Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 / LR 65 238 Sabina Gabrijel Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA ob 130-letnici obstoja in aktivnega delovanja in ker s svojo zagnanostjo, stroko- vnim in učinkovitim delom prispeva k ugledu občine. Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka v letu 2006 praznuje že svojo 130. obletnico obstoja in aktivnega delovanja; je najstarejše gasilsko društvo v naši občini in tudi najstarejše gasilsko društvo na Gorenjskem ter tudi eno izmed naj- bolj dejavnih gasilskih društev na našem območju. Razveseljivo je, da je med operativnimi gasilci tudi veliko mladih članov. V letu 1999 so od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje prido- bili koncesijo za posredovanje pri prometnih nesrečah ter nesrečah z nevarnimi snovmi in tako postali enota širšega pomena. V primeru hujših prometnih nesreč ali nesreč z nevarnimi snovmi ukrepajo in rešujejo življenja na celotnem območju Upravne enote Škofja Loka. V zadnjem času so v svojih vrstah ustanovili tudi enoto za reševanje na vodi in iz nje, ki je že večkrat uspešno posredovala ob nesrečah na našem območju. Tudi v tem primeru gre za zelo zahtevne in tudi življenju reševalcev nevarne reševalne akcije. So osrednja gasilska enota v Občini Škofja Loka in tudi glavna gonilna sila razvoja gasilstva. S svojim strokovnim pristopom na vajah in intervencijah dajejo zgled tudi vsem ostalim reševalnim enotam v občini. Tudi pri delu z mladimi so zelo aktivni, saj se njihove ekipe mlajših gasilcev redno in uspešno udeležujejo raznih tekmovanj in drugih aktivnosti v okviru Gasilske zveze Škofja Loka ter izven nje. Na pomoč se odzovejo tudi pri ostalih vrstah nesreč, ki jih je na našem obmo- čju žal kar precej. So društvo, na katerega pomoč se v štabu Civilne zaščite občine LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 239 vedno lahko zanesejo, nanje pa lahko računajo tudi občani, kadar potrebujejo kakršno koli pomoč. Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka je s svojo zagnanostjo in strokov- nim ter učinkovitim delovanjem poznano po celi Sloveniji, kar dokazujejo tudi pobratenja z drugimi gasilskimi društvi po državi ter izven njenih meja. Zagotovo tudi z njihovo pomočjo naša občina pridobiva na svojem ugledu. Ob dejstvu, da gre za prostovoljno gasilsko društvo, v katerem vse zgoraj našte- te naloge opravljajo gasilci povsem prostovoljno, torej brezplačno, si društvo, s tem pa tudi vsi njegovi člani, priznanje zlati grb Občine Škofja Loka več kot zasluži. Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme FRANCE KOŠIR za njegovo dolgoletno delo na športnem področju, kjer se je udejstvoval kot tekmovalec in organizator. Športna mladost Franceta Koširja se je začela že v letih 1947/48, ko je kot 13-letni deček v vasi organiziral nogometne tekme z Godešičem, Škofjo Loko in Staro Loko. Prav tako je že takrat s smučmi skakal v Vincarjih na 25-metrski ska- kalnici. Leta 1949 so na Trati ustanovili Društvo Svoboda, kjer je bil član močne ekipe v namiznem tenisu. V letih 1950/51 se je včlanil v Nogometni klub Ločan in igral pri mlajših in starejših mladincih, ki so bili gorenjsko-primorski prvaki. Njegova športna pot se je nadaljevala v Kranju, kjer je od leta 1952 do 1956 obiskoval puškarsko šolo. Takoj se je vključil v namizno-teniško sekcijo Korotan in s kranjskimi mladinci treniral tudi nogomet. Sledilo je služenje vojaškega roka, kjer je igral nogomet in namizni tenis ter tekmoval na območju Zagreba, Karlovca in Varaždina. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposlil v Vojni pošti v Ljubljani in igral nogomet v primorsko-notranjski okolici. Nekaj kasneje se je zaposlil v Škofji Loki, v LTH, kjer je bil takoj sprejet v njihovo nogometno enajsterico. Istega leta (1962) se je vključil v smučarski klub Ločan, kjer je bil aktiven do leta 1992. Naredil je izpit za sodnika in smučarskega vaditelja in sodeloval na prvem FIS tekmovanju deklic ter dečkov (1973). V teh letih je izpeljal tudi nekaj smučarskih tečajev na Trati. Od leta 1970 dalje je bil v Termiki zaposlen kot mojster, a je hkrati prevzel tudi vlogo športnega referenta. Za tiste čase je ogromno doprinesel k športu v tem podjetju; imeli so devet športnih panog in bili vodilna delovna organizacija na tem področju v Škofji Loki. Leta 1971 so organizirali prvi družinski veleslalo- mom – Beli dan. Osemnajstkrat so sodelovali na igrah gradbincev, od Pohorja do Vogla, ter s pobratenimi kraji Italije, Madžarske, Avstrije in tedanje Jugoslavije v letnih športnih panogah, kar je zanj eden najlepših spominov v športni karieri. S svojo havajsko kitaro je ob različnih praznovanjih in prireditvah, ki so bile v organizaciji Rdečega križa ali osnovne šole, razveseljeval občane Škofje Loke. Njegovega obiska pa so bili posebno veseli v domu upokojencev. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 / LR 65 240 Leta 1997 je v Krajevni skupnosti Trata organiziral Beli dan Krajevne sku- pnosti Trata z veleslalomom za vse starostne kategorije iz vasi Draga, Gosteče, Pungert, Hosta, Suha, Trata, Lipica, Kidričeva in Ljubljanska cesta, Stari Dvor ter Frankovo in Hafnerjevo naselje. Tega družabnega srečanja se vsako leto udeleži večje število krajanov in več kot sto tekmovalcev – od najmlajših do najstarejših. Čeprav je moral leta 2004 zaradi bolezni smučke dati v kot, je še vedno akti- ven pri organizaciji tekmovanj. Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŠKOFJA LOKA za več desetletno plemenito poslanstvo in opravljeno prostovoljno delo za ljudi v stiski. Osnovno poslanstvo, ki ga opravlja Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, ki ima 6 834 članov in deluje v mreži osemnajstih krajevnih organi- zacij s 186 prostovoljci, je prostovoljna dobrodelnost vseh vrst za ljudi v stiski. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je leta 2006 praznovalo častitlji- vih 80 let delovanja, formalna ustanovitev Krajevnega društva RK na Loškem pa je zabeležena leta 1926. Leta 1952 se je Mestni odbor RK preimenoval v Občinski odbor RK Škofja Loka, ki je imel povezovalno vlogo med krajevnimi odbori v vseh občinah. Z usta- novitvijo novih občin na Loškem se je območna organizacija leta 1995 preimeno- vala v Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, ki še vedno vključuje osemnajst krajevnih organizacij RK v občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Območno združenje RK Škofja Loka s svojo mrežo krajevnih organizacij in prostovoljcev nadaljuje in razvija široko razvejano humanitarno delo svojih ustanoviteljev, pri čemer se nenehno prilagaja potrebam in izzivom sodobnega časa. Skupaj s krvodajalci organizacija RK skrbi, da je krvi vedno dovolj. Število krvodajalcev je v Območnem združenju RK Škofja Loka zanesljivo in stabilno, njihov odziv je vsa leta nad republiškim povprečjem in vedno med uspešnejšimi, če ne najuspešnejši v državi. Vsako leto kri daruje okoli 3 000 krvo- dajalcev. Temeljno poslanstvo Območnega združenja RK Škofja Loka pa ostaja pomoč posameznikom in družinam v stiski. V zadnjih letih so v posebnih humanitarnih akcijah zbrali sredstva za pomoč slepim in slabovidnim, družinam z invalidnimi otroki za nakup prilagojenega vozila, za operacije v tujini, obnovo hiš po požaru ali starih, dotrajanih hiš ter namestitev brezdomcev v bivalne zabojnike. Postavili so tudi tri dobrodelne razstave podarjenih del umetnika Petra Jovanoviča in drugih škofjeloških likovnih umetnikov. Izdali so knjigo Rdeči križ – stoletnica prostovoljne dobrodelnosti na Loškem, ki je posvečena tudi 80-letni- ci delovanja RK na Loškem. Avtor knjige je dr. Tone Košir, član območnega odbo- ra OZRK Škofja Loka. LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 241 Območno združenje RK Škofja Loka je evidentiralo več kot štiri tisoč oseb, jih skupaj s civilno zaščito nameščalo ter bilo nosilec sprejemanja humanitarne pomoči iz tujine in oskrbe beguncev v zbirnih centrih ter pri sorodnikih. Prek RK je bilo posredovano več kot osemsto družinskih sporočil RK, ki so bila takrat edina povezava med družinskimi člani v begunstvu in na vojnih območjih. Območno združenje RK že vrsto let uspešno izpolnjuje svoje osnovno poslanstvo in cilje: • preprečevati in lajšati socialne stiske ljudi, • varovati življenje in skrbeti za mladostnike in starostnike, • preprečevati bolezni in skrbeti za dobro zdravje. Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme URŠKA OMEJC, ki je poleg odgovornega in napornega poklicnega dela veliko časa namenjala dobrodelnim, športnim, kulturnim in humanitarnim dejavnostim. Urška Omejc je bila rojena kot četrti otrok v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Bukovščici, na Bukovici in v Škofji Loki. Po škofjeloški gimnaziji je študij nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1971. Leta 2000 je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Škofja Loka, Osnovno šolo Škofja Loka – Mesto in Škofjeloškim orientacijskim klubom (ŠOK) sprožila akcijo ozaveščanja ljudi za zdravo življenje z naslovom: Z gibanjem do zdravja. Bila je med soustanovitelji Društva za zdravje srca in ožilja, ustanovljenega ob 100-letnici športa v Škofji Loki. Aktivna je v mnogih organizacijah in društvih; med drugim pri Rdečem križu, župnijskemu svetu, župnijski Karitas in drugod. Že 30 let predava pri pri- pravah na zakon v Škofji Loki in po obeh dolinah, kjer skuša s svojim strokovnim znanjem in osebnim prepričanjem pomagati ustvariti trdne družine in pripravlje- nost mladih na sprejemanje otrok. Veliko svojega znanja in dragocenega časa posveča prostovoljnemu delu in dobrodelnosti pomoči potrebnim. Na mnoge klice, da je ljudem lahko pomagala v stiskah, se je odzivala tudi izven delovnega časa. Svoj poklic, poleg poslanstva matere in žene, je vedo jemala resno, odgovor- no, saj je to njeno življenjsko poslanstvo. Kot svetnica Občinskega sveta Občine Škofja Loka, od leta 1994 do 1998, si je aktivno prizadevala za izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Škofja Loka in s tem za rešitev prostorske stiske ter nujno potrebne ureditve prostorov nujne medicinske pomoči Urška Omejc je vse svoje delo posvetila zdravstvenemu varstvu ljudi, poseb- no še otrokom in mladostnikom. Na strokovnem področju je uvedla ali izpopol- nila nekatere pomembne metode zdravljenja. Nekaj takšnih so npr. pripomoček oksimeter za težje obolele na dihalih, razširjene inhalacije za astmatike, individu- alno cepljenje v posvetovalnicah in drugo. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 / LR 65 242 Posebno skrb je namenjala otrokom z razvojnimi težavami. Kljub naporne- mu in odgovornemu poklicu je veliko prostega časa namenjala zdravstveno-pre- ventivnim, dobrodelnim, športnim, kulturnim in humanitarnim dejavnostim. Kljub upokojitvi še zmeraj sodeluje s stroko in je aktivna na družbeno pomembnih področjih. Kot sodelavka je bila zmeraj prijateljska, delovno prijetna, visoko strokovna, široko kulturno razgledana in poštena do vseh. Otroci in ljudje »na robu« imajo v njej velikega advokata. Njeno življenjsko delo, tako poklicno kot družbeno, je prispevalo k razvoju in ugledu stroke, v dobro ljudi, občine in tudi širše družbene skupnosti. Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme JUDITA ŠEGA za njeno vztrajno, dosledno in strokovno delo pri pripravi zbornika Godešič skozi tisočletje 1006–2006. Judita Šega je bila rojena leta 1962, stanuje pa na Godešiču v Škofji Loki. Diplomirala je s področja zgodovine in je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, in sicer kot vodja Enote v Škofji Loki. Ob praznovanju tisočletnice, ki jo vas Godešič praznuje v letu 2006, se je Odbor za pripravo praznovanja odločil, da izda jubilejni zbornik Godešič skozi tisočletje 1006–2006. Ker se je odbor pri pripravi zbornika želel nasloniti pred- vsem na domače znanje in sposobnosti, je za urednico predlagal domačinko Judito Šega. Judita Šega je kot urednica pripravila vsebinsko kazalo zbornika in tudi sama iskala možne avtorje. Kot zgodovinarka je napisane članke prebrala in posame- znim avtorjem predlagala določene usmeritve. Začetni obseg tristotih strani se je spremenil v zbornik v obsegu 550 strani, kar je v glavnem zasluga urednice, ki je ves čas dodajala posamezne vsebine in nagovarjala avtorje k pisanju. Kot strokov- njakinja zgodovinarka je tudi sama avtorica članka Devetnajsto stoletje na vasi in soavtorica besedila Hišna imena na vasi. Vzporedno s pisanjem sestavkov je zbirala tudi fotografije in ostalo doku- mentarno gradivo. Kar nekajkrat sta šla s priznanim slovenskim fotografom Francem Steletom skozi Godešič in ga fotografirala v različnih letnih časih. Nato je Šegova fotografije in dokumentarno gradivo vnesla kot dodatek k posameznim člankom. Dejstva kažejo, da je Judita Šega