MUTRA Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Poitnlna plačana v gotovini Mormonu Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 15 Maribor, torek 20. Januarja 1931 Izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čsk, zav. v Ljubljani št. 11.409 ^elja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica 6t. 4 Naš danski svet Wend!ov »Dantoa« v »Ljudski knjižnici«. Znamenito knjigo velikega prijatelja Jugoslovanov, Hermana Wendla »Danto-na«, o kateri je nedavno z veliko pohvalo poročalo tudi »Jutro«, ima že »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu, kakor tudi vse ostale znamenite spise Hermana Wendla o Jugoslaviji. Nadalje ima »Ljudska knjižnica« več del modernega nemškega pisatelja Stefana Z\veiga, kojega dela je beležila nedeljska kulturna rubrika »Jutra«. — Za ukradeno uro še carino. Pri okrožnem sodišču so razpravljali predvčerajšnjim prav zanimivo zgodbo o ukradem zlati uri. Ljubeznivi prijatelj je svojemu tovarišu v službi ukradel zlato uro v Mariboru ter z njo popihal čez mejo. Že v Špilju se je hotel tat zlate ure znebiti, a pri pogajanju s kupcem, so ga že prijeli avstrijski orožniki. Zlata ura je že s prihodnjim vlakom romala z ubeg lim tatom n3za.i v Jugoslavijo, samo da so tatu izročili okrožnemu sodišču, zlato uro pa je pridržala carinarnica, dokler ji lastnik ne bo plačal carine za njen ponovni uvoz v Jugoslavijo. Tatinski tovariš je dobil pri okrožnem sodišču primerno nagrado, po uro pa bo moral iti njen lastnik še k ljubljanski carini in tam položiti uvoznino. — Junak z nožem. Snoči so prepeljali v bolnišnico 33-let* nega posestnikovega sina Josipa Stro-melna iz Zg. gorice. V pretepu mu je neki ljubeznjiv tovariš razrezal levo lice. Zadeva bo imela sodne posledice, ker je poškodba težjega značaja. 391 bolnic z biku 50.000 posteljami imaio danes na Češkoslovaškem. Od teh je 160 sološnih javnih. 102 zasebni, 22 specijalnih zavodov za jetične, 52 okrevališč tejr 55 zasebnih sanatorjev. Vštete niso blaznice in psihijat-rični oddelki javnih bolnic. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Jcsefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grort* čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah jn špecerijskih trgovinah. 1 DAVI JE BILO OTVORJENO ZASEDANJE BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE. NAČELO VARČNOSTI V VSEH PANOGAH UPRAVE. 14 in pol milijona prebiual-ceu na Ceškoslouaškem Te dni so bili objavljeni v glavnih potezah rezultati ljudskega štetja v češkoslovaški republiki. Napram štetju v 1. 1921 je naraslo število prebivalstva na Češkem za 432.684, na Slovaškem za 332.669, v Podkarpatski Rusiji za 120.701, torej skupno v teh treh deželah za 886.054. Dozdaj še niso objavljeni rezultati iz Moravske in Šleske. Lahko se računa, da je skupno s tema dvema deželama naraslo v zadnjih 10 letih število prebivalstva v celi češkoslovaški republiki za 1 milijon. Ker je bilo 1. 1921 naštetih 13,613.172 prebivalcev, jih lahko sedaj računamo na 14 in pol milijona. PLES 31 JANUARJA 1931 „UNION" . Predvsem je potrebno — tako povdar-ti krogi — sprovesti temeljno razli-ko med šolami za splošno izobrazbo in s|rokovnimi šolami. Srednje šole imajo stožiti samo splošni izobrazbi in se mora Jsakomur omogočiti obisk teh šol. Vendar pa je treba ustvariti tudi garancije, da nesposobni ne bodo v njih zaman trošili časa, in zato treba brez vsake sentimentalnosti čim prej izločiti vse duševne slabiče. To pa se ne sme vršiti na ta način, da se povečava učno materijo, ker bi to bilo le na škodo najsposobnejših, ne izločilo bi pa pridnih nemteligentnikov. Presoja inteligence učencev je stvar profesorjev v nižjih 4 razredih srednje šole, in v spričevalu v mali maturi bi morala biti klavzula, da-li je učenec