Katerlh davkov so oproščene družlne z 9 otroki? Finanfino minlstrstvo je poslalo vsem finančnim direkcijam to le obvestilo: Osebe z 9 ali veC otroki «o oproščene plačevanja ne samo neposrednih davkov ln samoupravnih doklad ter davčnih dajatev, odmerjenlh po zakonu o neposrednih davkih, marveč tudi vseh na podlagi izvrSene odmere po tem zakonu predpisanih doklad, totrej tudi vojnice. Davek na poElovne osebe pa so te osobe dolžne pla- čevati, ker toga davka ni mogoče smatrati kot neposredni davek, prav tako morajo tudi plačati kuluk, ker to ni davek, nego dajatev posebne vrste. Kako se odmerja kuluk? Gre za odkupnino od kuluka in za vprašanje, kako naj se ta odkupnina odmerja: ali samo od osnovnega davka ali pa od osnovnega in dopolnilnega davka sk\ipaj. To \ išanje je re.šila banska uprava v Ljubljani z odločbo z dne 21. marca t. 1. št. 136-193, v kateri je določila, da se sme kuluk odmeriti sarao od osnovnega davka, ne pa tudi od dopolnilnega ali 3odstotnega davka na nove zgradbe. Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo dne 22. marca smo pri nas zaključili kmetijsko-nadaljevalno šolo, katera obstoja že tukaj drugo leto. Nad vse razveseljiv pojav je, da so vsi udeleženci z največjim zanimanjem, veseljem in rednim obiskom posečali šolo in pokazali tudi pri sklepu s atvarnimi samostojnimi nastopi, kaj da je potrebno danes za kmetsko mladino. Šola-ni bila samo teoretična in rned štirimi stenami, ampak praktično delo v sadovnjaku, na travniku in na njivi s poizkustiim gnojenjem z umetnimi gnojili, škropljenjem in snaženjem drevja, cepljenjem itd. je spremljalo vedno vea potek. Pri sklepu je bila tudii majhna razstava izdelkov kmetske- Pospc ga knjigovodstva udeležencev in strokovn« knjige, po kateri naj sega danes kmet. Šola še pa s tem ni končala. Tako bo še za udaležence, kakor za vse farane, kateri se zanlmajo ^a povzdigo kmetijstva, v nedeljo da« 12. aprila, po rani sv. maši v sta;-i šoli javno predavanje iz živinoreje, sadjarstva in trav* ništva, predavala bodeta gg. Zupanc Martin, referent za živinorejo, in ing. Ferlic Pavel, kmetijski referent iz Maribora. Zato ta dan vsi k predavanju, da pokažemo zanimanje in slogo! Dol prl Hrastniku. Ustanovni občni zbor Kmetske zveze na Dolu se je vršil dne 8. marca. Bil je dobro obiskan. Govoril je na tem zborovanju tovariš Matevž Deželak o stanov^ ski organizaciji kmeta in o davkih, ter g. Uiv banija, revizor Zadružne zveze v Mariboru, o zadružništvu. Zanimanje za Kmetsko zvezo je bilo veliko, saj je bilo zbranih na tem zborovanju nad 200 kmetskih gospodarjev tor fantov. Ker so v odbor Kmetske zveze izvoljeni večinoma samo mladi, upamo, da bo zveza živahno delovaia. Odbornika gg. Blaž Babič in Mihael Zupan pa bosta dajala tem mla dim smernice in nasvete, ker sta skušena moža in najbolj ugledna v dolski občini. Kmetje v občini upamo, da bo zvezin odbor živatmo deloval ter želimo mnogo uspeha! Łll|§fva in to finshi prordCnn. V banovinskem proračunu so sledeče postavke za povzdigo kmetijstva: Poljedelstvo ln hmeljarstvo. Prispevki za nabavo umetnih gnojil 175.000 Din, eemenogojstvo 180.000 D, zatiranje živalsikth škodljivcev 50.000 Din, zatiranje rastlinskih boleznl 50 tisoč Din, prisp«vki za nabavo kmetijskih strojev 180.000 Din, ureditev vzor nih