zadnje leto in pol ves svoj prosti čas nameni- la pripravi zbornika. Brez njenega vztrajnega, doslednega in strokovnega dela ta ne bi bil pripravljen tako temeljito in strokovno. Verjetno bo šele čas pokazal vso pomembnost zbornika za vas. Mirno lahko rečemo, da je priprava zbornika Godešič skozi tisočletje 1006–2006 njeno življenjsko delo. Judita Šega je bila tudi članica uredniškega odbora pri pripravi Kronike župnije Reteče, ki je izšla leta 2001, v njej pa je objavljen tudi njen avtorski prispe- vek Postavil sem si temelj v skupnem obsegu skoraj 200 strani. Poleg tega Judita LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 243 Šega že leta objavlja strokovne članke, ki so večinoma objavljeni v Loških razgle- dih pa tudi drugih strokovnih publikacijah. Ti strokovni članki bistveno presega- jo pričakovan obseg dela na delovnem mestu, ki ga opravlja. Kot vodja enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki vedno z veseljem priskoči na pomoč ljudem, ki iščejo razne informacije in gradiva. Več let je tudi članica Upravnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka, ki ga imamo neformalno za združenje intelektualcev in kulturnikov v tisočletni Škofji Loki. Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2006 prejme TONE MLAKAR, arhitekt, ki je z realizacijo načrtovanih objektov ter urbanističnimi rešitvami traj- no zaznamoval Škofjo Loko in okolico. Tone Mlakar je bil rojen leta 1921 v Žireh. Tam je obiskoval osnovno šolo, čeprav se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Gorenjo vas. Zgodnja otroška leta je preživljal pri stari mami. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju. 2. svetov- na vojna je prekrižala njegove načrte, saj so Nemci kmalu po maturi vso družino izselili v Srbijo; iz Smederevske Palanke je spomladi leta 1942 prebegnil in se vrnil v Slovenijo. Takoj po prihodu v Ljubljano se je v silni želji, da bi postal Plečnikov študent, napotil k profesorju, ki ga je sprejel v krog svojih študentov. Jeseni leta 1943 je študij prekinil in odšel med partizane, pridružil se je Dolomitskemu odredu in nato deloval v t. i. partizanski tehniki na Cerkljanskem. Po vojni se je najprej uveljavil kot filmski scenograf pri Triglav filmu. Po opravljenem tečaju v Pragi je sodeloval pri prvih slovenskih celovečernih filmih, ki še danes predstavljajo jedro slovenske filmske klasike: Na svoji zemlji, Svet na Kajžarju, Kekec, Koplji pod brezo, Na valovih Mure, Balada o trobenti in oblaku itd. Mlakar je leta 1954 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri pro- fesorju Jožetu Plečniku, vso svojo delovno dobo je bil zaposlen v Projektivnem biroju Tehnik v Škofji Loki, katerega ustanovitelj in dolgoletni direktor je bil. Prav tako kot njegovo projektantsko delo je pomembna njegova zapuščina neštetih dokumentov, tako foto- kot izrisanih posnetkov starih arhitekturnih in urbanističnih kvalitet in dosežkov starejših obdobij. Njegova risarska vnema in zagotovo tudi zavestna želja po dokumentiranju stare kvalitetne arhitekture, objektov in detajlov sta ga vodili, da je izdelal posnetke praktično vseh objektov v starem mestnem jedru Škofje Loke. Arhitekt Tone Mlakar ima za sabo dolgo ustvarjalno in umetniško pot, preple- teno z raznolikimi in pestrimi doživetji. Z realizacijo načrtovanih objektov ter urbanističnimi rešitvami je trajno zaznamoval Škofjo Loko, Poljansko in Selško dolino, bližnjo in daljno okolico. Izdelal je načrte za številne stanovanjske in poslovne objekte. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2006 / LR 65 244 Čil in poln zanosa je glavnino svojega časa namenjal vnetemu zbiranju izje- mnega dokumentarnega gradiva. Njegove analize in študije sakralnih objektov iz vse Slovenije zagotovo predstavljajo eno najobsežnejših in najpopolnejših zbirk. Tudi svinčnik in pero v njegovih rokah se še vedno spretno sučeta. Širok in odprt ter poln znanja in izkušenj rad ter z velikim veseljem prenaša svoja odkritja tudi drugim. Nagrajenci Občine Škofja Loka za leto 2006. Od leve proti desni: Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka, Judita Šega, Tone Mlakar, France Košir, predstavnika Območnega združenja RK Škofja Loka, Urška Omejc in predstavnika PGD Škofja Loka. (hrani: arhiv Občine Škofja Loka)