pri Sv. Petru pri Mariboru bi bila davi skoraj zgorela po nesrečnem naključju. Zaradi nujnih opravkov je gospodinja Amalija vstala že ob 2. zjutraj. Po naključju ji je padla iz rok petrolejka in v sobi je začelo goreti. V paničnem strahu je dvignila mati iz postelje 81etnega sinčka Ivana, da bi rešila najprej njega. Skozi plamen je z otrokom sicer prišla na prosto, zunaj pa je obležala vsa opečena. Njen mož je skušal gasiti a so tudi njega zajeli visoki plameni. Na pomoč so še pravočasno prihiteli sosedje ter ogenj udušili. Vso družino so odpeljali v mariborsko bolnišnico. Mati, oče in sin imajo nevarne opekline. Delavec je zaklal delavca Maribor, dne 2. oktobra. V Maribor je prispela danes vest o uboju. ki se je izvršil včeraj zvečer sredi Slovenske В strice. Okoli pol 7 ure zvečer je navalil 22-letni delavec Maks Bravčič na 21-letnega delavca Ivana Mlakarja, zavihtel proti njemu nož in ga zabodel. Mlakar je obležal sredi ceste v mlaki krvi in je okoli 22. ure izdihnil na posledicah smrfcnonosnega sunka z nožem, ki mu ga je prizadejal Bravčič. Bravčiča so orožni- ki zaprli in ga oddali v slovenjebistriške zapore. Vzrok so neke razprtije. Dežja bo še dovolj Pričeli so se občajni oktobrski nalivi v ljubljanskem padavinskem pasu- Prav oktobra doseže ta pas največjo množino padavin, povprečno 1Ö9 mm. Začelo je deževati snoči okoli 23.10 ter je neprestano lilo v dolgih curkih. Zaradi velikih nalivov je Ljubljanica v zgornjem teku že prestopila bregove, kajti na kraškem terenu eo bili ponoči in dopoldne še hujši nalivi z nevihtami. Celo treskalo je, kar je prav redek primer ob tem času. Tudi prtoki ljubljanice so močno narasli. Letošnji avgust izkazuje v Ljubljani 179.2 m/m dežja, lani 212-7 m/m. September je bil letos prav lep. a v začetku je padlo precej dežja, namreč 159.8 m/m. Deževni dnevi so bili zlasti od 6. septembra naprej. Lani je padlo septembra malo dežja, namreč 98.3 m/m. Lani oktobra pa je padlo 111.1 m/m dežja, najbrž bo letošnja oktober dosti bolj vlažen. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 FRANČIŠKA GAAiL v nepozabni muzikalni veseloigri Oprostite, zmotila sem se • • • Ob 16., 19.15. in 21.15. uri I ki ne klonejo pred vseobvladajočo močjo denarja, vendar se naposled sami zapletejo v mreže vsemogočnega boga Матова in so primorani spoznati, da ne morejo preko njega. Druga os mojega gledal ške-ga komada je borba zoper zlagano moralo, zoper hinavščino in ozkosrčnost, ki ovira ženi svobodno pot in besedo. Sedaj pišem roman, v katerem nameravam prikazati pot umetnika močne, samozavestne individualnosti, ki se mu zoperstav-ljajo težke okoliščine. Kako se bo izkazal v tej borbi, v koliko bo podlegel vplivom okolice in koliko bo ohranil svojo osebnost, to je problem, ki me že dolgo zanima in vznemirja. Tudi nova drama mi roji po glavi a m ižal nedostaja časa, ker me poleg literarnega dela močno zaposluje tajmiško mesto v zagrebškem gledal1 šču. Sicer pa je življenje težko, povsod in v vsem. Treba je močnih komolcev, da si u«tereš pot. Jaz pa nimam najmanjšega talenta za posiljevanje razmer.« Gospodična Božena Begovič je zaključila svoj živahni razgovor: »V Ljubljano pridem k predstavi svojega prvenca. Zelo Se že veselim, toliko lepega sem slišala o tem vašem mestu in tudi o ljubljanski publiki vem, da je močno inteligentna in dojemljiva. Nemalo me pa muči zvedavost, kakšen je nebotičnik, o katerem so že toliko govorili in pisali. Vsekako si ga moram ogledati.« Nada Gabrijelčičeva. pred to dramo sem episaia še dva druga gledališka komada, ki pa ju še ne smatram za dovolj zrela. Predstava v Zagrebu j« doživela nadvse zadovoljiv uspeh, büa sem popolnoma zadovoljna z igralci, s pubfrko in tudi s kritiki- Osnovno jedro tega mojega dela so značaji, ki se ne dado kupiti in Zapiski Lasar МагкоИё, L« pditique exterieur« de la Yougoslavie. Pod bem naslovom je izšle v Pariza knjiga dr Lazarja^ Mamkoviča o zunanjih vprašanji!? naše države v času od 1932 do 1935. Prvi del obravnava splošna načela jugoslovenske zunanje politike, zlasti še nje odnos do Društva narodov. V drusem poglavju se bavi pisec z vprašanjem razorožitve, v tretjem z revizionistično politiko, v četrtem e paktom četvorice. v petem pa razglablja položaj, ki je nastal za Jugoslavijo s prihodom Nemčije na oder visoke evropske politike. Tudi drugi del obsega pet poglavij, izmed katerih je prvo posvečeno Mali antantd in Balkanekemu sporazumu, nadaljnja pa odnosom s sosednimi državami, zlasti z Italijo in Bolgarijo. Tretji del je ves posvečen Franciji in vprašanju trikota Beograd - Pariz - Rim - Beograd. Ta del Markovičeve knjige je nedvomno najpomembnejši, saj obravnava sama žgoča vprašanja politične sedanjosti. Dr. Markovič tu dokumentirano zagovarja potrebo stvarnega in pozitivnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Knjiga se končuje e poglavjem o jugosloveneko-nemških odnošajih. Izšle je pri Societč Generale dTmprimerie et d'Edition v Parizu. Prevod Kreftovih »Celjskih grofov«. V Pragi je izšel v knjižni izdaji prevod drame Bratka Krefta »Celjski grofje«, ki je dosegla ob uprizoritvi na praški Sceni dobrih avtorjev spJpšen in lep uspeh. Prevod sta priredila J. Borko in O. Mmaf ik.— Kakor izvemo, izidejo v kratkem tudi I. šorlija »Blodni pgnji« v češkem prevodu O. Berkopca. šoriijevo, izza vpriz<>ritve v Ljubljani znano dramatsko delo pride v kratkem na neki praški oder. Znatnp zanimanje vzbuja zlasti pri diletantskih odrih Lipahov yGlavui dobitek«. Antologijo nove hrvaške lirike namerava izdati še pred božičem >Društvo mladih književnika« v Zagrebu. Obsegala bo izbrano liriko zadnjih desetih let od Krleže do sodelavcev »Književnih horizontov«. Svečanost v vojni akademiji Naša vojska Je narodna, naši vojaki so oboroženi državljani, da branijo narod in državo Beograd, 2- oktobra- Včecraj je bila v vojni akademiji lepa svečanost, ki se ponavlja sicer vsako leto, je pa vendar vedno enako pomembna in veličastna. Včeraj je, kakor znano, 260 gojencev nižje šole vojne akademije po dovršenih študijah doseglo podporočniški čin- Dvorišče akademije je bilo lepo okrašeno. Letos je bila svečanost še posebno ganljiva, ker je prva po smrti kralja Aleksandra, junaškega povelj-. nika naše vojske. Na dvorišču so stali v vrstah novi podporočniki, pred njimi v posebni vrsti pa njihovi starejši to-variši-častniki, ki so dovršili višjo šolo vojne akademije. Ostali prostor so izpolnili gojenci akademije- Med njimi je bila skupina mladeničev v civilnih oblekah. To so bili najnovejši gojenci, ki so bili pred nekaj dnevi sprejeti v akademijo. V ozadju dvorišča je bila postavljena tribuna za odposlanca. NJ. Vel. kralja, poveljnika mesta Beograda, ministra vojske in mornarice, generala Cukavca, za predstavnika generalnega štaba in za druge vojaške dostojanstvenike. Slavnosti so prisostvovali tudi mnogi častniki od najnižjih do najvišjih, učitelji vojne -akademije ter starši gojencev. Svečanost Je otvoril upravnik akademije general g- Sava Tripkovič z lepim govorom, med katerim je posebno iskreno naglasi!: — Polnih pet let sem preživel v krogu teh mladih ljudi, ki so zgodaj vstajali, da bi molče mnogo izvršili. Vsi so častno tekmovali za prvenstvo v tej šoli in kazali so vedno mnogo vestnosti m velikodušnosti. Ko sem _ motril mjih delo, sem jih s ponosom občudoval- Potem je bil prečitan ukaz o imenovanju absolventov 60- letnika vojne akademije za podporočnike. Upravnik general Tripkovič je prečital imena oficirjev, ki so dobili nagrade- Ko so bile nagrade razdeljene, se je upravnik akademije general Tripkovič spet obrnil proti mladim častnikom, izrekel najprej priznanje njihovi marljivosti, potem pa jih opozoril na vzvišenost in težave vojaškega poklica ter na sijajne uspehe naše vojne akademije. S posebnim poudarkom je mladim častnikom položil na srce: — Naša vojska je narodna. V narodu ima svoje najgloblje korenine. Naš vojak je prav za prav oborožen državljan, da brani narod in državo. Zaradi tega bodite blagonaklonjeni vojakom, spoznajte jih in zanimajte se zanje, da si pridobite njihovo zaupanje, zakaj zaupanje in disciplina sta najmočnejši vezi med vojaki in njihovimi vodniku Doslej so vsako leto novi podporočniki po slavnosti v akademiji odšli na dvor, kjer jih je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander. Letos pa bodo obiskali Oplernac, da se poklonijo ob grobu svojega prvega poveljnika. Na njegov grob bodo položili lepo skulpturo. delo ki-I parja Lojzeta Dolinarja. Na podstavku iz marmorja je kovinasta kupa, ki v reliefu kaže momente iz zgodovine naše vojske in lik blagopokojnega kralja. Na postamentu je napisano: »Svojemu heroju — komandantu — oficirji 60. letnika.