kmeti] 180.000 Din, pospeševanje travništva 250.000 Din, hmeljarstvo 50 tisoč Din. Skupaj 1,115.000 Din. Živinoreja. Llcen-oovajnje in premovanje plemen sike živine, tekme, kastracija nelicenocvanih plemenskih bikov 650.000 Din, nabava, vzreja in vzdrževanje plemenske živine 600.000 Din. ustanovitev dc- rutninarskih selekcijskih postaj 75.000 Din, ustanavljanje živinorejskih družb, premovanje rodovniške živine in premije ter uvedba kontrolnega krmljenja, mlečne kontrole in živinorejska izobrazba 200.000 Din, ureditev gospodarstva z gnojem: a) prispevki za ureditev gnojišč in gnojničnih jam Din 1,000.000, b) prispevki za nabavo sesalk in gnojničnih vozov 100.000 Din, podpora za vzorne hlev« 100.000 Din, prispevki za povzdigo mlekarstva 50 tisoč Din, prispevki za povzdigo čebelarstva 50.000 Din, prispevki za povzdi go ribarstva 25.000 D. Skupaj 2,850.000 Din. Vlnarstvo. Nabava škropilk in drugega vinogradniškega in kletarskega orodja 30 tisoč Dia, tecaji za vinogradniš-tvo ter klet&rs.vo 30.000 Din, pr.rejanje vinskih razstav 30.0000 Din, nagrade za zatiranje samorodnih trt, prispevki za dobavo trt, nagrade za vzorno ureditev vinogradov, kleti itd. 110.000 Din, trsni sortiinent 50.000 D, podpore za vrbogojstvo in pletarstvo 50.000 Din, bonifikacija obresti za vinogradna posojila 80.000 Din. Skupaj 380.000 Din. Sadjarstvo in vrtnartsvo. Prispevki za drevesnice 100.000 Din, premije za podpore za vzorne šolske vrtove in vzorne sadovnjake 60.000 D, sadjarski tečaji, razstave in sejmi Din 60.000, prispevki za sadjarske potrebščine in zgradbe 100.000 Din, podpore in nagrade za pokončevanje sadnih skodljivcev 90.000 Din, vzdrževanje osrednje drevesnica in razširitev drcvesnice v Rakičanu 120.000 Din, pospe ševanje kmetijskega vrtnarstva 40.000 Din, izvedba sadjarske statistike 30 tisoč Din. Skupaj 600.000 Din. Za&ružaištvo in kmetijske organi-....cije. Prispevki zadrugam: a) miekarskim zadrugam 350.000 Din, b) živinorejskim in pašniškim zadrugam 100.000 Din, c) vinarskim, kletarskim in sadjarakim zadrugam 200.000 Din, prispevki zadružnim šolam 150.000 Din, za zadružne revizije, propagando, zadruž ni tisk in sanacijo zadrug 300.000 Din, prispevki kmetijskim strokovnim organizacijam ter prispevek za skupni strokovni list 50.000 Din, stroški kmetijske statistike 50.000 Din, organizacija zavarovanja živine 75.000 Din. — Skupno 1,275.000 Din. Kdor želi, da dobi kako podporo iz označenih fondov, naj napravi prošnjo na bansko upravo v Ljubljani, kmetijski oddelek. V prošnji naj natančno navede svoj načrt, za katerega potrebuje podpore, vse podatke pa naj potrdi tudi krajevna občina. Prošnje je kolekovati s 5 Din. To objavljamo kot odgovor na vsa idzlična vprašanja glede podpor za po speševanje kmetijstva in ne bodemo med letom na taka vprašanja nič več odgovarjali. Franjo Rudl: Splošao. V splošnem cvete trgo-vina in ustvarja življensko možnost le z blagom, ki 86 lahko proda; med tem ko igra cena proizvodnje postransko ulogo, kakor nam to dokazuj-e Rusija s preplavo raznih trg-ov. Cena blaga je odvisna na eni strani od manjkanja dotičnega blaga in na drugi strani od potrebe in to predvsem kvalitetne robe. Tako n. pr. ni v Jugoelaviji več vino trgovsko blago, predvsem ne izvozna roba. Zakaj ? Ker strožkizaproizvod in