sposoben za nadaljevanje študij na srednji šoli. Kdor te klavzule ne dobi, še vedno lahko gre v obrt ali drugi manuelni poklic. ^onina v prvih 4 razredih bi naj bila mala. V višjih razredih pl bi se morala uvesti šolnina, ki bi krila dejanske stroške za šolo, četudi do 500 Din. Seveda bi se najsiromašnejše na podlagi zadevnih dokumentov oproščalo popolnoma ali delno. tilede visokih šol predlaga te dni v zagrebškem » Jugoslov. Lloydu« inž. Marijan Leskovar reformo v tem smislu, da bi na pravni, filozofski in bogoslovni fakulteti vsakdo z maturo lahko skozi 3 leta študiral po svoji volji, kar bi hotel, in na podlagi položenih izpitov dobil spričevalo o akademski izobrazbi. Glede šolnine bi tu naj veljala načela, kakor za višje razrede srednjih šol. Tako bi si u-stvarili neodvisno akademski naobraže-no inteligenco. Kdor bi pa po dovršeni treh letih akademskega študija hotel dobiti usposobljenost za kak poklic, bi za svoj študij moral izbrati od države predpisani minimalni program in po dosegi spričevala o akademski izobrazbi študirati še leto dni, da si pridobi potrebne po •goje za praktično delo v svojem poklicu. Ministrstvo prosvete pa bi moralo po obstoječih potrebah določati vsako leto numerus clausus za te študije. Numerus clausus bi se moral uvesti tudi za študije la specijalnih strokovnih šolah (tehnična, medicinska, agronomska iti veterinarska fakulteta). Na vseh teh šolah treba tudi Speljati strogo disciplino in navajati dija- Kje bo razorožituena konferenca ? PARIZ, 20. jan. »Petit Parisien« se zno va bavi z vprašanjem, kje naj se vrši razorožitvena konferenca, in pravi med drugim: Danes je že gotovo, da bo Svet društva narodov odgodil to vprašanje na majsko zasedanje. Trenotno so v diskusiji trije predlogi: Francozi predlagajo San Sebastian, ki nudi udeležencem konference največ ugodnosti vseh vrst; dunajska občina je poslala Svetu društva narodov oficijelno povabilo za konferenco na Dunaju, ki pa — po mnenju »P. P.« — nima zadostnega števila hotelov s potrebnim konfortom; končno je v kombinaciji tudi Ženeva, ki pa za dotok 3000 do 4000 oseb nima ne zadostnih prostorov za prenočišča niti pet do šest nujno potrebnih razpravnih dvoran. Komisija za urediteu hudournikou BEOGRAD, 20. jan. V ministrstvu za šume in rude se je ustanovila posebna komisija za ureditev hudournikov v državi. Predsednikom komisije je imenovan pomočnik ravnatelja g. Milorad Ivanovič. Uanderuelde o mednarodnem položaju BRUSELJ, 20. jan. Socijalistični voditelj Vandervelde je imel te dni velik govor, v katerem je povdaril, da sicer ne veruje, da bi pretila svetovna vojna, da pa je treba s tem računati, da je mednarodni položaj v svetu slabši nego je bil kedaj doslej. Svetovni mir bi bil porušen za sedaj samo z napadom na Poljsko. Zato treba paziti, kaj dela Nemčija. Kon- ka na to, da je delavec kakor vsak drugi. S tem šolskim sistemom bi se cela vrsta fantov iz 4. razreda srednjih šol usme rila pravočasno v obrt in druge rruanu-elne poklice, najsposobnejšim pa bi se omogočil dostop do najvišje izobrazbe. In kar je glavno, narod bi dobil za pravnike, zdravnike, tehnike itd. res samo cem svojega govora je Vandervelde povdaril, da se versaillska mirovna pogodba more spremeniti samo s prostovoljnim in mirnim pristankom vseh zainteresiranih sil. Kitajsko-ruska pogajanja PEKING, 20. jan. Tu se mudi kitajski minister za zunanje zadeve dr. Wang, ki je izjavil nekemu listu, da je na moskovski konferenci na prvem mestu konflikt radi vzhodnokitajskih železnic. Izven tega se bo vršil razgovor o diplomatskih odnošajih med obema državama teroki-tajsko-ruski trgovinski pogodbi. * Uaiikanska tobačna industrija RIM, 20. jan. Vatikan se bavi z načrtom, da ustanovi lastno tobačno tvornico, ki bo vršila ne samo potrebe