« ошаее vesti ♦ Najmlajši naši častniki. O zaključku 35. letnika višje šole vpjne akademije, v Katerem je bilo »0 o^^rjev raznih vrst orožja, je ,Jutro« že poročalo- 60. letnik vojne akademije pa во kot podporočniki dovršili med drugimi naslednji eloven-eki rojaki : v pehati : Mffan Hubman, Vladislav Hiršl, Leopold Tomic, Josip Naglic, Janko Divjakin, Josip Galjan, Rudolf Rako, Emil Kranjc, Rudolf. Kram, Josip So-rič, Martin Boc in Mirko Navrači-č, v arti-ljeriji: Egon Kolman, Bogdan Spindler, Branko Veger, Viktor Perolo, Božidar Kaiman, Borivoj Lah, Vilko Košuta, Franjo Lukež in Božidar Barle: v konjenici Franjo Veber, v inženjerski stroki: Branislav Nad-vornilc in Miroslav Luter. Vino in Petanjska Slatina — krasen okus! ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Ignac Elsner. ravnatelj tobačne tovarne v pokoju. Uglednega pokojnika bpdo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku izpred hiše žalosti na Erjavčevi cesti 4. — Na Jesenicah je umrl Johan Heribert, šef špedicije tovarne K-ID na Jav0miku. — Izpred mrtvašnice na Stari poti 2. v Ljubljani bo dp danes ob 16. spremili k večnemu počitku gosp.o Marijo Veselo- — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno spžalje! ♦ Tri krave je odpeljal. Iz Velike - Loke na Dolenjskem nam poročajo, da je neki tat odpeljal gpnjaču Miletu Vugujeviču tri krave, eno belo, drugo pšenične, tretjo pa rdeče barve, težke po 400, 350 in 370 kg :n vredne skupaj 1500 Din. Krave во bile last posestnika Janeza Bohleta iz Koroške vasi, ki trpi obču.tnp škodo- <- Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani e reški sanitetni referent v Laškem dr. Franjo Delak, zdravnik v Gornji Radgoni fir- Erik Kline, zdravnik v Škof-ji Loki dr. Gjorgje čavič ter zdravnik v Ljubljani dr. Stanko Jereb in dr. Jože Slapar. & Organizacija sarajevskih Slovenecv. Slovenski klub v Sarajevu je imel te dni svojo glavno skupščino, ki jo je vodil predsednik Rasto Zemliič. Zborovale! so se oddolžili spominu pokojnega kralja Aleksan- dra, pozdravili njegovega naslednika,^ potem pa z vso pokornostjo sledili poročilom članov odbora. O delovanju kluba je poročal tajnik Petovar, knjižničar Kocijančič pa je podal razveseljivo poročilo o napredku klubove knjižnice. Nov odbor tvorijo predsednik Rasto Žemljic ter odborniki: Franc Novak, Rasto Pleskovič, Jože Rovtar, ')ra-gomir Petovar, Franc Mušič. Filip Kocijančič, Ciril Lipovž, Avgust Kršič, Franc Zed-nikar, Ivan Soklič in Ivan Potočnik. * Glavna skupščina Matice srbske se je vršila v Novem Sadu in, ker njen dosedanji predsednik Vrhovac ni hotel več ostati na čelu odbora, je bil za predsednika izvoljen gimnazijski direktor Vasa Stajic. Člani odbora in voditelji raznih odsekov so sami dosedanji zaslužni odborniki Srbske matice. * Grdo izkoriščanje vinskih bratcev. Zagrebška policija je nedavno,- kakor znano, kaznovala neke šoferje, ki so ponoči od vina omamljene purgerje privabljali v svoja vozila ter jih potem vozili od lokala do lokala, dokler niso vinski bratci potrošili zadnjega beliča. Zgodili so se tudi primeri, da so se potem žrtve takih izkoriščevalcev znašle zjutraj do golega izropane v kakem parku ali jarku. Sedaj so šoferji in lastniki avtomobilov skupno protestirali proti takšnim gangsterskim metodam ter ukrenili vse potrebno, d-д se iz njih vrst izključijo izkoriščevalci. Ugotovili so. da so nekateri nepošteni šoferji imeli z nepoštenimi gostilničarji pogodbe, po katerih je šofer dobil delež od tega, kar je pustila v gostilno izvab-ljena žrtev. Šoferji in lastniki taksijev so določili na svojem zborovanju posebne kontrolne organe, ki bodo skrbeli, da ne bo več novih zlorab, ker je doslej delalo sramoto šoferjem in lastnikom taksijev samo nekaj dobro znanih nepoštenjakov. Zboro-valci pa so priporočili policiji, naj izvaja strožjo kontrolo tudi nad raznimi nočnimi lokali. BREZPLAČNA POKUŠNJA KAVE HAG v petek dne 4. X. 1935. pri Janko Spreitzer — Nebotičnik (pasaža). * Odgoditev svetosavskih slavnosti v Žiči. V starodavnem samostanu Ziči pri Kralje-vu bi se bile morale vršiti po določenem programu v zadnjih dneh septembra velike slavnosti, ker je bil ta samostan sedež prve srbske arhiepiskopije in njenega usta- Zadružniki Here plačniki za konkurz Večinoma morajo plačati po 3000 Din Ljubljana. 2. oktobra. Pred leti je bilo živahno stavbno gibanje jn »o se ustanavljale razne stavbne zadruge. V začetku leta 1925. je bila ustanovljena »Hera«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, ki je zidaka eno-druž nske hišice in vile. Člani zadruge so bili po večini železničarji, mali obrtniki državni vpokojenci- Kot Prvn predsednik je fungiral Lrh Bittner, vpokojeni železničar v Ljubljani. L. 1926. je bil izvoljen v načelstvo tudi senator m minister na razpoloženju g. Ivan Hribar. Na občnem zboru 12. novembra 1927. je bila sklenjena likvidaciji. Kot likvidatorji so zadnji čas fung raJ>i: Henrik Piller, krojaški mojster na Kodeljevcm. odvetnik dr. Drago Marušič. Fran Peterca, veleposestnik in trgovec v Ljubljani in Fran Pust, tesarski mojster v Streliški ulci Likvidacija se pa ni mogla izvesti. Zato je bil na predlog Lkvidatorjev od okrožnega sodišča v Ljubljani 30. novembra 1928. razglašen konkurz, ki še do danes m popolnoma rešen. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč zdaj objavilo obširen sklep, s katerim se na predlog konkurznega upravitelja dr. Josipa Cepudra v smislu odloka pravosodnega min stira z dne 21. marca 1918. določajo prispevki zadružnikov v konkurzno maso. Prispevki znašajo od 600 do 3000 Din, siednjih je največ. Vseh zadružnikov, ki morajo plačat' te prispevke, je 94, po večini železničarjev in malih obrtnikov. Prizadeta je v prvi vrsti Ljubljana, a tudi dežela se je izprva precej zanimala za zadrugo. Na podlagi seznama prijavljenih terjatev so bile likvidirane terjatve II. razreda v znesku 1.999 D:o in III. razreda 2,334-805 Din, prejemkov pa je blo samo 307.027 Din. Tudi celotni prispevki zadružnikov ne bodo zadostovali v kritje vseh terjatev upnikov, med katermi imajo mnogi pravico zahtevati prav čedne vsote- Po zadružnih pravilih je bil dolžan vsak člam prispevati kot delež 1000 D n in je bil obvezan, da krije izgube s 3-kra.t-nim zneskom. Med vsemi zadružnki je 64 članov, ki niso priznali jamstva, ker so večinoma izstopili iz zadruge že leta 1926. Okoli 20 zadružnikov pa je podajo svoje ugovore proti plačilu zajamčene vsote. SREČKE ZA NOVO KOLO DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE t'rvo žrebanje se Do vršilo 9. m 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseb poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. ELITNI KINO MATICA Danes ob 4., 7.% in 9.% premiera »Ufa-Filma« s BRIGITO HELM KNEZ VORONCOV po istoimenskem romanu Margot Simpson Albert Schönhals, Hansi Knoteck--»Paramountov zvočni tednik« novitelja sv. Save. Te slavnosti so bile najvažnejši del letošnjih svetosavskih proslav in v starodavnem samostanu bi se bili zbrali najvišji dostojanstveniki pravoslavne cerkve in romarji iz mnogih krajev. Ker pa niso mogli v določenem času urediti prostorov za sprejem tolikih gostov, je bilo sedaj sklenjeno, da se bodo slavnosti vršile prihodnjo pomlad na Spasov dan, ko praznuje starodavni samostan svojo slavo. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod Trančo 2/1II. Iz Ljubljane —Ij Narodno obrambna razstava v mestnem muzeju poleg Križank bo odprta še vključno do nedelje 6. oktobra t. 1. Na to opozarjamo posebno šolska vodstva bližnje in daljnje okolice, da eno izmed ekskurzij v tem tednu namenijo za ogled te razstave. Z našimi narodno obrambnimi vprašanji naj se seznani v prvi vrsti mladina, ki bo poklicana reševati jih. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 12 ure dopoldne in od 15 do 18 ure popoldne. Prosimo, da obiske šol predhodno javite na vodstvo družbe telefon 30—37, da se Vam pravočasno poskrbijo tolmači. Vstop je vsakemu prost. u_ Opozarjamo na nedeljsko prireditev koroških Slovencev, ki ee bo vršila v dveh delih v Ljubljani. Dopoldne ob pol 11. začne sprevod, kakpr se vrši ob priliki svatbe v Ziljski dolini, ob IS. pa bo na Cojz0vem grabnu štehvanje in Veliki rej pod lipo. Sedeži za popoldansko prireditev so v prpdaji v Glasbeni Matici na Kon-* grešnem trgu. ELISE BOCK kozmetični preparati po deloma znižanih cenah! DROGERIJA I. KANC LJUBLJANA — NEBOTIČNIK u— šentjakobska knjižnica, Kongresni trg 7 v hiši Sloveneke Matice posluje od 1. oktobra dalje ,za zimski čae vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer, pb sobotah in dneh pred prazniki pa že od 3. popoldne dalje. Knjižnica ima v prometu slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste. V slovenščini ima skoraj vso literatur^ od leta 18-8D dalje, v drugih jezikih pa najizbranejša dela svetovne književnosti. Knjige ee pošiljajo tudi po Pošti po vsej državi. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma V knjižnico ima vstop vsakdp in ee knjige izposojajo vsakomur, kdor se zadostno izkaže. IVAN MOŽUHIN pride v Ljubljano!! u— Novo pešpot v KamnišK0 Bistrico bo razkazalo osrednje društvo SPD planincem in vabljenim gostom v nedeljo 6. t.m Radi vpzne ceste na levem bregu Bistri-ce, kjer je močna frekvenca vozil, je moralo SPD v Ljubljani zidati pešpot na desnem bregu Bistrice, ločeno od cestne ga prahu ter obdano od hladnih gozdov. Poleti во ее planinci že posluževali te pešpoti ter v eplošnem izražali mnogo pohvale. V zadnjem času sp ee izvršila še majhna popravila ter bo v nedeljo slavnostni ogled. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo zjutraj ob 5.45. P0 jutranjem vlaku v Kamnik skupen odhod dp goetilne Prodnik v Stranjah, kjer prične nova pešpot. V domu v Kamniški Bistrici bo planinska slavnost. Nova pešpot je v jeeenskem času krasen izprehod. u— Predavanje o Švici. ZKD priredi predavanje o naravnih lepotah Švice v petek, 4. t.m. ob 8. zvečer v dvorani hotela Metropola (Miklič). Predavatelj prof-dr. Pavel Brežnik. S 100 umetniškimi fotografijami. Vstop prost. Pri pogrnjenih mizah. u— Tekmeci zračnih višav. Za prihodnji spored pripravlja ZDK zopet senzacionalni film. »Tekmeci zračnih višav«, je delo, k: ga vsa kritika hvali za prvovrsten film. saj je že po svoji vsebini izrednp zanimiv, ne glede na krasne posnetke iz le- Velike strelske tekme Ljubljana, 1. oktobra. V soboto in nedeljo bodo bridko pokale puške. Ne samo v Abesiniji in ne le na manevrih, marveč tudi v Ljubljani Na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti bo združeno tekmovalno streljanje strelskega okrožja ljubljanskega in Slovenskega lovskega društva, podružnice v Ljubljani. Tekmovalno streljanje je pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. generala Petra Nedeljkoviča. Pri tekmi strelskega okrožja lahko tekmujejo vsi člani strelskih družin ljubljanskega okrožja in člani SLD, izvzemši one, ki so istočasno člani strelskih družin celjskega ln mariborskega okrožja. Lovske strelske tekme SLD pa se lahko udeleži vsak član SLD in strelskih družin ljubljanskega okrožja. Z vojaško puško se bo streljalo na sjio-minsko tarčo, na zmagovalno tarčo Triglav, ekipno tekmovanje bo na tarčo Golico, narodna tarča se imenuje Blegaš. hitro streljanje pa bo na tarčo Kranj. Z ostrostrelsko precizno puško bodo tekmovalci streljali na ostrostrelsko tarčo Rožnik, s samokresom na tarčo Novo mesto, z malokalibrskimi puškami pa na lOkrozno splošno tarčo Ljubljana, na damsko tarčo Domžale in na mladinsko tarčo Golovec. Spored lovske strelske tekme pa obsega: streljanje s kroglo na stoječega srnjaka in na gamsa, z zrnjem pa se bo streljalo na glinaste golobe in na bežečega zajca Strelec. ki doseže največje število točk na srnjaka. gamsa, golobe in zajca- prejme prehodno darilo za najboljšega strelca SLD 1935 in diplomo. Glavni tekmovalni dan bo v ! nedeljo, svečan sprejem zastopnikov in čast- Inih gostov bo ob 9. na strelišču. Nagrade pa bodo razdeljene zvečer ob 20.30. \ talskega življenja. Naša javnost, ki sicer mnogokrat čita o razvoju jadralnega letal stva in o napredku naših mladih jadralnih letalcev na Blokah, bo lahkp videla koliko poguma, vztrajnosti in srčnosti je potreben ta lepi šport. V filmu sodeluje tudi mnogo znamenitih nemških letalcev, a za zabavo bo skrbel tudi znameniti Guzi Lantschner, znan iz filma »Bela opojnost«. Film bo igrala ZKD od 4. oktobra dalje. u— Društvo železniških upokojencev naznanja, da bo predsednik združenih društev Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane g. Kiš na občnem zboru razložil, kdo je priboril železniškim vdovam premog Po režijskih cenah. Poročal bo tudi o celotnem društvenem delovanju. Društvo ee v polemiko glede zaslug rri pribpritvi premoga ne b0 več epuščaio, ker ima dovolj nujnejšega dela v korist železniških upokojencev. Dr. Kramarič Alojzij zopet redno ordinira u— Slab tržni dan je bil včeraj zaradi nalivov. Jabplk je bilo malo. Hruške vo-denke in maslenke so bile mahoma prodane po 4 do 7 Din kg. Gob je na trgu precej in so jih gospodinje vse pokupile po 3 do 5 Din merico.Letina za gobe je letos v eplošnem slaba. Najboljši kraji v dravski banovini, zlasti . srez in Ppljanska dolina, daleč ne bodo toliko dobili za gobe, kakor druga leta. Cene suhim gobam so 28 dp 35 Din kg, prav lepe plačujejo celo po 40 Din. Tudi živinski sejem je bil 4'čeraj prav slab, že dolgo ne tak0. Pripeljanih je bilo le 57 v0lov, 27 krav, 14 telet, 122 prešičkov za rejo in 65 kpnj. u— Spored klavirskega koncerta Ivana N0ča, ki bp v petek, 4. t.m. ob 20. v Fil-harmonični dvorani: Bach—'Noč: Fuga za orgle (priredba za klavir). 2) Beethoven: Sonata v as-duru, po odmoru pa 3) Chopin: Valček v as-duru, 12 preludijev in 2 etudi. 4) Liszt: Med vodppadi in РоЪ-neza v e-du.ru. Spored je izredno zanimiv, nastopajoči umetnik pa nam garantira za prvovrstno umetniško izvedibo. saj во njegovi klavirski koncerti najvišje umetniške vrednpsti. Sedeži od 30 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. u— Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni * zavod, Kongresni trg 2/II. Vpisovanje vsak delavnik med ura nimi urami. Začetek pouka 15. t.m., vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokpvni profesorji, se tečaj najtopleje priporoča. u— Mornarji. Drevi ob 20. bo v prostorih pri «šestici» redni članski sestanek. Radi važnosti dnevnega reda in aktualnega predavanja >0 stanju svetovne vpjne mornarice z ozirom na bližnje dogodke«, (predava dr. Spudat) vas vabi odbor. u— Tečaji moderne gimnastike TKD Atene se vrše vsak torek in četrtek v li-cejski telovadnici na Bleiweisovi cesti. Tečaj za dijakinje se vrši od 5. dp »/47. ure, žoga in gimnastika mesečno 25 Din, samo gimnastika 20 Din. Prvi tečaj za dame od Vs7. do i/,8. ure zvečer, drugi tečaj za da,me od pol 8. do Pol ure zvečer, mesečno en tečaj 30 Din. Drugi tečaj poseb np pripraven glede časa za gospodične, ki so čez dan zaposlene v pisarnah, modnih salonih, itd. Skrbite za svoje zdravje in lepoto svojega telesa! Vpisovanje pri vseh navedenih urah istotam. Konjske dirke na Fužinah pri Ljubljani, v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri priredi Kolo jahačev in vozačev. Startalo bo 52 konj. Bano-vinska žrebčarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše žreb-ce.--Stave na konje. u— Tamburaško društvo »CELO« Ljubljana priredi svoj koncert 6. t. m. v gostilniških prostorih »Pri panju« Vegova ulica. Začetek ob 19., vstop prost. K udeležbi vabi odbor. u— Plesna šola delavskega glasbenega društva ».ZARJE« v Ljubljani bo v nedeljo 6. t. m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Odslej bo vsako nedeljo od 15. do 19. ure plesna šola »Zarje«, plesni učitelj. g. Košiček. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini prične v ponedeljek 7. t. m. z začetniškim plesnim tečajem. Informacije in vpisovanje dnevno od 11. do 1. in od 5. do 7. ure. u— Društvo »-om slepih« bo imelo v četrtek 10. oktobra pb 17. v mestni posvetovalnici svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom, le volitev letos ne bo- Na pbilno udeležbo vabi odbor. u— Plesna sj!a na Taboru se stvori v nedeljp 6. t.m Ples bo poučeval plesni mojster br. Jože Košiček. O Poza rja шо na to, da se bpdo Poleg ostalih plesov učile tudi Cariocca in New Charleston, ki sta letošnja eenzacija vseh inozemskih plesnih dvoran. Vstop le proti vabilu. Reklamacije vabil vsak dan od 7. do 8. v društveni dvorani. Vabljeni! = Zvočni kino Ideal ~ Danes ob 4., 7. in 9*4 zvečer senzacija „Podmorski pekel" Posnetki pod morsko gladino, kakršnih še niste videli ! ! Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—. Drevi ob 20. otvoritev plasn h vaj JNAD Jadrana v "el.Li avpraru Kžziue Igra priljubljeni Ronny jazz. Bogato založen buffet. Kd.>r se hoče prijetno zabavati, naj prihiti med nas. Odbor. u— Bik se mu je splašil. Z Laverce so reševalci pripeljali včeraj zjutraj na kirurški oddelek 38 letnega Ogrinovega hlapca Lojzeta Šinkovca. Bika je gnal v klavnico, pa se mu je spptoma splašil m ga s takšno silo vrgel ob zid, da mu je zlomil nogo. Iz Dolenje vasi pri Kočevju pa so pripeljali 11-letnega šolarčka Ru.dpl-fa Trdana. Na Pota iz šole во ее otroci malo preveč prešerno poigrali, pa ga je eden izmed pajdašev tako nerpdno sunil, da mu je zlomil levo nogo- u— Izročeni sodišču. V sodne zapore so bili včeraj prepeljani mnpgi delinkventi, ki so vlamljali v ljubljanski okolici. Štirje mlečnozobi fantiči sp vlomili v Gorjan-čevo gostilno v Podsmreki in odnesli mnogo blaga. Dalje je bil izročen e od išče. neki Ljubljančan zaradi vloma, pri katerem je pdnesel 3.000 Din. Popival je in «o ga prijeli. u— Obsojen >štud«nt botanike«, 23-letni tekstilni delavec Ludvik je ponaredil Stampiijko mestnega načelstva v Mariboru in ravnateljstva II. realne gimnazije v Ljubljani. Potrdilo se je glasilo: »Potrjujem, da je Lakner Franc, študent botanike. 