obdavčenje blago veliko preveč obremenjujejo in istočasno je padla tudi uporaba vina radi splošnega pomanjkanja denarja in umetno ustvarjene abstinence. Med tem pa je postalo sveže sadje, posebno jabolka in slive dobro trgovsko blago in sili v ospredje glede državnih in producentovili dohodkov. — Upajmo, da ne bo oblast obdavčila tudi še sadne trgovine, predno je vzklila in se razrasla. Produkcifa sadja in sadna trgs.vina v Jugoslaviji. Jugoslavija s 13 milijoni prebivalcev in s približno 25 milijoni liektarjevpovršine, od katerih je 50% rodovitno obdelane zemlje, poseda na 1000 hektarjev 1 hektar sadonosnika, torej skupno 252.000 he-ktarjev. Naš sadni inventar zgleda tako le: 50 milijonov slivovili dreves, 7 miliionov jablan, 5 milijonov olik, 3.8 milijonov hruškovih dreves, 2 milijona orehov, 0.8 milijona fig in 0.7 milijona kostanjev. Izvoz jabolk sa je dvignil od 1. 1924 od 1166 vagonov (vagon po 10 ton) do leta 1930 na 9970 vagonov. Vrednost izvoza od 61.2 na 291.7 milijonov Din. Med tem pa je padel izvoz sliv radi zanemarjene nege, zapuščenja dreves in radi predlanske ostre zime v isti dobi od 6C39 vagon-ov v vrednosti 344.5 milijonov Din na 2360 vagonov (po 10 ton) v vrednosti 45.87 milijonov Din. Pri pravi negi bi moralo vreči 50 milijonov slivovih di'eves 50.000 vagonov sadu. Od teh bi odpadla polovica na domačo porabo, druga polovica pa na rzvoz. Do tega še pa pri nas dolgo ne bo došlo, ker je pri nas preveč zanemarjena kvaliteta sliv. Nemčija kot največja uvoznica je kupila leta 1929 v Jugoslaviji 952 vagonov jabolk, iz Amerike je dobila pa 11.527 vagonov. Na celotnem nemškem sadnem uvozu smo mi udeleženi z 2%. Zakaj ? Ker ne odgovarja naša sadna trgovina kvaliteti in standariziranemu blagu iz drugih držav, kakor iz: Amerike, Holandije, Italije, Švice ter Rusije. Razven tega se ukvarjajo v Jugoslaviji s sadno trg-ovi.no osebe, ki nimajo za to ne strokovne in ne moralne usposobljenosti. To prenašanje prostega in divjega trgovanja se mora prisiliti v najkrajšem času v urejeno ter standarizirano obliko, sicer bo naš sadni izvoz v očigled drugim s sadjem založenim državam le slabo ter neznatno životaril. Naravn-o za padec izvoza pri nas ni povoda, je ležeče le na nas, da korakamo z napredkom sadne trgovine ali pa tudi ne. Je že res, da porabi na leto vsak naš državljan 10 kg jabolk, rabimo za lastno uporabo doma 13.000 vagonov jabolk; med tem ko računajo v Nemčiji na glavo 43 kg. Naša srednja jabolčna produkcija znaša v dobi 10 let 15.255 vagonov (po 10 ton). Najnižja žetev 10.315 vagonov in največja 19.255 vagonov in porast ter padec pri žetvi jabolk nista nikdar tako velika kakor n. pr. pri slivah med 32.000 in 95.000 vagoni. Naš izvoz jabolk v zadnjih sedrnih letih neprestano raste. Od leta 1925 do leta 1930 smo izvozili te 1» količine: 1260 vagonov, 2080, 3860, 4100, 4080, 4940 in lansko leto 9970 vagonov ( va^ gon po 10 ton). Radi tega sem uvodoma že omenil, da igra pri nas jabolka v državnem in aasebnem gospodarstvu zelo važno ulogo. Povdaril sem že tudi, da je Nemčija največja uvoznica v Evropi glede jabolk in da dobiva od nas le 2% inozem skih jabolk in &mo te malenkostne udeležbe na uvozu v Nemčijo le sami krivi radi neurejenega postopanja z izvoznim blagom. Čehoslovaška in Avstrija