Vatikana, temveč tobačne izdelke tudi izvažala. Temeljna glavnica znaša 8 milijonov lir. Vse osobje je italijansko in uporabljali se bodo le italijanski stroji in tiskovine- Ueliki uiharji u južni Italiji RIM, 20. jan. V južni Italiji, posebno v Tarentskem zalivu, divjajo težki viharji, ki so napravili že ogromno škodo. Ogenj v kinu CARIGRAD, 20. jan. V Galati je nastal v nekem kinu ogenj, ki se je naglo razširil in povzročil silno škodo. Med požarom je bilo veliko število ljudi ranjenih, med njimi 8 zelo težko. najsposobnejše. Davčno breme za srednje in visoke šole bi se zmanjšalo in bi se ti stroški porabljali za snovanje novih o-snovnih, 'kmetijskih in raznih drugih stro kovnih šol. Zaustavilo pa bi se pretirano obiskovanje srednjih in visokih šol m zmanjšalo število duševnega p-roletarijata. —, . 0 reformi srednjih in visokih šol se zadnje čase mnogo razpravlja v naši javnosti. Skoro vse razprave o tem problemu izhajajo z osnovnega vidika dejstva, da naše srednje in visoke šole producirajo ogromne mase duševnega proletariata, za katerega v toliki meri m možno najti zaposlenja. To dejstvo je napotilo mnoge odlične javne delavce, da so se odkrito zavzeli za radikalno reformo današnjega stanja z uvedbo novega šolskega reda. Zlasti zagovarjajo to potrebo skoro vsi gospodarski krogi in —»jih časouisje, povdarjajoč, da bi zlasti Sastopniki našega gospodarstva morali "vesti v tem pogledu najodločnejšo akcijo. — LJUBLJANA, 20. januarja. V dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, je davi ob 10. ban dr. Marušič slovesno otvoril banski svet Dravske banovine. Seji so prisostvovali vsi člani banskega sveta, razen dr. Kramerja, ki je bil imenovan za poslanika v Pragi. Otvoritveni seji je prisostvoval tudi pomočnik bana, dr. Pirkmajer ter vsi načelniki posameznih oddelkov banske uprave. Banski svetnik dr. Senekovič je najprej prečita! odlok, s katerim se sklicuje banski svet Dravske banovine k svoji prvi seji. Nato je imei ban dr. Marušič na banske svetnike skcro uro trajajoč govor, v katerem je podal v glavnem sliko banskega proračuna. Naglašal je pri tem načelo čim večje štedljivosti v vseh pauo-, gah banske uprave, pri čemer pa nika-' kor ne smejo trpeti življenski interesi banovine. Poizkušalo se bo tudi olajšati bremena, ki jih morajo nositi občine, v kolikor gre pač za izdatke v splošno korist. Proračun upošteva v veliki meri težaven gospodarski položaj. Zato se je pri sestavljanju dohodkov banovine gledalo predvsem na to, da se javna bremena ne povišajo. Konečno je ban pozval vse banske svetnike, da naj se z vsemi svojimi močmi posvetijo delu za gospodarsko, prosvetno in socijalno povzdigo Dravske banovine. Pred prehodom na dnevni red je bila Nj. Vel. kralju odposlana brzojavna izjava vdanosti, ministrskemu predsedniku ! generalu Živkoviču pa pozdravna depeša. Čitanje brzojavke na kralja so poslušali zborovalci stoje in-, pozdravili vse bino z živahnim ploskanjem. Banski svet je pričel nato razpravo o proračunu za finančno leto 1931-32. Razpravo je otvoril načelnik finančnega oddelka banske uprave, dr. Orel, z daljšim j govorom o potrebah upravnega ozemlja. TVr***-wrnw^ V v p v p v iv T„fra maaumaamiaivmm iaea Beseda o naših druitiih In obinfh zborih PREVEC DRUŠTEV! - PREDSEDNIKI IN FUNKCIJONARJI. - MEDSEBOJNI ODNOŠAJI. — NESREČNI SPORL — ENOTEN CILJ. — SOKOL VODILNA ORGANIZACIJA. — ZAKONCENTR ACI JO! Pravkar se vrše po vseh naših krajih občni zbori društev, kjer funkcijonarji prikazujejo več ali manj odlično rešeno nalogo svojega delovanja. Ponovno smo na tem mestu že izražali mnenje, da imamo danes širom naše ožje domačije tolikšno število društev, da bi prav gotovo lahko odnesli tudi v tem oziru — rekord. Na žalost je sposobnih in dela voljnih društvenih delavcev