'Iz Gradca prihaja na potpvanju in prosim, da ga podpirate?. Beračil je s takimi po^uili Po Mariboru. Celju in oso-t>ito v Ljubljani. Ртегё malim senatom je zdaj priznal, da je dnevno priberačil do 15 Din. Kp so ga aretirali, so pri njem našli vsakovrstno ropotijo in samo 25 par. Senat ga je obsodil na dva meseca strogega zapora in 120 Din denarne kazni аП 2 dni zapora. Iz Celja e— Svečana komem^raeija za Viteškim kraljem bo 9. t. m- tudi v Celju. Na seji v torek zvečer je bilo sklenjeno, da bo ko-memoracija ob ugodnem vremenu pred mest nim poglavarstvom okrog 10. po končanih službah božjih, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani Narodnega doma. Predvidena sta dva govora in nastop združenih pevskih zborov. Zvečer bodo trgovci okrasili izložbe, istotako bo prebivalstvo razsvetlilo okna. e— Prijave za abonma v celjskem gledališču se sprejemajo še do 12. t. m. v knjigarni Domovini na Kralja Petra cesti. Vsi ljubitelji gledališke umetnosti in kulture naj pohitijo s prijavami in omogočijo lepo gledališko sezono v Celju, Za Celje, ki je tako revno na dobrih kulirunih prireditvah, bi bila res sramota, če bi ne bilo mogoče otvoriti redne gledališke sezone. e— Novi sreski načelnik dr. Ivan Zobec prevzame služto jutri dopoädne. Pred tem se bo sreski načelnik dr. Ivan Vidmar poslovil od osobja sreskesa načelništva. e— Koncert trboveljskih slavčkov, napovedan za nedeljo popoldne, je zaradi raznih ovir preložen na nedoločen čas- e— Strel v vrat. V torek* popoldne si je 231etni redov 39. pešpolka Smail Memetovič iz Kosovske Mitrovice v vojašnici pognal kroglo v vrat. Iludo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16-3Q in 20.30 velefilm »Džungla smrti« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Graški škof dr. Ferdinand Pawli-kovsky se je te dni mudil v Mariboru. a— Letošnja otvoritvena gledališka predstava je bila v torek zvečer v Narodnem gledališču. Z uspehom so uprizorili Dostojeskega »Brate Karamazove« v režiji režiserje J. Koviča. Uprizoritev je potekla brez večjih odmorov in se je uporaba krožnega odra prav dobro obnesla. a— Gledališke novice. Prva letošnja glasbene premiera bo v drugi polovici oktobra, in sicer se uprizori kot prva letošnja opereta Straussova »Beneška noč.« Druga operetna predstava bo krstna predstava Kozina-Knafličeve »Majde«. Tretja letošnja dramska premiera pa bo »Izdaja pri Novari«. a— »Jesen v Slovenskih goricah« je geslo avtobusnega :zleta dne 6. t. m. Obišče se Ptuj (gospodarska razstava), Ormož, Ljutomer, Slatino Radetici, Gornjo Radgono, Sv. Lenart, Sv. Trojico itd. Cena Din 55.— za osebo. Prijave in informacije: Vodstvo avtobusnega prometa, Maribor, Glavm: trg 26. telefon 22.75. a— Odkritje spominske piramide na Pohorju blizu Mariborske koče v spomin blagopokojnega kralja Uedinitelja ob prvi obletnici njegove mučeniške smrti bo v nedeljo 6. t. m. Odkritje tega spomenika, ki ga je postavila naša vneta mariborska mladina na čelu z g. Francem žagovcem z delom prostovoljnega kuluka, bo združeno s planinsko mašo, ki jo bo bral kanonik dr. Žagar ob pol 11. a— Zveza Maistrovih borcev priredi v soboto 5- t. m. v Narodnem domu svoj prvi zabavni večer, združen z rinsko trgatvijo ter godbenimi in pevskimi toC-kami brez vstopnine. Maistrovi borci želijo, da se enkrat snidejo v tovariškV En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, M je izdelan na podlagi olivnega olja najboliši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. t :*JTJTRÖ« St. 229 ; četrtek, 3. oktobra 1935: družbi in da pozdravijo mnogoštevilne svoje prijatelje, če bi morebiti ostal od prireditve kak prebitek je v glavnem namenjen podpornemu fondu za revne Mai. strove borce. a— Otroka nI vrgla svinjam. Glede govoric, da je 32-letna M. ž. iz Dolgega vrha vrgla svoje novorojno dete svinjam, je sodna oblast uvedla preiskavo ter dognala, da je omenjena M. ž. novorojeni deklici, ki je po porodu radi krvavitve umrla sama izkopala grob na laporskem pokopališču in jo pokopala v primitivni krsti. a— Ker je storil silo neki slaboumni ženski v Ošlu je mali senat obsodil včeraj 61-letnega prevžitkarja Martina P. iz Ošla pri Bistrici na 3 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti. a— Pogrešanka. Alojzija Drofenik z Bobovega je že pred meseci izginila od doma in ni za njo nikakega sledu. Sumijo, da si je končala življenje. Je okoli 35 let stara, majhne postave in ima na sebi sivo vojaško bluzo. a— Pred mariborskim velikim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal 32-letni vimičar Anton Kocbek iz Bigov- | cev, ker je s silo vzel 4. junija po noči prevžitkarju Ivanu Javšovcu steklenico jabolčnika. Veliki senat ni smatral, da gre za rop v smislu obtožbe, in ga je obsodil samo radi tatvine na 10 dni zapora. Državni tožilec je prijavil priziv. a_ Skozi streho je vlomil 23-letni Franc Senekovič iz Partinje pri posestniku Marku Lovrenčiču v Zamarkovi in odnesel 56 kg slanine, 40 kg mesa, več srajc v skupni vrednosti 1500 dinarjev. Razen tega je vdrl tudi v hišo posestnika Jakoba škamleca in mu odnesel klobase in meso ter druge predmete. Mali kazenski senat ga je včeraj obsodil na 6 mesecev strogega zapora pogojno na 4 leta. a— Ljudska univerza opozarja na prvi koncert letošnje sezone, ki ga priredi ljubljanska operna pevka ga. Zlata Gjun-gjenac v petek, 4. t. m. ob 20. uri v veliki kazenski dvorani ob spremstvu opernega kapelnika g. N. štritofa. Na tem večeru se predstavi prvič našemu občinstvu koncertna pianistka ga. Neda Kozina iz Maribora OŠ W i» Zborovanje hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev V savski banovini so vinogradniki in sadjarji organizirani v Savezu hrvaških v inograd ara i v^čara u Zagrebu, dočim bo v dravski banovini vinogradniki organizirani v Vinarskem društvu v Mariboru, sadjarji pa v Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani. Kaj je bolje, skupna aii ločena organizacija je težko reči. V soibpto 21. in v nedeljo 22. septembra 1!)3:5 je imela zveza hrvaških vinogradnikov in sadjarjev občni zbor in kongres v borzni palači v Zagrebu. Iz poročil smo Posneli, da bi bilf> želeti več zanimanja za zvezo med sadjarji in vinogradniki. Povsod vidimo isti pojav. Kmet je danes prim0ran štediti z vsem, celo pri plačevanju članarine za svojo prepotrebno stanovsko organizacijo. Izvoljen je bil novi upravni odbor, kateremu načelj-uie dosedanji predsednik Zdenko baron Turk0vič. V soboto popoldne se je začel k0ngres z referatom o San Jose k-aparju, ki je nevaren za naše sadjarstvo- Kljub nevarnosti, ki preti sadjarstvu od strani tega škodljivca, ne smemo obupati; ker je njegovo popolno uničenje mogoče, ako se borbe lotimo sistematično in temeljito. V nedeljo se je i>b osmih nadaljeval kongres z referatom o bolezni stržena na trsu. Tudi na Hrvatskem govore o neki novi bolezni stržena na trsu, ki pa v jedru ni nič novega: vse te reči smo opazovali že mnosa desetletja na trsih od slabo dozorelega. ameriškega trsnega materjala in Pomanjkljiv^ zaraščenih cepljenk, kakor tudi na trsih, ker podlaga ni ustrezala d» tični zemlji. Na kongresu je bilo ugotovljeno, da imoramo uporabljati 0,000 mezgov, ki bodo potrebni za prenašanje tovorov, vidimo, da bodo Italijani po trebovali dnevno 2400 ton vode. Zato ni čudno, da dovažajo pitno vodo za rezervo ppeebne ladje, tako da bodo italijanske čete v trenutku vkorakanja v sovražno ozemlje dovoljno preskrbljene z vsem, kar jih bo usposobilo za uspešno vpjno- Od Diredawe do Francoske Somalije Glasom vesti iz Addis Abebe, gradijo abe-sinska plemena Issa in Gugura vozno cesto iz Diredawe proti Francoski Somaliji. Ta cesta bo takšna, da bodo po nji lahko vozili tudi avtomobili. V primeru, da bi zaradi italijansko - abesinskih sovražnosti trpela edina železniška proga Džibuti — Addis Abeba, bo ta cesta kot nova zveza Francoske Somalije z Atesinijo neprecenljivega pomena. Poveljnik na severnem bojišču Abesinski cesar je imenpval za poveljnika severne armade, ki šteje četrt milijona mož, ras Kasso- Ras Kassa je v zadnjih dveh ali treh letih temeljito preštudiral strategični položaj na severu Abe sinije ter pozna to ozemlje do zadnjih po-drpbnostL Negus sam ho vodil operacije v Ogadenu in na vzhodu, kajti Abesinci во prepričani, da bodo Italijani