F ossmeerta številka stane 601 vinarjev. f 3. Štefka. Karilž&r, dne 22. januarja B2I. 5 i laLiifi. List ljudstvu v pouk in zabavo. šk Izhaja vsak a jpjj* s poštnino vred in v Mariboru c pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za Četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na. Upravništvo Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, čs obsegajo 4 »vatli 40'vfr(V,nastraneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. S. — Rokopisi se ne večajo. —^Upravništvo: Koroška cesta šte». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1*80. Za večkratne oglas« primeren popust V oddelku .Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. NezaP^reU«roadje so jpoStatoe proste. _ _ HSg 3Kmet na razpotjižsfe, § kzss ^'VmMMM ■^■^mfvemmmie' — Že rajna Avstrija je izmozgala naše clobro slo- , Sedaj pri tej' volilni priliki, ko jim gre za vajeti vla-vansko kmečko ljudstvo z neusmiljeno kruto vojno do dne samokolnice zopet poznajo kmeta, pišejo po svo-skrajnosfi. Pobila, ohromila in potvorila je najboljše jih glasilih kmeta ljubeče ter vabeče, so se razlezli delavne kmečke moči do delanezmožnosti. pobrala mu je živino in poljske pridelke, naš kmet je bil ob razsul i le m- »a pol živ in poln telesnih in gospodarskih ras. Sprejela je naše vsestransko ranjenega in boleh avega kmeta Jugoslavija. Tedaj v prvem irobiai--skem nam olatmu, ko so zakrmarili našo novo državo možje vesti in odgovornosti predj Bogom in javnostjo. zavladalo je po naši že po vojni izčrpani Sloveniji trenutno blagostanje in obilica. Dobiti je bito vsega za življenje najpotrebnejšega, kar smo po dežeh že prebridko pogrešali v trhli in mirujoči Avstriji. Vendar jugoslovanski blagostan bil je !e žahbj;.; samo nekaj mesečni svith žar na obnebju komaj rojene Jugoslavije. To občno zadovolje v okrilju uove naše države trajalo je le tako dolgo, dokler so stali pri rladnen- krmilu možje, ki so .združili trobraški narod pod skupni državni krov in ki tudi na minisirskih stoleih niso pozabili na težnje, zahteve in življenske potrebe onega stanu, ki tvori temelj naši državi, to je naš kmečki stan. , Komaj pa je bila strmoglavljena naša prva vlada v Beogradu, vlada zastopnikov osobito kmečkaga •aroda, in se prismolila na ministrski Voz vlada zastopnikov meščanstva, uradništvai in delavskih slojev {demokratov in socijalistov), zaječala je pod kolami te ▼ladne samokolnioo cela Jugoslavija in najbolj pa vedno zatirani kmetski stan.I Sedaaja demokratično-socijalistična vlada jo do-aedaj znala deliti med kmete mesto obleke, usnja, soli, poljskih strojev in drugih potrebščin edino le nove neopravičene in neizmerno visoke davke. Temu dav-šnamu darilu demokratov kmetu bi radi še pridjali socijal sti svojega — osemurni delavnik tudi za polj. ske delavce, katero rabi kmet. Povrk pa še pridigu-S«jo in raznašajo socijalni demokrati kmeta na vseh svojih shodih in zborovanjih, da *je kapitalist, vojni dobičkar, kateremu je treba še marsikaj odvzeti i • ga povreči popolni komandi «socijalistov. Sai pa itak lahko razsodi vsak trezno misleč kmet sam. kaj so mu 4osodai ponudili vladn- demokrati in socijalisti. Nič! Samo zlo in nova davčna bremena. fli ljudje demokrati in .socijalisti razpisujejo se-nove volitve \ občinske odbore in državni zbor. in razpasli po deželi potom svojih agitatorjev, ki obljubljajo kmetom deveto demokratsko socijai,stično nebo: v srcu in v resnici pa že pripravljajo pekel novih muk. v katerega bi pognali naše kmetsko ljudstvo. ako bi jim šlo tudi tokrat na lim in potegnilo s temi pijavkami pri občinskih in državnozborskih volitvah. Sedaj ob času volitev se godi našemu kmetu tako kot nekoč starogrškemu junaku Herakleju., ki je stal na razpotju in ste mu ponujali na prosiovvljno izbiro lepoto in čednost. Junak Heraklej se je oklenil rajši čednosti, dasi jc znal, da ga čaka za to izvolitev napor in delo. Našemu slovenskemu Herakleju — kmetu ponujajo demokrati (liberalci in samostojni) ter socijalisti lepoto, ako bo volil z njimi. No,s pa saj to lepoto pozna naš kmet, jo je že tudi dovolj okusil pod sedanjo demokratično socijalistično vlado. Ta kmet.i ponujena demokratično socijalistična lepota\ bodo novi davki in nova bremena. Slovenska ljudska stranka in Kmečka zveza pa ponujate, a ko bo šel z njima v volilni boj čednost, ljubezen, smisel in delo za izboljšanje kmetskega gorja in olajšanje sedaj mu natovorjenih davčnih bremen. Ud je temu res tako je dokazala naS|a siranka in Kmečka zveza že, pod rajno Avstrijo, ko so je edina borila za dobrobit zatiranega kmeta, dokazala pa tudi pod svobodnim solncem Jugoslavije, ko je bil naS dr. Korošec minister prehrane na občno jugoslovansko zadovoljnost. Se enkrat vsi pod sedanjo demokratično socialistično vlado nezadovoljni kmetje, kmalu boste stal? i;.i razpotju občinskih in državnozborskih volitev. Skažito se na tem za prihodnji dobrobit kmetskega «dami velevažnemu razpotju prave junake — Horak-leje, ki bodo volili čednost — Kmečko zvezo, mo>e, ki poznajo in se bojijo Boga in vesti. Kajti edino oni ljudski zastopnik, ki se čuti odgovornega za svoja dejanja pri vladi pred Bogom tn vestjo, oO bo tudi po tegovai za zboljšanje sedaj prebridkia kmetskiu teženj in bremen. Odgovornost čuteče mcie pred Bogom in vestjo boste dobili in našli edinole v vaši Kratki zvezi. Slovenski Herakleji v boj za čoduort — za našo Kmečko zvezo! i "— . ___________________________...'