malo, zato mnogo društev peša. Da je marsikje članstvo pri raznih društvih s podobnimi cilji isto, je znana stvar. Pravijo, da je blizu nas celo kraj, kjer je vsak vaščan — na splošno zadovoljstvo — če že ne predsednik, pa prav gotovo funkcijonar kakšnega društva. Le pri delu in — članarini so križi in težave! Eno izmed naših manjših mest se ponaša z 22 društvi, kar je vsekakor najmanj — luksusl Malomeščani sami uvidijo potrebo redukcije, toda — kdo naj bo oni, ki mora likvidirati?! Do sporazuma ne pride, ker ima — po mnenju gg. predsednikov — vsako njihovo društvo svoj »konstruktiven cilj*! Članstvo pa stoka pod pezo društvenih obveznosti. Danes je oficijelno iz društvenega življe nja izločen strankarski moment, vendar do tesnega sodelovanja v mnogih krajih ne more priti, ker je »nad« in »pod«-re-jenost društev v posameznih trgih in vaseh še vedno velik kamen spodtike. Kdor torej pozna današnje razmere na deželi, ve, da naša društva niso v dobrih medsebojnih odnošajih. Pa ne da bi bila na-sprotstva izraz zdravega tekmovanja. Največkrat so na žalost vseh razkritij kriva osebna nasprotstva predsednikov ali funkcijonarjev. Na občnih zborih se take zadeve težko rešijo, ker Interni forum ne more presojati zadeve objektivno. Spori rastejo in ugled društev — pada. Po lanski vladni deklaraciji o narodnih društvih bi moral biti položaj dokaj spremenjen. Vsako društvo ima nalogo, da kot ognjišče našega narodnega udejstvovanja postane činitelj državne politike in jugoslovanske državne misli. Po inten- cijah vlade naj nacijonalna misel usmeri vsa društva k enemu cilju, t. j. napredek Jugoslavije! Povsem v aktivističnem duhu se naj zedinijo društva za razvoj svojih sil na vseh poljih. Zato je potrebno, da se društva — ki imajo pogoje do obstoja — podpirajo in si naj nikakor ne nasprotujejo! Tuintam opažamo danes že stremljenja v smeri koncentracije: nekdanje centrale narodnostnega dela »Čitalnice«, knjižnice itd. se razdružujejo v prid Sokola, ki je danes naša vodilna nacijonalna organizacija. Tega dejstva se bodo morali zavedati čimprej tudi vsi oni, ki še danes stoje temu pokretu ob strani ali ga pa samo od daleč opazujejo! Sokol kot nosilec nove državne miselnosti, bo moral postati žarišče novega društvenega življenja v vseh naših krajih. Vse, kar se da spojiti z njegovimi inten-cijami, se bo moralo združiti, z vsemi o-stalimi kulturnimi, športnimi in dobrodelnimi društvi pa bo stal v najboljših odnošajih. Duh strpljivosti in sloge bo vezal vse v veliko družino, delujočo za vsestranski napredek Jugoslavije. Vsi vemo, da Sokol danes ni le telovadna institucij, nego je ideja, ki hoče narod telesno in duševno prekvasiti ter vzgojiti nov, zdrav in močen rod, ki se bo zavedal svojih dolžnosti do kralja in domovine. V tem oziru drugim društvom ne bo treba mnogo premišljati, saj imajo na svojih praporjih ista gesla! Nikakih ovir pa ni. da da ne bi mogli strnjeni delovati v Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sedanji občni zbori nudijo priliko, da se krajevni položaj društev premotri iz višjega vidika. Ako nepotrebna društva ne bi hotela uvideti potrebo strnitve, bo inicijativa morala iziti pač iz Sokola samega. Visoko poslanstvo državne ustanove ga sili k temu! S tem bi končno vendar prenehalo nesmiselno kopičenje društev, preostalim resnično potrebnim pa bi bil zasiguran razvoj in — napredek! Mariborski in dnemi drobiž Hlariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 20. januarja ob 20. uri »Plesni večer« Olge Solovjove Izven. Sreda, 21. januarja. Zaprto. Četrtek, 22. januarja ob 20. uri »Grof Luksenburg« ab. C. Kuponi. Petek, 23. januarja. Zaprto. Sobota, 24. januarja ob 20. uri »Duh zemlje«, ab. A. Kuponi. Iz gledališča, V četrtek, 22. t. m. se bo ponovila Leharjeva