napadli njih deželo istočasno iz Asmare in Italijanske Somalije. Italijanske priprave v Eritreji Italijansko vojaštvo pri gradnji ceste proti Abesiniji je predvsem ta, da p ob ve kolikpr mogoče j mnogo ptic ter jih opremijo z majcenimi i aluminijastimi obročki na nožicah, ki ni- I kakor ne oviraj.o poleta. Z obročkanjem, torej pač na najenostavnejši način, so ugotovljene vse smeri ptičjih ppletov. Zemljevid, na katerem во vrisana ptičja pptovanja, je nadvse zani miv. Dognano je,' da selilke ne lete z ono hitrostjo, kakor ljudje navadno mislijo. Čaplja, ki je dobra letalka, dnevno ne preleti več ko 200 km. V splpšnem je hi trost selilk 50 do 70 km na dan. Nekatere vrste deževnikov in rac pa lahko lete na tisoče kilometrov, da ee nikjer ne usta vijo. Tudi višina poleta ni prevelika če-sto lete ptice le nekolikp metrov nad zem ljo ali nad vodo, kar je v Italiji in na španskem usodno zanje. Dvignejo se včasih komaj po par sto metrov, v zelo redkih primerih pa vendar tudi do 3000 m O ljubljanski opazovalnici ptičev pravkar piše R. B. v družinskem listu »žiki«, da je od evojega obstoja 1926. obročila že nad 3000 raznih ptičev.' Od teh jih je bilp ujetih odnoeno ustreljenih v raznih krajih — Italiji, Grčiji in drugod — 30 lz 8 vrst. Zanimivo je, da je pri nas obročem rjavi erakoper bil ujet na otoku Mi conosu (Kikiaai). Zračna razdalja je 1620 km. Napravil je to pot v enem mesecu. Mreža opazovalnic je Poeebnp na selilnih prehodih gosto razpredena v skoro vseh kulturnih državah in od leta 1903 je bilo že na etotisoče ptičev obročkanih. Ustre lili ep jih v raznih delih sveta 2 do 3 odet. Iz takih najdb se more zanesljivo skle- pati na smer potovanja, na hitrost in drugo- Danes vemo, pravi pisec, da ee lasta-vice res vračajo v svoje staro gnezdo. Dalje vemo, da se ptiči z Ogrske ravnine ee-lijo v široki črti proti jugozapadu. Ob Jadranskem morju se Pota cepijo: nekateri potujejo na Sicilijo ali preko Malte v Severno Afrikp, drugi v Španijo; le štorklja leti proti vzhodu, dokler ne doseže vzhodnega kota Sredozemskega morja, in potuje potem prekp Palestine in Egipta ob Nilu navzgor, da doseže Južno Afriko. . Obr0čkanje je potrdilo domnevo, da se ptičje vrste na različnih krajih različno eelijo. Posamezne vrste ee drže pri selitvah nekakih zakonov, ki so značilni ne samo za enp ptičjo generacijo, ampak tudi za potomce. V domovini cvete ljube zen, nastajajo družine. Na potovanju je .red drugačen. Za ščinkavca na primer ve mo, in najbž velja to tudi za druge ptice, da 'potujejo samci ppsebej in samice posebej. To je prav razumno urejeno in vodi hitreje do cilja. Za mnoga druga dejanja pa vemo, da nisp taljo zmiselna in dobra. Raca potuje, kakor je bilo z obročkanjem dokazano, iz svoje domovine na Jütlandu vzdplž nemške obale, vzdolž francoske obale in F".i enejskega polotoka, da pride d0 Adrije — namestu 3000 km v zračni črti 5000 km po ovinkih! Pri mnogih ptičjih vrstah odloča prehrana: galebom je na primer vseeno, če napravijp nekaj tisoč kilometrov ovinkov, le da pridejo do velikih ribjih vlakov, čeprav potujejo ti v smeri, ki niep v skladu в ciljem kri , latih popotnikov. in s tradicionalnim okrasjem na glavi. Pri-jahali so na konjih, к эо bili okiteni s sre-brnino. Vse hiše v Addis Abebi so bile ozaljšane z zastavami in zelenjem. Pred katedralo sv. Jurija so postavili 10 m visok nnlaj z zastavicami in vejicami mimoze. Cesarjev prestol so stražili svečenik. z zelenimi dežniki iz svile. Kralj kraljev je imel sedež pod rdečim baldahinom. Vojaške parade se je udeležilo nad deset tisoč mož. Dan ni minil brez nalivov, ki pa pome-n jo v očeh abesmskega prebivalstva srečo, ker oznanjajo dobro letino. Če namreč dež pogasi maokalski ogenj, bo zemlja dobro obrodila. Slavnosti so se udeležili v velikem številu posebno diplomati, abesnski vel kaši ■in cerkveni dostojanstveniki. Ces-ат se je pripeljal v rdeči limuzini. Ko je izstopil, se je vsula iz oblakov drobna toča. Ceste so se mahoma spremenile v deroče hudournike. Dežniki, namenjeni za slavje, niso mogli vzdržati naliva in njih lastniki so se morali umakniti v veže pod streho. Trg, kjer se je imelo vršiti slavje, se je spremenil v majhno jezero. Duhovni so biili premočeni do kože, vendeT so vztrajali na svojem mestu in so peli vesele himne бопси. Tudi vojščaki se n'so dali odvrniti od programa in so v do kolen globoki vodi izvajali svoje slikovite plese. Ko pa dež le ni hotel ponehati, se je tudii vojaštvo razkropilo in si poiskalo strehe. Mezgi so pri tem dirjali vsevprek po ulicah brez gospodarjev. Navzlic temu pa je vrhovni poglavar abesinske cerkve vestno izpolnil svojo dolžnost. Obkrožil je mlaj in se vrnil na svoj prostor. Tudi cesar je trikrat obšel mlaj v spremstvu herolda, ki mu je držal dežnik nad glavo. Zvečer pa so sežgali mlaj m v abesinski prestolnci se je začela 36 trr trajajoča gostija, na kateri so jedli sirovo meso, pokušali med in pili žganje. Miss Svet Za letošnjo »miss Svet« je bila izvoljen* egiptska lepotica Sar lota V a z o v a bs Aleksandrije. Njen priimek kaže na slovar*-, sko poreklo bolgarskega izvora. — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA ANEKDOTA Francoski kralj Henrik IV. je moral nekoč poslušati zelo dolgovezen pozdravni govor. V bližini je stal osel. ki je nepretrgoma rigal. Ko ni hotel odnehati, je kralju zaigral nasmešek na obrazu. Dejal je: >АИ slišite — ta dva si pa sekundirata!« VSAK DAN ENA »Kupila eem ji boksarske rokavice, kadar jo kuhala z golimi rokami se Je vx'uo Opekiax (xtadge<) S P © R T Drugi razred in juniorji Tekmovanja v obeh skupinah potekajo gladko in mirno — Juniorji se manj prerivajo kakor njihovi starejši tovariši Drugi razred je to nedeljo odpravil četrto, t. j. v matematični sredini se nahajajoče kolo. V tem stadiju tekmovanja bi se morale prilike v tablici že nekoliko ustaliti, v resnici pa temu ni tako. Od osmih klubov je samo Sloga ostala na svojem mestu, vsi ostali so za 14 dni prostore zamenjali, eni na boljše, drugi na slabše. Slovanovo igrišče je bilo pozorišče dvojne prireditve. Svoboda je Tmovčane skoro nepričakovano porazila, sicer samo tesno s 3 : 2, ko je že bila v vodstvu 2 : 0, vendar spravila je prvi točki na varno. Naposled je zbrisala ničlo takoj izza števila odigranih tekem in je s poslednjega mesta avanzirala na šesto. Jadranu menda ne prijajo gostovanja za Kolinsko tovarno. Po dosedanjih dogodkih mu gre očividno pšenica v klasje samo na domačih tleh, kjer je dvakrat dosegel po 5 : 0, na »tujem« pa je pustil vse štiri točke. Sicer so pa fantje iz Trnovega vse premalo resno za igrali, nasprotno pa so Svobodaši zazrli ugodno priliko in brez velikih komplimentov pritisnili reflektantu za prvo mesto še en poraz. Drugo srečanje na t «m igrišču je bilo med Grafiko in Slogo. Slogi tiči menda še vedno v kosteh nepozabni d : 11 iz kvalifikacijskega tekmovanja s kranjskim Ko. rotanom, pa si še vedno ne more oddahniti. Grafika jo je v elegantni igri odpravila s 5 : 2, kar pa je bilo preslabo za obstanek na prvem mestu. Slovan je popoldne dosegel proti Marsu boljši rezultat in prešel na prestol drugega razreda. Ker sta Grafika in Slovan svojo reč že opravila., bo šla poslej dirka za prvim mestom med njima po stranskih kolovozih. Kdo bo boljše vozil? Na Korotanu je Reka domačina s 5 : 1 prepričala o svoji boljši kvaliteti. Sicer so bili Korotanci do polčasa boljše moštvo in so celo vodili z 1 : О. V drugem delu igre pa so jim Vičani nametali pet komadov in si odločno poboljšali situacijo. Korotanci pa so padli brez zmage na poslednje mesto. V prvi predigri popoldne je Slovan odpravil Marsa s 5 : 1- Marsovci si letos pletejo nekam čudno usodo. Po mnogo obetajočem začetku z zmago nad Reko so sredi tekmovanja pristali na predposlednjem mestu v tablici, in to s količnikom, ki jed-va kaj igralcev imajo Poljanci v neprostovoljni »karenci«, nekoliko pa delijo moči z jurdorskim tekmovanjem. Tam se sicer do brc» držijo, toda tudi prvemu moštvu bodo morali posvetiti malo več pozornosti. Slovan zbira skoro neopazno uspeh za uspehom, Grafiko je še edino neporaženo moštvo, ima pa za mišjo dlako boljši količnik in s tem za prihodnjih 14 dni prvo mesto v tablici: Korotan Reka Mladika Svoboda Hermes Ilirija Jadran 5 3 0 2 11 : 10 6 5 2 1 2 10:7 5 5 2 12. 