. .1.1.. »_____________ Poglejmo resnici w obraz! J. Vesenjak. [z raznovrstnih listov lahko povzamemo dejstva, ka*o sodjalnodemokratski minister Korač zagovarja izmenjavo naše krone v razmerju 1 : 4, ter med drugim trdi, da so si kmetje nadrli itak preveč denarja. Enako mnenje o naših kmetih zastopa tudi glavni list slovenskih socijalnih demokratov „Naprej". V štovilki (j, z dne 9. januarja 1920 piše namreč proti njim sledeče: Draginja in obleka. Veliko se piše o draginji. A skoro nič se na ovteuia kmeta, ki je tudi velik pospeSevatelj te ne-zjviue. neverjetno je, kako dandanes premožni kmet odira lakozvane male ljudi. Pred vojno zadolžen, ne- > irnovil in do sile ponižen, je med vojno obogatel. Zrasel mu je greben in prej mehko srce mu jo postalo kamen. Računati ubogemu delavcu, učitelju ali urad-uiku 3 K za jajce, druga živila pa tudi za nezaslišane cone, to je njemu pravično, ln, da še sploh preda, to je še posebna njegova milost, ki jo skaže revežu. navezanemu na malo plačo. Petičnemu kmetu se dandanes dobro pozna, da ne trpi nobenega pomanjkanja. Njemu danes denarja ni več treba, tako pravi sam. Zalo tudi ne mara niti drago prodati svojih živil in živino, ker je slišal, da bo denar padel in bi potem ne imel niti blaga niti denarja. Zato bi bil prav skrajni čas, da se tudi temu odpomore. Revni delavec in uradnik stradata in garata vse božje lato in nimata ničesar obleči, kmet in trgovec pa se jima prezirljivo smejita v obraz . . . Ne vem, ali govori iz Korafeevih in „Napreje-vih" trditev več nevednosti ali nameravane neresnica* Nn vsak način pa je naša javnost dolžna spoznavati resničen položaj kmetskega ljudstva in brez olepševanju in brez pretiravanja; moramo gledali resnici v obraz! Stokrat je bila že ovržena. trditev, da j« kmet povzročitelj draginje in da je kmetsko ljudstvo krivo današnjega stanja. Za vsak pridelek lahko strokovno in stvarno dokažemo, da povišanje cen kmetskih pri-deikov ni v istem razmerju, kakor povišanje cen po^ trobščinain, katere mora kmet kupovati. Kdor gre globoko v kmetsko naše življenje, in naše sedanje narodu o-gospodarske razmere, pač mora priti do drugih zaključkov, kakor minister Korač in list „Naprej". LISTEK.. Dvestoletnica božje poti Sv. Janeza Nepomučana na Radeiju pri Mariboru« Vrzel al. i ,' i I * » Meseca maja prihodnjega* leta~1921 ~bo~miuilo 200 let. odkar, se je začela nekdaj tako slavna božja pot pri Sv. Janezu Nepomučanu na prijaznem hrib-čeku .o pobočju gore Radelj, župnije Mnrbreg. No bilo bi prav. ako bi ta spomin šel neopazen mimo sedanjega roda in bi božja pot ter krasna romarska cerkev prenehali^ ta spomenik rodov, ki so živeli 180 do 200 let pred nami. Ako so predniki postavili veliko in lepo romarsko cerkev v znak hvaležnosti in posebnega češčenja do velikega svetnika s ■. Janeza Nepoimičana, naj bi ista ne razpadla vslcd znniker-uostl sedanjega rodu. Ce prideš zvečer dne 15. maja k Sv. Janezu, se boS čudit, koliko romarjev se je tam zbralo od blizu in daleč, .Slovence*' in Nemcev. In vstopivši v cerkev se boš divil njeni prostornosti, širokosti i a visokosti, njenim krepkim izidovom, lepi razsvetljavi, starinskim oltarjem in dragoceni mašni opravi. Znano je, da je bil sv. Janez kanonik v Pragi in da ga je dal hudobijam in strastem udani kralj Venčeslav vreči y reko Vltavo. Svetnika so začeli že koj po smrti častiti in so njegov grob v praški stoi nuji zvesto Čuvali. Leta 1719 pa so ga odpr.d v pričo posebne komisije in so našli svetnikove ko jezik pa še čudežno ohranjen. Ta znameniti dogodek je posebno vzbudil svetnikovo češčenje, papež Benedikt X!! I. je leta 1721 proglasil sv. Janeza za blaženega in njegova slava se je razširjala po vsem svetu. V Evropi in Ameriki se najdejo ob vodah in mostovih kipi in nekdaj so župnije kar tekmovale med seboj, k>rt oodo prej postavili sv. Janežu kip ali oltar, tako kakor se dandanes po vsem svetu stavijo .spomeniki Ilirski Mariji. Marbrežani so bili med prvimi. Se isiega leta 17..J, k;, se je dovolilo splošno svetnikovo češčenje, je premožni kmet Marko Gerold postavil njemu na čast zaprto kapelo za sto ljudi. Kje je stala ta kapela, v tem si niso edini. Zgodovinarji trde, da taci, kjer stoji sedaj romarska cerkev, domačini pa, da na višini, oddaljeni približno pet minut vzhodno od cerkve, kamor se je še pred nedavnim vsako leto vršila procesija z Najsvetejšim na lepo nedeljo v osmini praz iii-.a presvetega Rešnjega Telesa. Verjetnejša jc druga trditev. Posvetil je kapelo, Jurij Maury, tedaj župnik v Marbregu. Lepo doprsno sliko sv. Janeza za na oltar, ki sedaj visi poleg vhoda v zakristijo, je darovala samostanska prednica dominikank v Marbregu Katarina Suzana grofica Grotta. Kmalu se je razširil glas. da se godijo pri ifj kapeli ¡.osebna uslišanja in znamenja. Ljudje so s čedalje večjim zaupanjem in v večjem številu semkaj romali. prinašali so tudi obilne darove. Treba je bilo večje cerkve. Leta 1729 je prišel iz St. Andraža na Koroškem, kjer je bil takrat sedež lavantinske škofije, knezoškof Jožef grof Attems in je slovesno položil temeljni kamen za novo veliko cerkev. Leta 1732 je bilo že. pozidano duhovniške in v njem postavljen sedanji veliki oltar. Iz Neroldove kapele so slovesno prenesli svetnikovo podobo v oltar, cerkev pa zidali naprej. Leta 1735 je bila dovršena. Dolga je 40 metrov in ima tri ladje. Dne 4. maja jo je z velikim oltarjem vred posvetil prej imenovani škof. Prvi dan ja bilo posvečenje cerkve, drugi dan birma istotam; birman-cev je bilo 2777. To leto je prišlo okoli 20, tisoč romarjev Izmed darov se mora posebno omeniti krasni kelih z latinskim napisom in s podobo Janeza. Kelih se je rabil že na dan posvetitve. Potem dragoceno zlato .in srebrno vezeni mašni plašči, darovani od visoke gospode. V novejšem času so prinesli pobožni romarji iz občin Heimschuh, Sausal in Sv. Ana dva dragocena mašna plašča, vezena v zlato, in novo o-grinjalo ali velum za blagoslov. Med strašno svetovno vojno so domačini marsikaj prispevali; tako je po-sestnica Marija Dietinger pri Sv. Janezu kupila kra' sno mašno in evangeljsko knjigo, ter nove voščene sveče. Nek drugi darovatelj, ki pa se ne sm^ imenovati, je plačal novo umetno vezeno ministranlsko o-bleko in harmonične oltarne zvonce, vse naročeno pri tvrdi Heinl na Dunaju, nadalje nove šopke za sveče