sta važnl za naš sadni trg, katerega bi baš lahko povzdignili v teh dveh državah, ako jima bomo nudili standarizirano robo. (Konec prihodnjič.) Encdnevni tsčaj o spomlaaa-sskem eep_j8__jn vinske trte in Eajvašnejša o trssiičarstvu se vrši v po-ndelejk dns 13. t. m. na banovinski vinarski in sad jarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. S. M. v N. Sem saniski, imam nekaj bratov in sester. Ali smem napraviti testamenit, kakor ga ho čem? O d g o v o r : Vi smete napraviU testament kakor sami hočete. Bratom in sestram niste dolžni kaj zapustiti. Napravite pa ga pravilno: Lastno-. ročno podpisajai pri popolni zavesti in prosto-r voljno napišem danes dne . . . v kraju . . . svojo poslednjo voljo, in se podpiši.e. Ni treba niti prič! J. R. v V. Vpričo dveh prič srno napravili ustmeno pogodbo. Kupec se je ne drži. Ali je pogodba. veljavna? Odgovor: :... Je veljanvna. H. F. v B. Ali lahko pridem v denarno delavnico X Beograd? O d g o v o r : Ne boste prišli. Raje ne poizkušajte s taklmi »urnetnostmi«, je zelo ncvarno! Pošteno delo doma, vas bo tudi prehranilo! H. V. v B, Zakaj ne priobčujete vprašanja tako, da bl jih lahko shranili? O dg o v or: Shranite si celotnega »Slov. Gospodarja«^ to, kar vi želite, je nemogoče Ł M. D. v P. Zavarovati sem ee dal. Ali lahko zavarova-^ nje opustim? Odgovor: Gotovo ate se zavezali za več let. Obvejaiost" sicer velja, ako pa kdo sam odstopi, izgubi vsa vplačila, navadno pa ga ne preganjajo. P. Ž. v M. Za sina upravljajn vinograd. Ali smem imft ti tudi vinotoč? O d g o v o r : Prosi naj sin za dovoljenje, ker samo last< nik sme imeti vinotoč. J. P. v G. P. All moram dati res potrošarinitl vino, Q ga komu daruiem? 0 d go v o r: Ako komu darujete več vina (nad 5 litrov) naenkrat, gotovo. Ako pa povabite svoje prijatelje na kupiico vina doma ali v kako drugo sobo ali na polje, pa ste seveda troSarine progti. — Glede Prosvetnega društva pa se obrnite na Prosvetno zvezo, pa bolj določeno vprašajte. I. Š. v St. J. Ali je res, da bo denar zopet »falil« in to s .1. aprilom? In bodo onl izgubili, ki ga imajo y posojilnicah? O d go v o r: Smo nalašč počakall na 1. april, da sami iVidite, kako prazne so take govorice. Denar 118 bo »falil«, pripravlja se sarno, da bo naš denar še večjo in stalno veljavo imel v primeri z drugim denarjem, doma pa ostane vse kakor je. Tisti, ki imajo denar v hranilnicah, so najbolj pametni. Spomnite se na 20% bone! Kdo jih je imel? Samo tisti, kl je imel denar doma! Vsi, ki so ga naložili, so bili prosti in neoškodova.ni ter jim ni bilo treba toliko let Cakaiti na izplač-lo bonov. Prav pa jje, da naložite denar v mo.nih in solidnih 'denarnih zavodih, saj vam. jih »Slov. Goapo!dar« priporoča. L. P. v Sv. T. Kje se dobijo dobrl domači zajci? O dgo v o r: Vidite, takih le stvari pa mi ne vemo! J. E. v G. Moji predniki nad 50 let in jaz sam nad 16 let že imam korist od gozda ob meji mojega soseda. Sedaj pa sosed trdi, da je njegov. Kaj naj storim? j O d g o v o r : 1 Uživajte mirno daJJe kori&t gozda, ker je že nad 30 let vaš. — Glede oprostitve učenke napravite pismeno vlogo na šolsko upravo, kolek 5 Din, zaper nepovoljno rešitev pa se pritožirte na srezkega šolskega nadzornika, zopet kolek 5 D-in. J. F. v St. J. Ali moram res plačati neki