7:9 5 5 1 2 2 7 : 14 4 5 0 3 2 4 :10 3 5 1 0 4 4 : 19 2 4 0 0 4 2:9 0 Prihodnja nedelja je zasežena po tekmah za kraljev sklad. Naslednje kolo se bo torej igralo šele 13. oktobra in bo imelo ta spored: n.razred: Jadran:Sloga, Slovan: Svoboda. Mars: Korotan, Reka: Grafika; juniorji: Jadran : Korotan, Ilirija : Hermes, Primorje : Svoboda, Reka : Slavija, Mladika : Mars. V drugem razredu bo spored napet, vse tekme bodo za nadaljni placement zelo važne. Slovan bo v borbi za prvo mesto imel v Svobodi nemara prav toliko opravka kot Grafika z Reko. Mars in Korotan se bosta šla za zadnje in predzadnje mesto a Jadran in Sloga bosta bila bitko za pozicijo sredi tablice. Drobiž bo pa nemara šel svojo pot mirno naprej in ohranil dosežene distance, če se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega. O tem pa bomo razmotrivali čez 14 dni. O. C. Promet v tržaški Inki te pred kratkim smo objavili nekaj podatkov o blagovnem prometu v tržaški luki, p katerem ее je yPicc^loc pritoževal, da mnogo počasneje narašča kakor v Hamburgu, Bremenu ali Gdinji. Dejaa-eko kažejo tudi uradni statistični podatki, da se blagovni promet v tržaški luki od-1. 1932—33 dalje ni mnogo Ppvečai. Po rimskem uradnem statističnem biltenu je znašal tržaški pomorski promet blaga v letih 1929 do 1934 3,948. tisoč, 2.437, 2.474, 2136, 1.897 in 2.48« tisoč ton, meseca julija t. 1. 2.222, avgusta pa 2.157 ton blaga. V primerjavp s tem prometom navajamo podatke o prometu blaga v nekaterih drugih italijanskih lukah 1. 1934. V Genovi je znašal 7.317, v Benetkah 3.724, v Napuilju 2.115 tisoč to» blaga. Službene objave LNP Iz predsedstva mesto seje p. o. 2. X. 1935. Po nalogu JNS se doiočijo v nedeljo 6. pktobra tekme v korist sklada kralja Aleksandra: V Ljubljani, igrišče Primorja ob 14. Hermes—Grafika, ob 15.30: Pnmor je—Ilirija, službujoči Dorčec, nadzor nad blagajno Jugovec. V Mariboru, igrišče železničarja, ob 14. Viktprija—Železničar, ob 15.30 Maribor—Rapid, službujoč.! Fischer, blagajna Senica. V Celju, igrišče Celja ob 14. Celje—Jugoslavija, ob 15.30 Atletiki— Olimp, službujoči Jegrišnik. V Trbovljah, igrišče Amaterja ob 14. DASK-Retje, ob 16.30 Amater—Trbovlje, službujoči Hvala. V Domžalah, igrišče Domžal ob 15.30 'Domžale—Disk, službujoči Bizjak. V Zagorju 0b 15.30 Zagorje—Svoboda, službujoči čopar. Na Jesenicah, igrišče Bratstva ob 15.30 Bratstvo — Gorenjec, službujoči Gregorčič. V Ptuju, igrišče Ptuja ob 15.30 Ptuj—Drava, službujoči Vuga. V čakpvcu igrišče ČSK ob 15.30 ČSK — Gradjanski. službujoči Majerčak. Mengeš, Kamnik, Laško, Radomlje. Sa-v ' *"* Zalog, Svoboda—Tržič, Šoštanj. Istra, Žalec, javornik se prireditve iz tehničnih razlogpv (pomanjkanje igrišča ali igralcev) oprostijo, poročilo za savez pa morajo Poslati s pripomb^), da se prireditev iz tehničnih razlogov ni mogla vršiti. Ostali klubi priredijo tekmo dveh svojih moštev z. začetkom ob 15.30. Vsi sodelujoči klubi postavijo p0 pet rediteljev, v krajih, kjer je samo en klub. skrbi ta za službo na igrišču in za rediteljstvQ. V ostalem se je ravnati Pp saveznih objavah in Po objavah n. o- v »Jutru« od 2. oktobra. Slovan 4 3 1 0 11 : 2 7 Grafika 4 3 1 0 9 : 2 7 Reka 4 3 0 1 11 : 5 6 Jadran 4 2 0 2 12 : 6 4 Sloga 3 1 0 2 6 : 9 2 Svoboda 4 1 0 3 3 : 8 2 Mars 4 1 0 3 3 :12 2 Korotan 3 0 0 3 2 :13 0 Tudi juniorji so z nedeljskim, petim kolom prekoračili polovico jesenskega dela tekmovanja. To kolo je dalo v glavnem pričakovane rezultate, le 0 : 0 v srečanju šiškarjev s črno-belim drobižem je nekoliko presenetil, črno-beli so s tem za Marsovci s tremi pikami v zaostanku, in so sicer trdno na drugem mestu, na prvo pa morajo za to jesen nade pokopati. Marsovci so knjižili nad opasnimi juniorji Sla_ vije prepričevalen 3:0 in se s tem otresli še poslednjega nevarnejšega nasprotnika. Nemara da bodo ostali preko zime na prvem mestu. Belo-zeleni še vedno niso prišli do sape, tokrat so morali z 1:2 prepustiti obe piki Korotancem. Trnovčani so še nadalje šibki, Rečani so jim natrosili 0 :4 v mrežo ter jih še nadalje pustili na dnu tablice brez točke. Svoboda je klonila proti Mladiki z 0 : 2 in padla s petega na sedmo mesto, za Mladiko: to je obenem edina sprememba v tablici, ki je do naslednjega kola taka: Mars 5 5 0 0 22 Primorje 6 4 11 17 Slavija 5 3 0 2 8 LZSP (Službeno) Seja upravnega odbora jutri v petek ob 20. v damski sobi kavarne EJm^ne. Točno in polnoštevilno. Srednješolsko prvenstvo \ table - te„isu. V soboto in nedeljo se je vršilo v Lokalu Ž- S. K. Hermesa in v priredbi istega srednješolsko prvenstvo Ljubljane za moštva in posameznike. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev. V tekmovanju moštev je sigurno zmagala Ill.drž. realna gimnazija v postavi: Lazar — Simon — Drnovšek z rezultatom 5:1 nad H. državno realno gimnazijo (Dji-novski, Scagnetti, Dolinar) in 5:1 nad I. državno realno gimnazijo (Perry — Zornada — Skapin) Drugo mesto je zasedla II. drž. real, ginin., ki je wo zmagala nad I. drž. realno gimn. V finale singla gospodov so se plasirali: Marinko, Lazar, Perry in Djinovski. Zmagal je sigurno odlični Marinko (proti Lazarju 3' 1. Perrvu 3:1. Djinov-skemu wo). Drugi je bil Lazar (proti РеггУи 3:1. Djinovskemu wo) in tretji Perry (proti Djincvskemu wo). ŽSK Hermes (moto>ekcija). Seja sekcij-skf«a odbora danes ob 20. pri »Keršiču«. Nov porast prebivalstva v Julijski Krajini Bilten centralnega statističnega urada je objavil ppdatke o ljudskem gibanju v reški, goriški, pulski, tržaški in zadarski Pokrajini za mesec avgust. Po teh podatkih se je v omenjenih petih pokrajinah rodilo 3.954, umrlo 883, izselilo 2.469, selili pa s0 se 2.103 ljudje. Prebivalstvo vse dežele je tako narastlo za 3.437 iuš. V prvih osem mesecih t. 1. ее je rodilo v vsej deželi 12.711, umrlo pa 8.450 ljudi. Kakor smo posebej od meseca do meseca ugptavljali za tržaško in goriško pokrajino, je mogoče tudi za ostale tri pokrajine skozi vsa leta dognati, da je bil naravni p0rastek prebivalstva na deželi sorazmerno mnogo večji kakpr v mestu. V mesta se je sicer redno priseljevalo vedno več ljudi kakor na deželo, odkoder so se ljudje pravzaprav še izseljevali, vendar pa efekt tega preseljevanja še vednp ni dosegel naravnega prirastka ljudi na deželi. Drobne novice V Trstu se je poročil pekarnar Rudi Va-tpvec z gdč. štefico MahnetoVo iz Trsta. Nov0 ljudsko štetje, v Uradnem listu je bil objavljen zakonski dekret, z dne 9. avgusta t. 1., ki določa,, da se vrši 21. aprila 1936 novo 8 ljudsko štetje v vsej Italiji in kolpnijah. Doslej so se, kakor znano, vršila ljudska štetja vsakih 10 let Poslednje je bilo 21. aprila 1931. Spremembe priimkov. V Uradnem listu je bilo v številkah od 17. d0 24. septembra t. 1. objavljenih 66 dekretov goriškega, reškega in zadarskega prefekta o spremembah priimkov 130 psebam. Spremenjeni so poleg drugih priimki: Lučič v Lucchi> Viličič v Villini. žerjav v Seriani, Brezi-gar v Brandi, Korošec v Corsini, Mišič v Missini, Jurčič v Giordani. Brušič v Fiq-rentin, Krivičič v Crivelli, Milinovič v Mi-liani. Mihic v Migliori. Komel v Comelli, Nikšič v1 Gprassini, Jak0vljič v Di Gšaco-m0. in Bo&tjančič v Bastiani. Na Učki gradijo novo cesto. Od turističnega zavetišča je speljana na koto 1400 m Cesta bo dolga 4.5 km in 3 m široka. Trije kilometri sp že dograjeni. Od k0nca ceste do vrha Učke b0 še 20 minut hoda. nova bela peneča se pasta za zobe v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratM uporabi snežno bele. DOVRŠENOST SEDANJOSTI l Poskusite §e danes. Tube po Din 8.— Tube po Din 12.— Na več krajih bodo napravili avtomobilska postajališča. Cesto gradijo na stroške Ipvranske občine. Minister za javna de|a Cobolli—Gigli je bil v nedeljo spet v Trstu. Prisostvoval je pdhodu manjšega oddelka vojaštva v vzhodno Afriko. V ponedeljek dopoldne je minister Potoval po Krasu, kjer si je ogledal razna javna dela. Bil je tudi na meji v Kačji vasi. Iz Trsta je v ponedeljek poppldne odpotoval 518. mitraljeski bataljon, ki pripada 151. infaterijskemu polku. Bataljon šteje 1160 mož, 150 glav živine in 50 strojnic. Fašistične organizacije so ob njegovem pdhodu priredile velike manifestacije, ki sta jim prisostvovala poleg zastopnikov oblasti tudi vojvoda D'Aosta in ministe.« za gradbe Cobolli—Gigli. PoKrajinska fašistična zveza za zaščito materinstva 'n dece v Trstu je razpisala, več nagrad za novoPoročeuce. Nagrade pa bodo novoporočenci dpbili le Pcfl posebnimi ppgoji. Poleg drugih morajo predložiti zdravniško epričevalp o ßvoji zdravi in močni fizični konstituciji in dokazila, da še niso stari preko 30 let. Slične nagrade je razpisala tudi goriška zveza. Na Opčinah je Pred dnevi težak tovpr-ni voz zadel v tramvaj. Oba voza sta bila močno poškodovana. Človeških žrtev ni bilo. V Sesljanu je zadel Miroslav širca iz Nabrežine 6 svojim kolesom v tovorni avto. Sunek je bil tako močan, da je širca odletel na rob ceste in treščil, v obcestni kamen. Dpbil je hude poškodbe na glavi in levi nogi. g Naše gledališče Drama. Začetek ob 20. uri. četrtek, 3. t.m. Med včeraj in jutri. Premiera. Red četrtek. Petek, 4. t.m. zaprto-Sobota. 