in še marsikaj drugega. Zanimiv je križev pol in cerkvene klopi v prezbiteriju, dar nekdanjega samostanu marbreškega. Leta 1742 sta se postavila oba stranska oltarja sv. kmeta Izidora in sv. dekle Not-bnrge; njuni sliki je izvršil Janez Krstnik Fromiller. Omeniti se morajo mnoge zaobljubljene ali votivne po dobe in kipi, ki izražajo zaupanje in hvaležnost do zaščitnika te cerkve. Na levi ali listni strani velikega oltarja ie kij) predstavljajoč plemenitaša v verigah, ki ie bi' doma v grajščini Ledine pri Marbregu in na pri prošnjo sv. Janeza rešen iz ujetništva. Na evan-geljski strani vidiš bolnika na smrtni postelji in hromem popotnika z bergljami, ki sta bila na priproš-r;jo sv. .ianeza ozdravljena. Na zadnji strani oltarja 1 isi na platno slikana votivna podoba sv. Janeza v kanoniški opravi z zlato verižico okrog vratu. Na vsaki strani oltarja visi na steni krasen pozlačeni re-likvijar ali shramba za ostanke svetnikov. V ladji na evange^ski strani je lepa na platno slikana podoba^ SLOVENSKI GOSPODAR. 22. januarja 1920. Kakšno je gospodarsko stanje letos? j lelo velik del našega kmetskega ljudstva živi j izkijušno od vinogradništva. Par polovnjakov vina v. normalni letini je edini dohodek. In letos? Uime in vremenske nezgode so opn^tošile pretežno vefcino vi-Hogradov in letošnji pridelek stnaša jedva eno šestino do ono četrtino navadne letine. V. mnogih krajih še tega ni! Kuor zna, koliko obleke se strga pri obdelovanju vinograda in kakšni so sedaj stroški, ta mi paš mora pritrditi, da naš kmet vinogradnik nima ob svojih praznih upih in praznih sodih niti volje niti unžnosti, da bi so komu smejal. Pač pa gleda s težko skrbjo in z grenkostjo v srcu v negotovo bodoč-nosl. L• oglejte si naše vinogradne kraje, pa mi morate pntrditi, da ne pretiravam! Naši sadjarji so imeli letos nenavadno malo sadja, Spomladansko deževje je z mrazom vred ugonobilo zgodnje in pozno sadje že v cvetu in posebej zelena Štajerska že dolgo vrsto let ni' imela tako slabe sadne letine, kako - ravno letos. Ali so menda to tisM ljudje, ki se naj smejejo drugim?! in naši živinorejci?! Ti so imeli prav posebno nesrečo. Pretežna večina občin je bila prizadeta po raznih nalezljivih boleznih. Pljučna kuga, bolezen na gobcu in parkljih ter cela vrsta drugih,so'bili stalni strašni gostje v hlevih za govedo. Pri «vin j ah jo bilo še slabše. Poznam veliko število vasi, kjer je poginilo ali na prisilnem zakolu padlo do tri četrtine vseh svinj y občini. Kaj ne, gospodje, tako prizadet kmet se posebno lahko smejo! ? Le čitajte samo uradna poročila v uradnem listu o teh stvareh, pa. boste morali pritrditi, da nič ne pretiravam. Ce bi videli toliko, kakor sem videl jaz, pa boste morali imeti o kmetu drugo mnenje, kakor ga imate sedaj. Nt bom opisoval naravnost nepreglednih težav in stroškov, ki so jih imeli letos naši kmetski ljudje s spravljanjem krme, stelje in vseh poljskih pridelkov. Vprašajte našega poljedelca, koliko je pridelal letos pšenice, rži, krompirja! Ali se nič ne spominjate, da je gnjila in propadala ajda tedne in mesece na njivah zaradi neugodnega vremena? Toda kmot-skemu ljudstvu ne boste verjeli, zato le vprašajte pri zastopniku ministerstva za prehrano Slovenije, kolike živil mora kupiti kmetsko ljudstvo! Druge težavo in krivice. K vsem tem gospodarskim nezgodam, nesrečam in {ežavam pa še pride pritisek od strani davčnih oblasti, kakor ga dosedaj še nikdar ni bilo. To je pač delo in sad socijalistične in liberalno-demo-i.ratske vlade! Se nikoli ni bilo tako trdega osebrio-dohodninskega in celo nepostavnega vinskega davka ter drugih direktnih in indirektnih davščin, kakor pod sedanje vlado, Pridenimo k temu še dejstvo,! da se je ljudstvu odvzelo pri kolekovanju kar meni nič, tebi nič 20% težko pridobljenega denarja in da se ta odvzeli denar ne obrestuje! i Vaša metoda je pač ta: pc sramotnih cenah, ki inso v nobenem razmerju s skrbjo, s trudom, z delom in znojem, naj prodaja kmetsko ljtfdstvo brez izjeme svoje pridelke. Za drag denar pa naj kupuje vse karkoli rabi, pa naj bo to žebelj na okovani čev-Ijevi peti ali klobuk, odnosno ruta na glavi, naj bo motika v roki ali mlatilni stroj v skednju! Pomoč je v nas samih! Toda kaj so bomo veliko prerekali?! Prepričali mi naši!', načelnih kulturnih in gospodarskih r.asprot-nikov ne bomo. Le spominjajmo se daleč nazaj t prejšnja leta! Vedno so po svojih shodih in po svojih listih vpili, da kmetsko ljudstvo odira. Tudi tedai je to bilo, ko so imeli kmetski pridelki sramotno nizke cone. Eno samo sredstvo imamo, ki je zanesljivo in uspešno- politično in gospodarsko, se trdno organizi-rajmo! Vse naše krščansko in kmetsko ljudstvo mora priti do prepričanja, da mu je pogoj za obstanek in procvit le v močni politični organizaciji: Kmečki'zvozi in v naših kmetijskih zadrugah. Zato vsi z vnemo in požrtvovalnostjo na delo! Kmečka zveza je znala odbiti marsikateri udarec, ki so ga naši vsakovrstni nasprotniki namenili našemu slovenskemu krščanskemu kmetskemu ljudstvu. Vsled zavednosti, možatosti in poštenosti naših ljudi bo zmagovala in vršila tudi naprej svojo nalogo. Naše vrste se ranože po celi Jugoslaviji bolj kakor pri kterikoli drugi stranki in ko bomo številno močni, bomo točko za točko uresničevali naš program, ki no pozna in ne oznanja sovraštva, temveč hoče le pravico vsakomur. '(Opomba: Objavili smo postavo o davku na vojne dobičke v štev. I t. 1. „Slov. Gospodarja.") Slednjič je vlada izdelala načrt davka za vojne dobičke, katerega smo tako silno zahtevali in ki je tako silno potreben. Pravzaprav bi se morali te postave veseliti, vendar se je pa za enkrat še ne moremo. V tem suhem osnutku ni namreč nič povedano, kaj se do smatralo za vojni dobiček in kdo bo ta dobiček o-cenjeval. Mogoče je in vidimo nevarnost, da bodo pri kmetskih obratih ravnotako ocenjevali dobičke in de -lali bilance, kakor pri