popularna in me-lodijozna opereta »Grof Luksenburški«, ki spada med najboljše letošnje vprizo-ritve. Ab. C. — V soboto, 24. t. m. bo druga repriza zanimive žaloigre Franka Wedekinda »Duh zemlje«, ki je že dvakrat napolnila hišo. Ab. A. Kuponi. — Pripravlja se Shawova družabna komedija »Ljubimec« v režiji g. Skrbinška ter v opereti Leharjeva romantična opereta »Ciganska ljubezen« v režiji g. Trbuho-viča. Kontrola mer !n dragocenih kovin. Osrednja uprava za mere in dragocene kovine je opozorila kontrolo mer, da se ponekod prodajajo špirit, kisline, olja, žganja itd. v steklenih balonih, ki niso pregledani in žigosani od kontrole mer. Opozarja, da morajo stekleni baloni imeti označbo obsega in žig kontrole mer kot dokaz, da je obseg točno naveden. Črta, ki označuje mejo mere, mora biti dolga vsaj 1 cm. Pri balonih od 20 litrov naprej se mora obseg obeleževati na decilitre, pri manjših na centilitre. Tvornice, ki jih izdelujejo, jih smejo samo propisno žigosane puščati v promet Za določanje obsega balona morajo nabaviti kubator, ki drži 160 litrov, z razdelbo od 0 do 160 litrov. Ti predpisi ne veljajo za balone, ki se porabljajo samo za prevoz. Seveda v tem slučaju ne sme biti na njih označen Obseg, M Prečauanje o strelouodnih napravah Sinoči je bilo v Apolokinu prvo predavanje viš. inšpektorja g. inž. Brauna o strelovodnih napravah. Dasi intereslra ta predmet neposredno le maloštevilne O' brtniške stroke, v prvi vrsti kleparske in ključavničarske, in dasi je radi pozne objave udeležba zunanjega obrtništva izostala, je prišlo na predavanje krog 150 mojstrov in naraščajnikov, ki so z vidnim zanimanjem slediti predavateljevim temeljitim izvajanjem. Sinočnje prvo pre davanje je trajalo dve uri. Predavatelj je poljudno raztolmačil nastanek strele, zgo dovino strelovodnih naprav od Franklinove naprave iz leta 1752 naprej, se dotaknil Tosslerjevih fizikalnih raziskovanj, razložil navodila Zveze nemških elektrotehnikov iz 1. 1901 o zaščiti stavb proti streli itd. Na mnogoštevilnih skioptičnih slikah je opozoril na napake pri postavljanju strelovodov in na najbolj praktične napeljave. Predavatelj je tehnični vodja centralnega obrtno-pospeševalnega urada v avstrijskem trgovinskem ministrstvu, kjer deluje že 25 let in velja kot eden najboljših specijalistov za strelovodno tehniko, ki je o tem predmetu spisal že tudi več, deloma tudi pri nas znanih, znanstvenih knjig. Pred predavanjem je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik pozdravil predsednika obrtno-pospeševalnega urada zbornice za TO J g. Ogrina, ki je v jedrnatem nagovoru tečaj tudi formalno otvoril, in predavatelja g. inž. Brauna. Udeleženci so oba gospoda živahno alkla-rnirali. Danes zvečer bo predavatelj ob Isti url in v Istem prostoru v nadaljevanju svojega poučnega predavanja razkazal za napeljavo ln preizkušnjo strelovodnih naprav potreben materiial, Instrumente ln aparate ter dajal praktična navodila za projektiranje In lxvršitev naprav, — m mestecu. Tako je končala književna proslava Krnita Hamsuna in sigurno je, da je na Norveškem drugič ne bodo več prirejali, ne da bi vprašali pisatelja za dovoljenje, Ker pa je sigurno, da Knut Hamsun bo dal nikoli odobrenia, lahko čaka n!e-gova domovina z izkazovanjem časti in s proslavljanjem do njegovega — sprevoda... Knut Hamsun je eden onih ljudi, ki so se dvignili z močjo svoje volje ter z vero v 'asten umetniški talent. Malo je znane-iz pisatelevega življenja. Če pride na niegov dom kak novinar, naide vsa vrata ZaPrta, Knut Hamsun ne da’e intervjujev. “Pisatelja Hamsuna najdete v mo;ih knjigah, ali človek Hamsun želi živeti v mi-ru!