5. t.m. Tu;"e dete. Red B. Opera Začetek ob 20. uri Sobota, 5. oktobra: ManOn- Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 6. oktobra: Sveti Anton, vseh za ljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Otvoritev operne sezone 1935/36 bo sredi prihodnjega tedna. Prvič se vprizori na slovenskem odru opera *Pepelka Angelina«, dalje v popolnoma novem prevodu, novi in-scenaciji, zasedbi in režiji Madame Butter-fly«, za tem pride na vrsto na novo postavljena Verdijeva cpera >Aida^c in predelana znana opereta »Mam'zelle Nitpuche«. Dolžnost našega občinstva je, da podpira našo najvažnejšo kulturno ustanovo, naše Narpdno gledališče. Zato vabimo v krog stalnih posetnikov drame in opere vse one, ki se dosedaj še niso priglasili. Veliko število stalnih posetnikov — abo-nentpv naj bo dokaz našega zanimanja za našo gledališko umetnost. Priglase za abonma sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču med uradnimi ura. mL Peter Malec, e^olvent dunajske igralske akademije se predstavi mariborskemu občinstvu kot režiser Arxove drame »zda-ja pri Novari«, ki jo uprizore v najkrajšem času. Nadarjeni mladi režiser je isto dramo zrežiral v ljubljanski drami ter žel popoln uspeh. Delo samo se vrši v 15. stoletju (za časa žolnirstva) v Švici ter ее odlikuje po elementarni dramatiki dogajanja ter prav odrsko p sani vsebini. Mariborsko gledališč« Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«. Premiera. BloVi Petek , 4. oktobra: Z.iprio. Sobota, 5. oktobra ob '20. uri. Izdaja pri -Novark. Premiera. Bloki. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. 3 : 4 7' 10 9 6 V nekaj vrstah Preteklo nedeljo je mariborski SK železničar gostoval z dvema garniturama: v čak-ovcu prpti SK Gradjanskemu, v Ptuju pa proti SK Dravi. Obe tekmi, ki sta bili prijateljski, sta se končali z zmago SK železničarja, in sicer v čakovcu v razmerju 8 : 0 (5 : 0), v Ptuju pa 6 7:3 (1:0). Občin* Ljubljina Mestni pogrebni ia vod V globoki žalosti sporočam vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da \e naša srčnoljubljena mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Vesela roj. Tonajser dne 1. oktobra 1.1, ob 22. uri, po dolgi, mučni bolezni, mimo in boguudano umrla. Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, ob 16. uri izpred mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče h Sv. Križu• LJUBLJANA, dne 2. oktobra 1935. LUJZA LOVŠINOVA v imenu rodbin: Vesely, Tonajser, Krätky in Lovšin. £L E. Werner: 15 Iflr.Thorsieti hoče boi! Wessentin se je hitro nagnil naprej: «Da — prav imate! Vino je kar nenavadno temno —» je dejal in pcdržal svoj kozarec ob tega. «Mnogo temnejše —» «Aha — tudi vi vidite!» «A povejte vendar, za Boga, v kakšni zvezi je barva vina...» Namesto odgovora je doktor vzel kozarec in izlil njegovo vsebino v eebrič za led. To je storil s toli čudno resnobo, da so vsi osuplo zrli na njegovo početje. Nato je rekel tako tiho, da ga je mogla slišati samo družba okoli mize: «Cijankalij —!» Prestrašen molk je sledil njegovim besedam, dokler se ni Lyt-ton E. Buzz prvi zbral. «Ali — to je nezmiselno! To bi bil atentat s strupom — navaden poizkus umora!» Thorsten mu je mignil, naj molči. Nato je s poudarkom ukazal: «Stvar je opravljena! Popolnoma opravljena! Da mi je ne razpi-hnete v kako senzacijsko reportažo, Mr. Buzz! Doktor Fabricius se je zmotil... !» «Menda bom vedel, kaj trdim!» je razburjeno vzkliknil doktor. «Zmotili ste se!» je z rezkim glasom ponovit Američan. «In zdaj govorimo kaj drugega!» Čudno molčečna družba je sedela okoli Thorstenove mize. Srepa mešanica groze in osuplosti se je zrcalila na vseh obrazih. Nihče ni več pokusil vina. Samo Buzz je tiho mrmral sam pri selbi: «In jaz sem ga tako dobro spoznal, malopridneža! — Sicer je izginil v hotel — a kje ■ sem mogel slutiti, da bo —» . Zmajal je z glavo im obmolknil. Fabricius se je med tem oziral po Jaffeiu. ki je zdaj spet sedel pri baru in pil in se zapletal v majhen flirt. Američan se je trudno zasmejal in obslonel na mizi. .«Kako se more dati človek tako prevzeti od praznega poplaha! Lepo reč ste nam nagodili, doktor!» Fabricius je skomignil z rameni. «Res mi je žal —» je za jecljal, a zvok njegovega glasu je razločno kazal, da vztraja pri tem, kar je bil rekel. Gloria je bleda in izmučena slonela na svojem stolu. Nobene besede ni bilo iz njenih ust, toda prepadeno plapolanje v njenih očeh je bilo dovolj zgovorno- Podoba je bilo, kakor da bi se borila z nevidno močjo, ki ji je uklepala voljo. Wessentin in Regina sta se ogibala pogledati drug drugega. Groza tega, kar sta bila pravkar preživela, je ležala nad njima kakor zlovestno breme — in vobče na vseh, ki so bili priče strašnega pripetljaja. Nobeden izmed družbe ni opazil, kako je dr. Kammler prav ta mah vstal izza svoje nedaljne mize, se kratko opravičil spremljevalki in pristopil k Thorstenu. «Ne zamerite — šele pravkar sem vas zagledal —» se je oglasil, kratko pokimal Fabrieiusu in stopil nato k Američanu. «To je pa res presenečenje, da vas vidimo v Berlinu, Mr. Thorsten.» Ta se je trdo zasmejal in udaril z roko po mizi. «Da, presenečenje bi moralo biti — a ne za vas, doktor Kammler!» «A — razumem — zadeva s serumom se bo zdaj vendar že pojasnila! Saj je tudi čas, da obračunamo z nasprotniki!» «Da — obračunali bomo!» Pokazal je na prazni stol zraven sebe: «Ali ne boste sedli, doktor?» Ta se je malce v zadregi nasmehnil, potem pa vendarle ustregel vabilu. Thorsten ga je predstavil. Zdelo se mu je, kakor da bi Kammler Glorijo posebno radovedno opazoval. «Dolgo pa ne morem ostati —» je nato čudno hlastno zatrdil Kammler. «Sem namreč v družbi — s svojo zaročenko.» «Zakaj niste privedli gospodične s seboj?» «Oh — nisem vas hotel motiti!» Zdaj se je oglasil Fabricius. «Čujte, Kammler, kaj ne, da pridete tudi vi jutri na veliko konferenco?» «Na kakšno konferenco?» je začuden vprašal Kammler. «Vse odločilne gospode tukajšnjega oddelka našega tras ta sem povabil za jutri na razgovor!» je rekel Thorsten. «Seveda sem poklical tudi vas, a gospodinja mi je rekla, da vas ni doma- Vsekako vam bo moje vabilo še sporočila!» Kammler se je ustrežljivo nasmehnil: «Nu, saj po tem takem že vem, kako in kaj. Zanesite se name, da bom točno na mestu!» Nato je vstal, kakor da bi se hotel opravičiti «Da, zdaj se res moram vrniti k svoji mizi, Mr. Thorsten. Torej — do svidenja jutri.» , Z vljudnim priklonom vsem na okoli se je hotel umakniti, a Buzz ga je zadržal. «Halo — madež ste si napravili na smoking, gospod Glejte — tu na žepu!» «Madež? — Saj res!» Kammler si je potegnil z roko po vlažnem mestu na suknjiču, nato pa pridušeno, zavzeto vzkliknil. «Nu — to je pa vendarle —» Hlastno je segel v žep in v naslednjem trenutku izvlekel stekleničko, ki jo je izprva gledal, kakor da ne ve z njo ne kodi ne kam. «Tak — kaj pa to pomeni?» A tedajci je prebledel kakor smrt. Opazil ie M mrtvaško glavo in pod njo strašno besedo «Strup.» «Vraga — tega ne razumem!» «Dajte jo semkaj —» ga je razburjen pozval Fabricius, ki je prežeče opazoval vsako njegovo kretnjo. Z drhtečimi rokami se je polastil stekleničice, M ji je manjkal vbrušeni zamašek, in jo po-držal k nosu. «Prekleto čuden duh po grenkih mandeljnih!» je rekel nato in hitro pogledal Thorstena. «V tej steklenički je M — cijankalij!» Kammler si je potegnil z roko po laseh: «Tega bogame ne razumem! Ali sem res v laboratoriju iz raztresenosti vtaknil stekleničko v žep?» «Nu. videti je, da se ukvarjate z lepimi morilskimi naklepi.» Fabricius je komaj opazno skrivil usta. CENE M A LIM OGLASOM Ре 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneeek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—у Mali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka ^ Jutra^ J)III Je" V Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sli+žbo dobi ВеаеЈа I Oin davek » Dm-m iifro ali dajani» *aslova 5 Oin. Najmanjši rnesek 17 Dia K otroku iv, leta staremu, sprejmem Ш dao snažno in zaneslji; ¥0 dekle. ki je vajena tudi v pospravljanju sob. fla-»lov- v ogi. odd. Jutra. w7 Din. Enosob. stanovanje oddam f 1. novembrom na Sv. Petra cesti 43. 23036-31 Dvosob. stanovanje s predsobo in vsemi pritiklinami, oddam na Гуг-ševi cesti 91. 22005-31 Enosob. stanovanje suho. sončno, vrt takoj oddam za 350 Din mirni stranki. Tyrseva 90. 33083-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, oddam za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32064-31 Hranilne knjižice kupujemo po najvišjh cenah. Adamič, zastopnik tt. »Stedovne zadruge«. Ljubljana. Gospoevetska 8. 22008-16 Hranilne knjižice prodate al! kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka al. 12. Telefon 38-10. 