tovarniških ali celo kakor pri trgovskih ali bankirskih podjetjih. Vzemimo en slu -čaj: Kmet Miha je imel pred vojsko prav majhno domači jo-kmetijo, katero so cenili na 10.000 K. Bil je zelo zadolžen, vsega dolga je imel do 5000 K. Ko se je oženil in začel kmetovati, ni bil kljub svoji varčnosti in marljivosti niti v stanu plačevati obresti in dolg je rastel vedno bolj. Nekaj let pred vojno se je začelo njegovo stanje boljšati, otroci so odrastli in pomagali, vino je imelo boljšo ceno. Prišel je tako daleč, da je ▼saj redno plačeval obresti, plačal nekaj najnnjnej -&ih dolgov, nekoliko zboljšal kmetijo, si omislil živine itd. Upal je, da pride tako daleč, da bo lahko nekoč zapnstil otrokom dobro urejeno kmetijo brez dolg -ri protestira v imenu ljudstva proti takemu vladnemu postopanju glede rešitve naše valute in zahteva, da se ustava ministrski sklep in skl če državni zbor, ki jo edini vpoklican, da razreši naše valutno vprašanje. A ko vlada tej zadevi ne ugodi, bo izvalo tc vtis, 8« hoče storiti krivico. V a a d e v i vrnitve naših ujetnikov 'iz Italije je storila naša vlada vse, da pospeši vrnitev naših vjetnikov. Ker ne, poseda Jugoslavija dovolj prevoznega materijama, bo preskrbela Italija za prevoz ujetnikov, katerih je v ujetništvo 24.000 mož. Načelniki opozioijonabiib strank so imeb te dni posvetovanj? v Beogradu - glede vstopa v ustavni odSek. Na teli sestankih so enoglasno zahtevali, da se mara sklicati ustavodajni odbor parlamentarnim potna. Ta odbor mora tudi izdelati volilni zakon. Ministrski predsednik Davidovi« ne ( nasprotuje tefSi pogoje» «pozicij«. Vlada bo še naznanila svoje tozadevne pogtge. V o j a a odšk o d u i« » Srbiji znaša 22 milijard. ^emfcij» plača kot prvi obrok 118 milijard. Od to svat» uobi Jugoslavija 9 milijard .Irankov. Ker potrebuje «asa država »«Jop denarja nam bodo izplačali zftTidEniki teb 9 milijard v benifi, kater« bomo izmenjali a» gotovino. * ] Slovenija poseda 24Ž.o8t> ha veleposestniško zonSie, od te odpade u« gozde 171.742 ha. V PrekS«w*i« j« WMt ha veleposesiev. Hi»isti-3tTO za a g r a r a o r e i o r m e je že IzdeMo aa^etibo o izvolitvi agrarath -«¿borov. «To voiifere bodo takoj p® občanskih. Vse prebivalstvi» n3v*b«jo»iii fcr«fev f>o debeli bo razdeljene aa A oidelker : »a veleposesiatke, na obdelovalce svojih j*em!iiS» m*l« kmoto i a, o»ie,. I« ti» posedaj« nobenega zentifSfc*. Aguarai edbori m kod* volili-.po oh®.n»h , itako, d« a« «d Tsakih , prebivalcev izmed petih od delkev izvede* eden za 01 »«a atfrar&egit odbora. N • t i > r» d s « d a i k iraiiosk« r « p a-% 1 i k e ■Zg&tflo s« jo veliko presenečenje. Predsed Bikom hameost« republik« j« izvoljea Peu1 Doseh*-ueL dos«ds»(H predsednik francoske poslaniSke zbornice. $m danima malo. koga bočejo imeti Frajieoj« za svo^egs pr«8sed».rka. zanima nas samo. kakše» staligče Hjftgna zavzemati napram nam. Mož j« visoko iz*bjj»:lf»u, duhovit, po političnem prepričanja od* iočeii ranoMfSanee, straakarsfco na «obeuo atraai mo-<5*0 jzratt.it. Velja kot velik naHpi^oik Nemčije, a naklonjen Avstriji. DAaauiiz^a j» poslal častitko, ko jo, da ..slRtiavIjajo oo vseh mestih velike zaroiuiak« je priredi! zsano pustolovstvo na Reki.Za naše težnje torej .najbrž« ne bo imel ne icasiknanja, ne simpatij. ^fesapao, d» bo kot predsedaik republike, moral razširiti tudi svoje znanje v svetovni politiki ia bo po-iem dobil jasneje poj m p tudi o nas. Nemčija. ^ B e r 1 i n u so se vršMi zadnje dni pred državno zbornico krvavi izgredi od komunistov in neodvisnih «ocijalistov Jiahujskane «možice. V celem jo bi' lo 42 mrtvih in 105 ranjenih. Giede izročitve Viljema Ii. so izdelali ministrski predsedniki v Parizu noto, ki se odpošlje Holandski, da izroči zaveznikom bivšega nemškega cesarja. fekosloTafiSca. Cehoslo vaška nadaljuje svoj kulturni boj proti katoliški eerkvi. Med čehoslovaško duhovščino se je začelo močno gibanje za ustanovitev takozvane „češko narodu« cerkve". Ta nova cerkev zahteva svobodo vesti in češko bogoslužje. Tej cerkvi načelu-je 12 (Mar.ski edbor i; 0 duhovnikov in 6 posvetnjakov. Avstrija. Avstrija je« stopila v diplomatsko zvezo z Čehoslovaško. V P r a g i so se vršila pogajanja med Avstrij i in Cehoslovaško gleda ureditve mej, prometa, dobave premoga in sladkorja za Avstrijo. Pogajanja so do-vedla do sporazuma. ' Avstrija je dovolila Cehom na Dunaju češke šole. V A. v s t r i j i so izdelali zakon o oddaj' premoženj;!, ki je pe zaelel hud odpor, pri vseh premožnejših slojih. V, Avstriji vlada veliko pomanjkanje, ker vrednost avstrijske krone pada od dne do dne. Pomanjkanje premoga je v Avstriji tako občutno, da bodo morali ustaviti ves promet. V Avstriji izdelujejo načrt za novo ustavo. Potom tega načrta bi ,bila Avstrija zvezna država po vzgledu Švice. Proti tem ustavnem načrtu so začeli hud boj socijalni demokratje, ki so na stališču strogega centralizma za Avstrtjo, onega centralizma, ki je že Avstrijo razbil, pod Habsburžani. MadKarsfca. Mirovna pogodba z Madžarsko. Madžari kriče, da so presenečeni in prepadeni. Mirovni pogoji, katere jim je sedaj stavila ententa, so zanje grozno trdi. Neverno, če so res takoi prestrašeni, ali pa se le delajo, in igrajo zopet komedijo po stari madžarski navadi. Saj ugodnejših pogojev sploh pričakovali niso mogli. Izgube samo zemlje, ki niso laadžarske. Ententa je bila za nje celo tako dobra, da je pustila pod njihovim gospodarstvom celo veliko Jugoslovanov. Sedem slovenskih občin okrog Monoštra, hrvaške pokrajine severno od Mure in Drave ostanejo odtrgane od naše države. V Baranji izgubimo nad 100.000 prebivalstva, mesta: Pečuh, Mohač, Baja, katera smo zahtevali, so za nas izgubljena. So -več izgubimo v Banatu. A vkljub temu igrajo Madžari komedijo velikin razburjer.eev. Prepovedali so vse javne zabave, gledišča, kine, koncerte po kavarnah itd., kar je čisto pametno in bi bili lahko storili