« To je vse, kar je imel povedati Hamsun nekemu popularnemu publicistu, ki je hotel zbrati podatke za obsežno kritično delo o njegovem književnem udejstvovanju. Če je torei iz današnjega pisateljevega živFenja le malokaj znano, pa je več podatkov iz onega časa, ko se je moral boriti za priznanje svojega talenta. Znana .le posebno doba njegovega bivanja v U carstvu otroških ust Na mostišču pred Veliko kavarno, kjer Se radi »centralnega kolodvora« gnete mnogo ljudi, avtobusov, avtomobilov, motorjev, kolesarjev in izvoščkov — se znajdeta gospod Nadič in njegov milje-nec Dušan. Gledajoč ves ta vrvež, opozori na prehodu preko ceste oče svojega sinčka: »Pazi, Dušanček, zdaj pride — »tu-tu - tu« ... A nadebudni, moderni Dušanček se odreže skrbnemu papanu: —■ Ah, kakšen »tu-tu-tu?!« To je najnovejša tipa znamke Mercedes-Benz na šest cilindrov...« Mali se je s »Fordom« sicer zmotil, a nekje je med odraslimi ču! o »Mercedesu«.--------- Neke nedelje, ko je vladalo nestalno vreme, reče mama svojemu malčku Mi-IanČku: »Poslušaj dragec! Umij se dobro, da boš čist; popoldne pojdemo na sprehod, če bo lepo... Milanček pa se odreže: »Saj bi se u-mil, mamica, pa se bojim, da bo slabo vreme in bomo ostali doma .. •« * Mihec je poznan kot modrijan cele Sole. Občudujejo ga ne-le njegovi tdvari-£i nižjih in celo viš!ih razredov, ampak tudi učitel-ica študira njegovo modrost kot problem svoje vrste. Okoli Mihca-navihanca se z^ira v Spiskih odmorih ves razred in pričakuje Presenečenja. — cM VtP t Ameriki in v tem času je bil enkrat tudi kondukter v mestu Chicagu. L. 1886. je prišel Hamsun kot 27 letni mož v deželo »neomejenih možnosti« V tem času je v lastni nakladi izdal nekoliko svojih del. Vendar je moralo priti šele njegovo veliko delo »Glad«, da si je pridobil ime in priznanie. V tem času je torej kondukter prodajal karte, prejemal drobiž, najavljal imena poedinih postajališč, pomagal starejšim damam pri vhodu in izhodu, zvečer pa je po obračunu posedel nekaj ur pri čaši piva, v družbi kolegov-kondukterjev. Hamsun je bil zadovoljen v kondukterski službi, saj je imel v nasprotju s prejšnjim nerednim življenjem, ko se je moral boriti za kos kruha, sedaj redno plačo, svojo sobo, hrano, zvečer po končanem delu pa se je lahko udal demonu, ki ga je stalno dražil, mučil, in ga silil k pisanju. Vendar v službi ni mogel dolgo ostati. Kljub temu, da je vložil Hamsun ves trud v to, da se nauči neizčrpno število imen ulic, ki jih je moral neprestano javljati, vendar vedno ni uspeval v zadovoljevanju potnikov. Vrstile so se pritožbe za pritožbo in nekega dne je ostal Knut Hamsun zopet brez službe, brez zaslužka, brez hrane in strehe nad glavo, popolnoma sam, osam1'en, brez novčiča v žepu, lačen in izmučen. V tej situacri se je odločil napisati daljše pismo milijonarju Armour-ju, kateremu je opisal svoj položaj in ga prosil pomoči Za pošto ni imel denara, zato je sam obnese1 pismo v mili!onarjevo pisarno, k;er ga ie nredal uradniku. Ta ga ie ne*e1 šefu in čez nekai trenutkov se ie smehliaioč vrnil in ni-ožil začudenemu Hamsunu 25 dolarjev (za odrapanca tedaj veHka svotal) z iz'avo: — »Stari« vam pošiMa ta bankovec in pravi, da ie pismo vredno 25 dolarev!... Ta dogodek je igral v Hamsunovem živMeniu veliko vloro, ker pravi sam, da mu je bilo s tem utrjeno zauoan'e v lasten talent. Sam enostavno zakl*učuje: če je bilo to nismo tako nanisano, da je dovedlo mili;onarja do te?a, da mi je dal 25 dolarjev, si sigurno nridobim kot pisatelj s'avo in priznanie. Se z večjo enersrlio je začel Hamsun redno pisati in se boriti za prizname svceera talenta. Z močno in nezlomljivo silo je rinil naprej proti svojemu ciliu. Danes pa ima Knut Hamsun ime, slovito po celem svetu, pozna ga po nic?o-vih delih vsak inteMrait. A ti podatki iz Vegovega življenja so dokaz, kako se je Knut Hamsun neprestano boril, kako je trpel, stradal in delal, da je končno — zmagal! Pa je Mihec sprožil zelo »kočljivo« vprašanje: »Fantje, zakaj pa pes maha z repom, če hoče prijatelja ali znanca pozdraviti?