208-16 Knjižico Ljubljanske kreditne banke na Din 50.000 in Prve hrvatske štedionice na Din 50.000. prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovina 15«. 32040-16 Pohištvo zlasti kuhinjsko, preostalo pri selitvi, naprodaj, v soboto, 5. oktobra, dopoldne in popoldne. Igriška ulica 6, pritličje, levo. 32096-12 Beseda 1 Din. iavek 3 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din. Stroj za skobljenje železa (Sepmg) prodam. Pačnik Viktor, Mislinje. __ 20001-29 Pisalni stroj zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Dvorakova 31/1 desno. 32090-29 Beseda t Din. davek 3 Din. z? šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Lokal in skladišče oddam v centrumu mesta. Vprašati v pisarni Tyrseva cesta 33. 23104-10 Trisobno stanovanje sončno, parketirano. z vsemi pritiklinami. balkon, oddam s 1. novembrom. Korytkova ul. 28/1. Ogleda se o i LI—11 dopoldne. 33106-21 Štirisobno stanovanie sončno, oddam v palači »Viktorii« za 1. november. Poizve se istotam v I. nadstropju. 23Ш6-31 Trisobno stanovanie oddam na dvoriščni strani palače »Viktorije« na Ale-Ksandrovi .est; Cena JflO Oin. Poizve se pri g. Kam-biS. 22110-31 Dvosob. stanovanie kabinet, prit.ikline. poceni oddam z novembrom. Pov-šetova 16, Kodeljevo. 33067-21 štirisobno stanovanje s prostorno za s tek len o verando in pritiklinami. oddam s 1. nov. po ugodni ceni. Ogled: Kongresni trg 15/П. nad., med 14.—'16. uro. 22004-21 Dvosob. stanovanie parket, oddam mirni stranki za november. Mala čolnarska 7. 23102-21 Beseda 1 Tin, 'Javek 3 Din, za šifro ali daianje našlo •• 5 Din. Naimanjši zne~ Ji 17 Oin. Pekarijo dobro idočo, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija« v hranilnih knjižicah«. 22074-17 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Stanovanju тртшятт aiuww- u.- Beseda 1 Din. davek *> Din. za šifro aH dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Stanovanie dvo ali trisobno, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni«. 23063-31a Dvosob. stanovanje i sončno, iščem za takoj, s kopalnico na drva, za eno osebo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno in prijazno«. 2Э0Т5-31а Petsobno stanovanje v bližini gl. pošte, iščem za februar ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončto«. 23085-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova i Din Naimanjši znesek 17 Din. Opreml jeno sobo 9 separatnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/IL 32034-23 Philips radio Sobo tricevni, za 160 voltov, zelo sončno, mirno, v centru, dobro ohranjen, za priklju- kopalnica, oddam. Naslov ček na tok. zelo ugodno vseh pejlovalnicah Ju-prodam. Dvorakova 31/1, tra. 22083-28 desno. , ————___— ^208^9 i Opremljeno sobo ~~~~~~ poceni oddam gosr>odiu ali gospodični. Dolenjska c. 10. ИШИДШјДМаИЈИИ I 32065-23 NOVO ! NOVO! RADIO URA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu L HIRSCH, Novi Sad Gosoodično sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 22008-23 Opremliene sobe poseben vhod, sončne, zračne, z 1 ali 2 poste ljama. Din 100—350. lahko tudi z vso oskrbo, blizu tramvaja, oddam. Spodnja Šiška, Černetova 3Ü. 32053-28 Beseda 1 Din. davek 3 Din ca šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sopari rano sobo prazno, sončno, v centrumu, v novejši stavbi, išče boljši uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. oktober 1085«. 22076-ЭЭа Družabnika za sukcesivno financiranje do Din 200.(Ю0 išče dohič-kanosno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sukcesivnn«. 22060-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. kupim. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod šifro »10.000«.. 220Г9-17 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov (Mestna hranilnica. Ljudska posojilnica itd.) ЗЗЫ5-16 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. za šilro aH dajanje oaslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Gospodična mlada, simpatična, elegantna, samostojna obrtnica, poroči situiranega inteli-genta. Nižji sloji izključeni. Diskrecija zagotovljena. anonimne ponudbe neupoštevane. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Stvarno«. 23071-25 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. za šifrr ali daianje naslova 5 Din. naiminišl znesek 20 Din. »Orožmška« Dvignite pismo! 23101-24 Dve gospe I P. D. iščeta dva srednje stara ' Tretjega, pol devetnajst, gospoda za plesne vaje. Dopise oa ogl. odd. Jutra po »Plesne vaje«. 22105-^ Za intimno življenje vse potrebščine, zaščitna sredstva, preparate za sodobno higijeno žene, vložke. vato kakor tudi razne irigatorje in tuše. termo-fore. gumaste nogavice itd., potem vse kozmetične in parfumerijske specijalitete in preparate za šport in proti znojenju, za odpravo dlačic na obrazu in telesu, za barvanje las in obrvi, kodra nje in porast las. cea 100 vrst odličnih kolonjskih vod in parfemov itd. do-havlja v priznano prvovrst^ ni kakovosti parfumerija in kozmetika »Omnia«, Zagreb. Gunduličeva 8/1. kat. V»liki iliisfovani katalog z obširnimi navodili pošljemo brezplačno. 21719-34 220&4-34 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišji* cena» Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfova nlica 3 Informacije Seseda I Din. Iavek 3 L ta šifro ali laianje ->astovE i Din. Najm»n!«i znesek 17 Din Kdorkoli (tudi moja žena) napravi kak dolg na iboj račun, brez mojega d-i .-oljenja, nisem plačnik. Млгп Ivan, železniški čuvaj, Bezena p. Limbuš. 32095-31 Beseda 1 Din. davek 3 P'n, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam vinograd pri Krškem v izmeri ЖУЧ) m2 z zidanico in poeodo. Ponudbe na M. Kramar, Kamnik. 22086-3U Restavracija in še gostilna v Mariboru se takoj proda, liprašati Zagorski. Maribor. Slovenska ulica 36. 31707-30 # • ^ Саг ж ч> СО- V3 6 ■ ^ V & & .г' Ж & О^ .О' у oö .V v АГ^ ^ * ^ у 4 о^ * t Občina Ljubljana Brez posebnega obvestila Zapustil nas je dne 1. oktobra 1935. nepričakovano, za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod IGNAC ELSNER ravnatelj tobačne tovarne v pokoju, previden s tolažili sv. vere.' Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 4. oktobra 1935. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta štev. 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1935. Julijana Elsner — soproga, Adolf Elsner, dvorni svetnik — brat ter vse ostalo sorodstvo. Moški ki trpite na seksualni ne v rasten i ji, ozir. impotenci, u-zid' stv lui kciji »polnih žlez. duševni depresiji n tiu«te OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110— Din. Razpošiljamo disk re tu o Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. O^las registriram S. br. 38/ 1934. 206-40 Telefon PREMOG DRVA in KARBO- PAKETI rv. SCHUMI Dolenjska cesta POTNIKA kolonialne stroke, ki redno obiskuje vso državo in bi obenem prevzel zastopstvo sorodnih predmetov išče tovarna. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro uveden«. ¥ S MINUTAH ZA 5 LET MLAJŠA Velikanska izprememba z uporabo pravega pudra POIZKUSITE то Vi se danes lahko pomladite za najmanj pet let in dobite svežo, baržunasto polt, zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle. Poizkusite to sami na sebi na tale enobtav-ni način: Naprašite polovico lica z ^aaine-nitim pudrom Tokalonom (s smetanovo peno) ter motrite v zrcalu razliko obeh polovic Vašega lica. Videli boste isto presenetljivo razliko kakor na zgornji sliki. Puder Tokalon je edini puder ki vsebuje smetanovo peno (pripravljeno po patentirani metodi). To je sestavina, ki omogoča, da daje puder Tokalon licu prekrasno svežo dekliško lepoto. Smetanova pena povzroči, da oetane puder na iicu petkrat dalje kakor sicer. Če ga samo enkrat dnevno uporabite, se Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo. Če se poslužujete pudra Tokalon, ste lahko brez skrbi na vetru in dežju, plešete pa lahko tudi ure in ure v vroči dvorani Vaša polt bo vendarle ostala sveža in lepa. Puder Tokalon omogoči vsaki ženi, da je videti takoj za mnogo let mlajša. P r redni uporabi smetanova pena osvežuje m olepšuje kožo. Pišite še danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moškega, ženskega, namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn MARIBOR, Dvorakova cesta 1. Kupujte domače blago S Kranjska Industrijska družba Jesenice - Fužine, javlja tužno vest, da je njen dolgoletni zvesti uslužbenec, gospod HERIBERT JOHANN ŠEF ŠPEDICIJE TOVARNE NA JAVORNIKU dne 30. sept. 1935* po dolgi mučni bolezni preminul. Rlagopokojnemu bomo vedno ohranili časten spomin. Jesenice-Fužine, dne Z. oktobra 1935- Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Rftmiknr. - Za Narodno Накалю d. d. kot ttokarnarja Prane Jezeršek. - Za toaeratnl del je odgovoren Alojs Novak. - Уа1 i Wubljant