že davno poprej. Saj so znane madžarske kavarniške raauz.la-nosti, kjer neprenehoma igra ciganska godba. Pravijo, da ustanavljajo po vseh mestin velike zarotniško organizacije. Brez dvoma je pa tudi to samo komedija. Slednjič bodo pozabili tudi na to svoje razburjenje, ter se zopet vrnili nazaj k madžarski ciganski godbi. Znani zavratni madžarski napad v Prekmurja je morala madžarska vlada dati zahtevana zadoščenja. Premestiti mora poveljujočega polkovnika in odstaviti poročnika, ki ie vodil napad, ter vse podčastnike. Plačati mora vso škodo in odškodnino ranjencem. Madžarski zastopnik v Beogradu se je moral opravičiti, prositi odpuščenja in dati jamstvo, da so kaj takega več ne ponovi. \ Kvnetskffi Ztreza» Shodi Kmečke Zve z e t nedeljo, dne 25. januarja: »o rani «v. maši ua Ponikvi ob južni zel., pri Zdolšeku tVesenjak-Vrečko), v Št. II j u p. Turjakom fZebot); v nedeljo, dne t. iebmarja: po rani sv. maši v R i b n i e i na Pohorju (PfŠek-Krajnc^ m pri a i i N o d « I j i iKebot). V Z i c a k bo pri radi I a &tmčk*. zifiza svoj škod 8. februar j«. Govornika iz Maribora (Nadrevi- . »reisgej'ju aaMaoauo polni. Z največjim zaiiimanjeni j« vse povišalo isrv«,j«nja dr L«-skovaii® o pomenu občinskih volite*. Sooijalni demokrati so morali u Riniti, ko so videli velikansko premoč. Krasno jih je označil g. Krepek iu jim povedal ta» ko, da jim bode še dolgo zvenelo po ušosib. Ob splošnem navdušenju za Kmečko zvezo s« j« skod zaključil Shod Slov. Kmečk« zvez« v S e 1 n i o i ob Dram. Preteklo nedeljo ie priredila S*tov. Kmečk» zveza shod r Selnici ob Dra^i, katerega se je udeležbo okrog 300 do 400 ljudi. Na shodu je govoril poslanec Pišek. Shoda se je udeležilo tudi nekaj raznih itaži-demokratov in samostojnežev. Razne neslane med klice znanega Stibterja in Mesariča je poslance Pi-šek krepko zavrnil. Shod je vnovič sijajno pokazal, kako krepko je razvita naša Slovenska Kmečka zveza v tej župniji, ker se nahajajo v njenih vrstah naj-odličnejše osebe cele župnije. Raznim zgagsrjem pa bodi povedano na glas, da pri nas ni prostora za nje! jft S h od zaupnikov iz ptujskega okraja je bil zelo dobro obiskan. Nekteri povabljeni so se opravičili. Poročala, sta poslanec Ivan Vesenjak in pokr. poslanec ter okr. komisar Miha Breniič. Kdor je videl na tem shodu to našo pravo krščansko mislečo kmetsko inteligenco, ta nikdar ne more dvomiti o zmagi rinšo poštene misli. Z veseljem in z medsebojnim zaupanjem ter v ljubezni do naše stvari gremo odločno o jo pot naprej. Sv. Urban v Slov. g o r. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj izredno dobro obiskan shod Slov. Kmečke zveze po rani1 siužbii božji. O organizaciji in raznih gospodarskih in političnih vprašanjih je govo-nl okr. komisar in pokr. poslanec ter predsednik o-krajne organizacije Miha Brenčič. Shodu je predsedoval g. Ceh ml. Za načelnika krajevni organizaciji Kmečki zveze so si niožje izbrali g. Hameršaka. Sv, Urban drži trdno in neomadeževano k zastavi Slov. Kmečke zveze. S v. P a v e l v Savinjski dolini. V nefleljo, dno 18. januarja, je bil pri nas prav dobro obiskaa obod Kmečke zveze. Govoril je poslanec dr. Hohnjec. Maša organizacija v Savinjski dolini stoji krepko in napreduje veduo bolj. Savinjsko ljudstvo, zvesto krščanskim načelom,| narodno in kmečko zavedno, noče niti sbšati o liberalcih in njihovem privesku: neznaSaj-nih in kmetski stvari škodljivih „samostojnežih15. Slad k a gora. V nedeljo, dne 18. januarja je bil tukaj prav dobro obiskan' shod Kmečko zve». Obširno je> poročal gospod Zebot iz Maribora o težavnih sedanjih razmerah, ki najbolj težijo kmeta in delavca. Njegova izvajanja so odobravali vsi navzoči in se prepričali, da zastopa koristi kmeta in kmetskega delavca najbolje Kmečka zveza. Tudi še bodemo za-naprej sadili žlahtno vinsko trto, „Samostojni'" bodo pa šli pobirat, Mermoljevih črešnjevih koščic. Organizacija Kmečke Zveze ia Vseslovenske Ljudske Stranke, ifodst-vo naše stranke je izdalo nov pravilnik. Po tem pravilniku bo vsaka krajevna organizacija glede tia število svojih članov volila določeno število delegatov za osrednji strankin zbor. Tajništvo Kmečke Zveze bo ¡0 dni razposlalo pravilnik vsem krajevnim organizacijam. Plakate za v abilo na shode Kmečke Zv, je založilo tajništvo KZ. Na željo jih pošljemo krajevnim organizacijam. Govornikom! Na vseh shodih Kmečke Zv, se naj izvoli krajevni odbor Kmečke Zveze; ako pa tak že obstoji, se naj izpopolni in naznani tajništva Kmečke Zveze v Mariboru. Sestava krajevnega od -bora je prvi uspeh za podrobno organizacijo. Po vsakem shodu se naj vrši seja krajevnega odbor« ah zaupnikov stranke. S h o d e j e t r e b a u a z n a n i 11 pobitim oblasti. Ce se kje vrši političen shod, naj vedno kak zaupnik skrbi, da je shod pravočasno naznanjen okrajnemu glavarstvu. Vlogo napišite tako-le. ..Podpisani naznanjam, da se vrši v nedeljo, dne . . . 1020, ob' .... uri v prostorih ljudske šole v Zeleni ajuri ja -ven društven shod Slov. Kmečke Zveze. Vspored: Politični položaj in organizacija. Ivan Bezeg, član krajevnega odbora Slovenske Kmečke Zvez«, kakor sklicatelj." Volilni iu strankin sklad. Socaplni demokratje, liberalci in Samostojneži zbirajo pri svo-jih pristaših strankin davek za volitve, za agitacijo iu organizacijo. Te stranke imajo za seboj bogato banke in vojne dobičkarje. V naši stranki takfb ni -mamo. Obračamo se torej do vseh zavedni!» somišljenikov in somišljenio, da prispevajo po svojSt močeh m volilni sklad Kmečke Zveze. Delujte v tam smisla tudi pri svojih prijateljih, na gostijah in pet flrugife prilikah, Denar se pošlje po nakaznici n* analov :i Slovenska Kmečka Zreua, Maribor, Cirilov» tiskarna^ UisajnioBBoai Kmečke Zve« o« nnj %ku pr«| sestanejo k invanresim seji. Dnevni rod: vo em občinsko volitve i» mvršitev podrobno «npoi-«foijo Sfoveaak» Emelke Zveze od občino dO ^ ¿mm^&mrmMe m®vt€m« Poitvn&uiea Wov. toni. di-ai^o Msr«or bi & koliŽ mia v nedeljo, dno 28. t. m. dvorani o kraja»-aa zastopa (Koroška ««sta M. H. aad«tr,| «hloi abor z «Asleunpai vspomdom: 1. Predavaje vinjtrskoga ¡jadeornika g. Auton» Puklavoa: O rezi tasa. Ptn-davan.fu «dedi prost razgovor, 2. »gotov«©* mtanika •eaie.i vpisani*» podružHičuih u 3. Vel i tov aikov b;i. obinem xboro Slov. kmet. drn^tm aa štajerski ciet Slovenije. 