« — Mali slušatelji so si razbijali glavo radi odgovora in učiteljica sama priznava, da je bila pred 10-letnim modrijanom v »veliki« zadregi. Videč zadrego, se je Mihec odrezal zmagovalno: — »Zato, zato —------------ ker----------- nima klobuka na glavi!«----------- * V zemljepisni uri je vprašal učitelj: »Kdo ve, zakaj se misli, da je bila puščava Sahara enkrat morje?« Rado se dvigne in odgovori: »Ker zamorci še danes nosijo kopalne hlače!« > re kralj petroleja priredi ples Ko je nedavno znani petrolejski kralj Henry L. Doh:rty hotel svojo hčerko Heleno upeljati v washingtonsko družbo, je priredil ples, ki je stal nič manj nego milijon dolarjev (56 milijonov dinarjev). Naravno je ta prvovrstni »družabni dogodek« vzbudil veliko senzacijo. Za plesno svečanost je nafel celo nadstropje »May'air«-hotela. Diner za vsako osebo je stal 25 dolarjev (1700 Din). Vsaka izmed 12 častnih dam, ki s,o ta večer bile krog njegove hčerke, j? dobila za darilo uov avto. <*• r n v t V Sokolstvo Smuške tekme sokolske župe. Mariborska sokolska župa priredi dne 8. februarja na Pohorju smuško tekmo članov in naraščaja. Za prve je določena 10. za druge pa 5 kilometer-ska prrv^- Tekme se labko udeleže člani in nara^a^lki vseh sokolskih društev mariborske soko'«ke ?uoe. Prijave za vse. ki se mislno sifuruo udeležit* tHn?ast v tvojih očeh.« »Oh. kako ste podli! Na pomoč! Na pomoč!« »Hočem, da me ljubiš! Za to ceno nomilncHm Manfreda! Za to ceno prizanesem Tribuletu! Žileta!« »Jaz žrtvujem svoje življenje, sir, a ne svoje časti!« je viknila Žileta. Z obupnim nanorom se je izvila iz njegovih rok. planila nazaj — in v naslednjem trenutku jo je videl kralj naslnnHio k oknu, trepečočo z vsemi udi, v desnici ostro bodalce. -Kaj sem cfot-ii!« je zamrmral in si nft-j čelo z blaženimi rokami. »Kaj ste storili sir- Izkopali ste nrenad med seboj in med mano, ki ga ne zasuje nič več na svetu.« »Žileta!« »Sir, prišla sem kot prošnjica, da izprosim od vas pomiloščenie svojega očeta.« »Nikdar!« je zarohnel kralj, kateremu je zdaj brezumje gneva nadomeščalo brezumje strasti...« »A jaz zahtevam to pomiloščenje!« je dejala Zileta s tako zapovedujočim glasom, da je obstal kralj ves osupel, misleč si z nekakšnim besnim ponosom: »Vendarle je kraljevska hči!« _ »Sir!« je nadaljevala Žileta razburjeno, »pokličite kapitana in prekličite povelje, ki ste mu ga dali pravkar, drugače — to vam prisežem pri svoji otroški ljubezni do vaše nesrečne žrtve — se zabodem tu pred vašimi očmi.« Kralj je pogledal Žileto. Bila je zelo bleda: tudi drhtela je nekoliko. Videl jo je odločno in pripravljeno na vse! Videl jo je mrtvo z okrvavljenimi prsi! S tisto čudovito dvojnostio obraza, ki mu je vedno dajala skrivati pravo misel, si je dal zdajci veselo lice in vzkriknil je dobrovoljno: »Luč božja, draga vojvodinja! Saj ni treba toliko besed, niti tako strašnih gest. Vaše želje so mi ukaz. Ali se more oče ustavljati prošnji svoie-ga« otroka?« In zakričal je: »Gospod De Mongomeri!« _Basinjak je vstopil, pokimal in izginil nato, dočim sta se merila kralj in Žileta molče s čudnimi pogledi. »Vteknite to bodalo, odkoder ste ga vzeli. Žileta.« je rekel kralj resnobno. »Saj imate mojo besedo!« Prišel je gardni kapitan. »Gosnod De Mongomeri,« je rekel kralj, »kje je gosnod Tribulet?« »Na dvorišču, sir, v družbi osmih stražnikov, ki ga povedejo v Konsiiežerijsko ječo, kakor je ukazalo Vaše Veličanstvo.« »Gospa vojvodinja Fontenbloška izkazuje ku-jonu čast, da se zanima zanj. Topot naj torej uide z golim strahom. Tribulet je svoboden, gospod-Idite!