banovinski daivek, ko sem les prodal?, O dgov or: Res. Na obč-ni na] vam pokažejo banovinBki pi-oračun, pa boats videli, koliko ste dolžni plačati. — Glede otroka pojdite na sodnijo, ki je varuhinja otroka, tam se bosta z varst- venim sodaikom vse domenila, da bo za oba prav! F. H. v K. Posestvo bi rad kupil, pa nimam denarja. Kje bi ga dobil? In Nj. Vel. kralja bi rad zaprosil za botra, kako bi to naredil? O d g o v o r : Marsikdo bi rad posestvo kupil, pa — nima denarja! Ako svojega nič nimate, ne bo nič! Polovico kupnine morate sami ima!i. Za drugo polovico pa prosite kako domačo posojilnico, imate naj&olj nizke obresti. — Kar se pa botra tiče, pa nam ni znano, zglasite se enkrat na srezkem načelstvu. Pojasnila o Nitrafos&ala. Od našali čitalcev smo dobili vprašanja glede Nitrofoskala-Ruše s prošnjo za pojasnila, kako se ima uporabljati. Zanimanje je zelo veliko^ posebno v kraj.ih, kjer so ža v teku zadnjih let uporabljali naši kmetje Nitrofoskal z zelo dobrim uspehom. V onih krajih pa, kjer se umetni gnoj še ni uporab.ja!, oziroma uporabljal samo enovrstni umatni gnoj, se kmetovalci vprašujejo: Kaj je Nitrofoskal? Hočemo na kratko odgovoriti na to vprašanje. 0 dg o v or: Rastlina rabi za svoje življenje in za dober prideiek v glavnem štiri hranilne snovi in sicer: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. — Hlevski gnoj je vsled tega tako dober, ker v malem vsebuje vse tc snovi. V naprednih državah so vsled tsga začeli kmetovalci zahtevati, naj se tudi umetni gnoj izdeluje tako, da bo vseboval vso rastlinsko hrano. Kajti z vsakaletno že,tvijo se zemlja izčrpa na vseh štirih snoveh. Največji del kmetovalcev pa le pre.pogostokrat pa.de v pogreško, da kupi »umetni gnoj« brez ozira, kakšne hranljive snovi vsebuje. Nitrofoskal-Ruše vsebuje vso rastlinsko hrano in se lahko uporabi za vse poseve in vse zemlje. V 100 kg Nitrofoska.a se nahaja i kg čistega dušika, 8% fosforne kisline, 8 kg kalija in 33 kg apna. Torej z uporabo Nitrofoskala se zemlji doda v odgovarjajo_em razmerju vsa potrebna hrana. Uspeh gnojenja z uporabo Nitrofoskala-Ruae je mnogo sigurnejši. Ako se stalno up-orablja mešano gnojilo, potem se ne more zgaditi to, kar S9 je dogodilo premnogokrat z uporabo samo enovrstnih gnojil. — Nii*rofcskal je rav- no vsled svoje vsestranske vsebine na rasU linskl hrani zelo dober za vse poseve. Ako s« ozimnim žitom (pšenici, rži, ječmenu) ni do. voljno gnojilo v jeseni, potem se lahko c Ni. trofoskalom gnoji zgodaj apomladi. 2itna poi lja se morejo v tem slučaju prvo pobranati, nato ,pa trositi gnoj po celi površini. Za krom pir se naj gnoji na sledečl način: njivo prod oranjem pobranati, nato trositi Nitrofoskal .n ga zaorati do 15 cm globoko. Isti način »pravi ljanja Nitrofoskala v zemljo velja tudl za vse druge paseve. Pravilo bodi: Nitrofoskal v rem ljo pred setvijo in sicer, čo mogoče ga zao< rati do 15 cm globoko. Globeje ni dabro. Ztt lan takoisto dobro deluje. Travnike moramo takoj, ko niso vefi prevlažni, dobro pobraa-iii,nato trositi Nitrofoskal in spetbranatl v povi prečni smeri na prvo brananje. — Nitro_;>3i kal čim prej, to je pred setvijo, v »emljo in istega čim boljše zmešati s slojem zemlje, iz kaiiere rastlina črpa potom svojih korenin hrano, je pravilno in da najboljši uspeh.