4. fiačunski sklep m peeUklo apravuo leto. S,. Pfediogi »a štajerski obča; zbor Sr3v. kmet. družbe. Začetek ob 9. uri dopolda«. — Odbor prosi vso >k)s«darij« ud«, da se polnogtevdao «delež« tega važnega shoda. Pridejo pa a*j tudi iz mesta i a okolice vsi oni kmetovalei in visogradnikt, ki doslej še oiso pri podnužnioi, da to dan priatopi^> k njej. Lae v največjo korist jim bo. Opozarjamo, da je 1. številka ¡zbornega časopisa Kmetovaloo, k< ga vsak «d sprejema bi-oz posebne naroobe, že m&la lo. t. m., da morejo le udje od podružnice da.>nari razne kmetijske in vinogradniško potrebščino aa oe-ne. ki so mnogo nižje kot v trgovinah, ia da s o le udie upravičeni, udeleževati se strokovnih predavanj in razgovorov, ki se vrše vsako prvo nedeljio v mesecu. Udnina znaša za vso leto 1« K, torej uiti toiifco ue. kar se žalibog prepogosto po nepotrebnem vrže na mizo za i liter, vina. — Pri tej priliki se bodo spre-jeimile prijave za razne potrebščine, ki se potois podružnice naročajo skupno, ako ozir. kadar j« dovolj oglasov. Za galico je zadnji čas; stala bo, kakor je centrala podružnici naznanila, letos 14 K 1 kdogram. Na javnem trgu stane r. pr. loeo Trst danes že 16.58 K. Odbor prosi, da se, pri naročanju km- zale ži 14 K za kilogram; morebitno preplačilo s« bo v» niio. Bn vagon galice je odboru že naznanjen. — To zborovanje s predavanjem velja za februarsko m bo torej prvo za njira 7. marca. V St. Lovrencu na Pohorju se je vršil v nedeljo. dne 18. i. m. občni zl>or Kmetijske podružnice, ki je bil jako dobro obiskau. Iz tajniškega poročila ¡s razvidno, da je mlada podružnica v prvem letu obstoja marljivo delala in svojim članom preskrbela mnogo potrebščin po ugodni ceni. Po končanem občnem zboru se je vršil gospodarski shod Kmečko zva< ze, na katerem je g. VI. Pušenjak razpravljal o perečih gospodarskih vprašanjih ter pozival k združitvi v gospodarskih zadrugah. Sad tega zborovanja je bila ustanovitev gospodarskega odseka, k kateremu so pristopili vsi navzoči posestniki in tudi aopososiniki... Sten® I. 22jmu.Í# HM». Ob istem času so zborovali v našem trgu tudi sooijal-jsi demokrati, katerih zborovanja so se udeležili tudi naši nemškutarji. Pri občinskih volitvah hočejo oboji skupaj nas opati, zato treba, da se Slovenci v trgu, ki nočejo priti pod komando nemškutarjev in socijal-nih demokratov^ takoj začnejo pripravljati za občinske volitve. Neka] o kmetijskih šolah. Češka fj.^eda danos poljedelsko visoko šolo in dve akademiji, na katerih se izobražuje naraščaj profesorjev in znanstvenikov kme. 'j ;{va. Za posestnike, ki hrepene po boljš'1 kmetijski izobrazbi ima Češka 12 srednjih kmetijskih šol, ki 30 štiriletne. Obisk teh šol je dovoljen sai>'.o takim učencem, ki bodo doma gospodarili in ne bodo silili v kako javno službo. Češka ima še 17 dvoletnili kmetijskih šol, zimskih pa 35. Poleg teh še ima Češka vrtnarskih, mlekarskih in sadjarskih šol 35, gozdarskih 11. Vseh kmetijskih šol je na Češkem 166. Jugoslavija v primeri s Češko in s svojimi 13 miljoni prebivalstva, od katerega pripade 80% na kmeta, bi morala imeti 143 kmetijskih šol. Slovenija z 1% milijona prebivalstva bi morala imeti 18 kmetijskih šol; ima pa sedaj samo 4 1 do 2 letne. Manjka nam jih še 11, da pride 1 kmetijska šola na 71.000 kmetovalcev. Ker pa imajo pri nas v Sloveniji večino mali posestniki, bi zadostovale za naše slovenske razmere kmetijske šole z Rimskimi tečaji, ko imajo naši kmetski lantje čas za učenje. Slovenski kmetovalci, brigajte se za ustanovitev kmetijskih šol po vzgledu Cehov. Na vseh shodih Kmečke zveze se mora redno ponavljati resolucija o zahtevi ustanove kmetijske šole v tem in o-1)0:11 kraju, ki je za ti'ko šolo prikladen in pripraven. Jugoslavija je izvozila do sedaj v Avstrijo 8000 vagonov žita. Avstrijski državni tajnik dr. Loewen -feld-Ruas je sam izjavil, da je prejela Avstrija do sedaj od Jugoslavije 80.000 ton žita, to je 8000 vagonov. Naša demokratsko-socialistična vlada pita Nemce z »ašim žitom, da lažje hujskajo in rovarijo za odcepitev Koroške od Jugoslavije. Naša vlada nam nič ne sporoči, kaj so nam neki Avstrijci dali za te ogromne vagone vsakdanjega kruha. Prehrana Slovenije. Poslanec Jugoslovanskega kluba Schwegel je posredoval radi prehrane za Slovenijo. Za slovenske kraje, ki trpe pomanjkanje je za sedaj preskrbljeno. Pred nekaj dnevi jei došlo v brežiški okraj 20 vagonov, v slovenjegraški 60 vagonov i¡vil itd. Sladkorja ima vlada na razpolago 200 vagonov. Od tega dobi Slovenija 30 vagonov. Osem sladkornih tovarn v Jugoslaviji. V Jugoslaviji imamo zavsem osem sladkornih tovarn, in sicer dve v Srbiji (Beograd in Cuprija)' eno v Bosni (Usora) 1 v Slavoniji (Osjek) in štiri v Banatu in Ba-raniji (Baranje, V. Bečkerek, Novi Vrbas, Cervenka), Vse, te tovarne so dobro urejene, toda v njih se dela malo ali pa nič, ker se vlada veliko premalo pobriga za nje in ne skrbi za dobavo sirovin. Evropsko produkcijo sladkorja za leti 1919-20 "ceuijo strokovnjaki (v milijonih centov po 50 kilogramov): Nemčija 13.50; Češka 11.00: Holandska 4.00; ¡Danska 3.00; Švedska 2.50; Belgija 2.50; Francija 3,00; Italija 3.00; Rusija (z Ukrajino) 7.00; dru7o države 1.00. Skupaj 53.50. V letih 1917-18 pa; N*3in-čja 30.40; Češka 13.35; Holandska 4.01' D luska 2.30; Švedska 2.50; Belgija 2.60; Francija 4.00, Italija 2.00; Rusija (z Ukrajino) 20.57; druge države 5.89. Skupaj 87.43. Produkcija je torej v zadr jil< dveh letih zelo podla. Med drugimi deželami je vštet?