« Mona-cmeri je odšel. »Pokličite gospo Sein-Albansko,« je nadaljeval kralj. Stopila je prva častna dama vojvodinje Fon-tenbloške, vsa tresoča se. kakšne posledice utegne roditi to, kar je imenovala ona nepremišljeni korak vojvodinje. »Madam De Sein-Alban, spremite vojvodinjo v njeno stanovanje, in« je dodal kralj z jako pomenljivim glasom, »pazite mi skrbno nanjo... Zdi se mi, da nje zdravje zelo potrebuje skrbnega nadzorstva.« Nato je kralj pomolil roko Žileti. ki je naslonila nanjo dva prsta, ter jo spremil do vrat svojega kabineta, kjer ji je poljubil roko, rekoč: »Z Bovnm. vojvodinja! Stel se bom srečnega, kadar vom bom mogel izpolniti kako željo.« (NndaH^vnnie prih.) Tovorni avto radi preselitve zelo ugodno na prodaj do 25. t. m. Poizve se pri Mariji Mohorič, Spodnje Hoče 6, pri Mariboru. 173 Sobo in črkoslikanie, vedno najnove.iši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Telovadni razpored Sokola-MaticevHariboru. Oddelek Telovadnica Dan | ure Člani mlalll Krekova ulica Ponedeljek Petek 20.-22. Člani statcjSt Gimnazija Toiek Petek 54 19-20 Članice m)a|še Krekova ulica Sieda Sobota 19—20 Članice starejše Cankarjeva šola Toiek Petek 7,19-7,20 Moški naraščaj od U.-I6 l. Gimnazija Ponedeljek četrtek Vi 19—20 Moški naraščaj od 16.-18.1. Krekova ulica Ponedeljek Petek 5419—20 Moški naraščaj, obrtni Gimnaziji Ponedeljek Petek 20-22 Vojaški oddelek V Sreda 7,20—51 Ženski naraščaj Krekova ulica Ponedeljek Petek 17—5419 Moška deca od 10.-] 4. leta » Torek Četrtek 17-5419 Moška deca do 10. leta Cankarjeva šola Sreda Sobota 16—7,18 Ženska deca starejša » Sreda Sobota 7,18-7,19 Ženska deca mlajša • Torek četrtek 5416—17 Hlapec pri konjih, zanesljiv in trezen, dobi stalno službo pri tvrdki M. Berdajs, Maribor. 170 Učenko za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 159 KOKS, Mejovšek, Tattenbachova 13. tel. 2457. Ako hočete delati in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek. 128 Večje trgovsko podjetje v Mariboru rabi perfektnega knjigovodja ali knji-govodkinjo z večletno prakso, v ame-rikanskem knjigovodstvu. Ponudbe pod šifro: »Izvežban knjigovodja« na poštni predal 53, Maribor. 172 Oddam opremljeno sobico s prostim vhodom in prazno sobo. Tržaška c. 20 L, levo, 169 Želim sobo iu kuhinjo. Prijave proti nagradi na I. S. Cankarjeva ulica 26, vrata 18. 174 Dve spalnici iz trdega suhega lesa (ena jesen, druga brest), zelo solidno delo ceneno na prodaj. Munda Alojz, Maribor, Taborska ulica 2. 158 Tapetniška dela, kakor tudi popravila izvršujem solidno in ceneno. Priporoča se B. Jagodič, Vojašniški trg 1. 171 Najcenejši nakuo OTRO&KE NOGAVICE od Din 5.- naprej: NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.- naprej: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOGAVICE od Din 7- naprej; DAMSKE FLOR-NOOAVICE od Din 12,— naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18.-^ naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseli barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15.— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinariev 35.- naprej: SVETERJI ZA DAME od dinarjev 00- naprej: PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200,-naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,— naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16,- naprej itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, olete-utn, perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čin’*., svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerlie po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— naorei, snežne čevlje od Din 95.— naprej. — Lastna pletama in predtiskarija! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenie! Ekspertna hiSa LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani- predstavnik izdajatelia 'n -rednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.