-, tudi Jugoslavija z osem tovarnami za sladkor v Vojvodini. Četudi so v naši državi dani vsi pogoji za sajenje sladkorno pese. bomo vendar ostali navezan: na uvoz iz Češke. Gospodarska okrepitev Nemčije. Dočim se mi ¡v Jugoslaviji po zaslugi demokratov in socijalistov razjedamo v strankarskih bojih, dočim se gospodarska obnova daje samo Zidom in tujcem v roke, delajo v Nemčiji vsi sloji na to, da sis opomorejo', od velikih udarcev in da se zopet gospodarski dvignejo. Nemška Statistika nam pripoveduje naravnost čudežne stvari. Marca lanskega leta se je izkopalo¡ komaj pet milijonov ton premoga, oktobra že sedem milijonov ton, železne rude marca pol milijona ton, oktobra že za 50.000 ton več. Tekstilne industrije je že 30 odstotkov zopet zaposlene. Brezposelnost ni večja kakor leta 1913. ,V vseh gospodarskih panogah vidimo smo-jtreno delo in napredek. Pri nas minister trgov ne in industrije za narodno gospodarstvo nima ne brige ne smisla. Nezmožni ljudje na tako odgovornem mestu so ogromna škoda za, vso našo gospodarsko politiko. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje trsja, ter čiščenje: in obrezovanje sadnega drevja. Prijave je vposlati podpisanemu ravnateljstvu do 15. februarja. Stanovanje si naj zasigura-jo udeleže ci s'uni. — Ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Kletarsld tečaj. Na državni vinarski in sad -jarski šoli v Mariboru se vrši tridnevni kletarski te- i čaj od dne 4. do vštevši dne 6. februarja t. 1. Ta te- f Caj i« namenjen v prvi vrsti vinogradnikom in go -1 stilničarjem, ki naj vpošljejo svoje prijave do konca tega meseca ravnateljstvu. Istočasno si naj vsak sam zasigura stanovanje. Izvoz živine iz celjskega okrajnega glavarstva pr«povedan. Kakor se nam poroča, je prepovedano izvažati goveio živino, drobnico in svinje iz celjskega okrajnega glavarstva. Zjtfte apno I To velja v prvi vrsti posestnikom v Slov. goricah. Kakšna nadloga je to vsako loto, ka»tar pride do vinogradnega škropljenja! Vozi se takrat apno iz Maribora in Cmureka po 5 do 6 ur daleč, n. pr. k Sv. Antonu, vozi se pogosto ne enkrat, ampak večkrat zastonj, ker je prodajalec ali že v po I« uri, ko j« apno dobil, vsi razdai, ali pa aa Mi da- ,f bil oni dan, katerega ga je i o železnici pričakoval in odjemalcem rekel prite ponj. In nazadnje kako drago jo to apno! Ze lani je bilo po 40 K meterski slot; kakšno ceno imamo še le letos pričakovati! Poleg tega pa je to drago apno bilo zelo slabo: k anioni'.o, peščnato, vsaj pa rodo. Se nekaj. Nekoliko tega j apna je zares prihajalo iz Zidanega mosta, s Trbovelj. z Zagorja, večji del pa iz Nemške Avstrijo (Premštetna) in celo iz daljne Nemčije. Vprašamo: ali i imamo zares toliko denarja, da ga mečemo neljubim sosedom v žrlo za stvar, ki je imamo dovolj ? To se z li pametnemu človeku, ki Slovenske gorice pozna, krat-komalo neverjetno, nemogoče; kajti Slo e-ske gorice gleštajo apnenca, ki je pripraven, da se ga žge v ži-j vo apno. hvala Bogu obilje: na Ročici pri Sv. Jako-i bu, v Jablanah med Sv. Petrom in Sv. Barbaro; I Plač nad Svečino je sam apnenec, istolako hrib, na ; kojem stoji Gornjecmureški grad, daleč na okrog. In i vendar je tako. Sliši se: prema'o drv je, da bi se moglo apno žgati. Da jih tuintam primanjkuje, je re-5 snica; ravno tako pa je res, da na tisoče in tisoče | štorov moli iz zemlje, ki jih nikdo ne izkoplje in pod milim nebom čakajo, da sprhnijo. ,A tudi tam, kjer je 1 kuriva dovolj in obenem apna, se to-le ne žge. To velja n. pr. za gornjeemureško grajščino. Nekdaj je ta grajščina leto za letom vedno žgala apno in nc-broj občin zalagala z njim. Naenkrat je prenehala in od tistihmal ne žge več. Ali jo je konkurenca sprem' šietskim apnom prisilila žganje ustaviti? Te konkurence bi zdaj ne imela več. Kdor bi se lotil pridelo-: vanja živega apna, bi ne le bil dobrotnik daljnemu okolišu, ampak si tudi delal lepe denarce. Zato pa n-?j se ta in oni poprime tega prepotrebnega posla! Kdor se bo, pa naj to potem naznani v Slov. Gospodarju. bodo ljudje izvedeli, kam treba iti po živo ii^no. Kuhinjska sol se dobi sedaj v zadostni množini {ri kmetijski zadrugi v Račah pri Pragerskem. Krajevne Kmečke Zveze in kmetijske podružnice naj obvestijo svoje člane. Pšenične in druge otrobe ima v zalogi kmetij -ska zadruga v Račah. Čebula — zdravilno sredstvo. Ze stari Grki in Rimljani so čebulo kot izborno zdravilno sredstvo zelo čislali. Znani rimski cesar trinog Neron je bil poseben ljubitelj čebule. Ob nekaterih dneh v mesecu ni razven čebule vžival nobene druge jedi, ker je bil prepričan, da čebul izborno vpliva, da si ohrani svoj sloves kot velik umetnik v petju. S sokom čebule so si stari Rimljani drgnili obraz, češ, da se na ta način odstranijo na človeškem obrazu razne pege in li-ščaji. Čebulo so tudi devali na rane, ker so bili mnenja, da zmanjšuje bolečine in ustavi krvavenje. Zlasti se pa uporablja sok čebule za umivanje glavei i da se tako zabrani izpadanje las. Kako obvarovati obleko pred molji? Ako hočemo obraniti, da nej pridejo molji v perilo, obleko in kožuhovino, ki jo shranjujemo v omarah ali Skrinjah, se priporoča, da namažemo omaro ali Skrinjo znotraj s terpetinom ali petrolejem, kateremu smo primešali uekaliko zdrobljenega galuna. Tedenske novice t Umrl je 20. t. m. g. dr. Suhač, častni kanonik, duh. svetovalec, dekan in župnik pri sv. Ani v Slov. gor. Roien je bil 4. jan. 1845 pri Jurju na Ščavnici, v duhovnika posvečen 23. julija 1869. Bil je zelo izobražen mož, vnet duhov nik, neumorno delaven v svojem poklicu. Vsled svojega dobrega srca in prijaznega občevanja je bil splošno priljubljen. Bog mu bodi plačnik za njer>*ra d ^r * d«la! Svetila mu večna luč! f Dr. Andrija Bakarčič. V mariborski bolnici j je preminul v ponedeljek po dolgi in mučni bolezni . veliki bojevnik za naše vzhodne Primorje, markantna j jugoslovenska osebnost dr. Andrija Bakarčič. Bil je I predsednik Narodnega Sveta za Reko, trd in neizpro-i sen proti narodnim nasprotnikom, mehak in dober za ! svoje rojake.' Narodnemu delu je posvetil vse svoje j moči, zdravje in premoženje. Pred italijanskim nasil-| jem je pribežal v naš Maribor, umrl je ravno v dneh, ! ko se odločuje usoda Reke. Njegov edini brat se nahaja v laški ječi. Svoje veliko premoženje je zapustil narodnim namenom. Samo za jugoslovansko akademijo je določil 200.000 K. Smrtna kosa. Dne 9. t. m. je umrla v Vrbovcu pri Mozirju gospa Pavla Remše, žena oskrbnika kn.-šk. gorn'egrajske grajščine. Bila je vzorna žena, zavedna narodnjakinja, dobra in plemenita gospa, zato jo je spoštoval vsak, kdor jo je poznal. Njen pogreb je bil nad vse veličasten; ne vem, če j« gornjesavin-ska dolina že videla takega. Časten ji spomin, preostalim iskreno sožalje! j Praznik Metere Milosti v nedeljo, dne 25. jan.' se bo po navadi slovesno obhajal, Častivci Marijini, pridno pridite pred milostni tron vaše nebeške matere. Okrajno glavarstvo v Mariboru sporoča občin stvu sledeče uradne dneve v februarju : v četrtek 5. febr. v Slov. Bistrici, v četrtek 12. febr. v Št. Lenartu v Slov. gor., v torek 3. febr. v Peklu pri Poljčanah. Uradni dan v Slov. Bistrici, pri Sv. Lenartu in v Peklu se začnejo ob 10. uri; pri Sv. Lovrencu pa ob pol 12. uri predpoldne. Pri uradnem sedežu okrajnega glavarstva v Mariboru sta dololena za sprejem strank vsaka greda in eobota predpoldne. Za begunce velevažno! Begunci iz zasedenega ozemlja ki h<čejo nujnim in povsemjuspeénim potom doseči tekom par tednov zaaesljivo ugotovitev in izplačilo vojne odškodnine za pohištvo naj m takoj javijo pri g. dr. u Ziegler jn t Maribora» I Sodnijska ulica 10, pritličje na levi, med 9 12. dop, in med 3. 5 pop. Delavski Shod- v nedeljo 25. t. m. dopoldne ob 20 uri, se vrši na Pragerskem v Soli delavski shod. Vsi krščansko misleči železničarji in delaver so vabljeni, da se istega v ubilnem števin udeleže. Zadružni tečaj v Celju se vrši v času od 12.- 19. febr. za udeležence iz celjskega okrožja. Pai-jnve sorejema Zadružna Zt07» v Maribom. Socijalna tečaja v Starem trgu dne 2 t. m. irtai zvez-1 Prijave in narocLi na list „Jugoslovanski obrtnik" se pošilja na naslov: Korošeo Dragotin, odbornik Jugoslovanske Obrtne Zveze v Braslovčah. Družba Stf. Mohorja. Vsled tehničnih ovir, ii-virajočih iz naše preselitve, bode družbeni kole dar doti;kan šele do meseca marca. Udnina za 1. 1920 znaša 10 K, dosmrtnina 200 K. „Naša Država". Nova knjiga za knjižnice naših bralnih društev. Pod tem naslovom je spisal prof. dr. Kari Capuder lično knjižico, ki temeljito op.snje našo novo državo. Zlasti zanimive so koncem pridja-ne tablice, ki pregledno kažejo prirodna bogastva naše nove države. Knjiga je neobhodno potrebna vsa-cemu nekoliko izobraženejšemu človeku, da se iz nje poduča,. kakšna je naša država, njena lega, podnebje pridelki itd. Voditelji izobraževalnih društev naj jc pripOroče društvenim članom, vzgojitelji mladini. Cena je zelo nizka, samo 4 K 20 vinarjev s priporočeno poštnino vred. Pri sedanjih knjigotrških razmerah bi laka knjižica veljala kje drugje gotovo 10 kron. Dobi sa v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Razgled po svetu* Glas krščanske matere. V nekem kraju na Češkem se je vršil v šoli sestanek roditeljev in učiteljev. Kmalu nato je napisala krščanska kmečka mati sle * deče pismo: „Na roditeljskem sestanku ste gospodje učitelji nam staršem očitali slabo vzgojo otrok. Predvsem ste se obračali do staršev otrok enega razreda, s katerimi baje ni mogoče nič opraviti. Pozabili pa ste nam, gospodje učitelji, povedati, da je razrednik v ravno tistem razredu gospod brez vere, ki je otrokom prepovedal moliti in se je iz verskega prepričanja o-trok norčeval. Zdaj pa gre stvar dalje, ker se tudi v ostalih razredih molitev prepoveduje in mesto krščanskega pozdrava ste uvedli že davno: „Ljubim roko!" Na drug pozdrav gospodje učitelji sploh nočete odgovarjati. Otroci se sami pritožujejo, da v šoli delajo , kar>se jim zljubi. Gospodje, na čegavi strani Je krivda, da vaša avtoriteta v šoli gineva? Kako naj mi starši otroke navajamo, da vas spoštujejo, če vi v njih zatirate spoštovanje do Najvišje avtoritete, do Boga? Vi sami dobro veste, da so tam, kjer vlada krščanski duh, otroci ubogljivi, če bi jih bilo v eni rodbini tudi dvanajst. Obratno, kjer teptajo vero, postane tudi iz enega otroka izvržek človeške družbe. Vi dobro ves -te, da se bodo krščanski starši branili in zato hodite tako v krogu in previdno, da ne bi naenkrat razdra-žili ljudske duše. Toda mi bedimo in bomo znali svoje pravice tudi braniti. Saj celo nema stvar brani svoje mladiče! — B. Sochorova." Kako so odpeljali križe iz praških šol. Po Čehoslovaški je kulturni boj že v popolnem teku. Najpo-prej se je lotila državna oblast križev po ljudskih šolah. V Pragi so odstranili križe že iz vseh javnih šol, jih naložili na vozove, na katerih se odvažajo iz mesta smeti in odpadki in jih odpeljali bogzna kam. Torej med smeti in odpadke so prišteli čehoslovaški demokrati in socialisti, ki vladajo Cehoslovaško, znamenje sv. križa. Tudi pri nas v Jugoslaviji držijo v rokah vladno krmilo demokrati in socialisti, ki so ravno taki sovražniki križa in vere, kot njihovi bratje v Čehoslovaški. Socialdemokratsko gfesilo „Naprej" zahteva odločno svobodno-krščansko šolo. Vsi liberalni (demokratki) listi se radirejo in toplo pozdravljajo ta kulturni boj proti krščanstvu. Druga ženitev pravoslavnih duhovnikov, srbi so, kakor znano, pravoslavne vere in njihovi duhovni.'.! so oženjeni. Ženiti se pa smejo samo enkrat, samo predun je posvečen, če mu potem žena umrje, se pa ne sme drugič. To je, nekaj brez primere bolj trdega in manj razumnega, kakor pa neženitev katoliških duhovnikov. Pri nas gre za duhovnika, kdor čaii za ta stan poklic, v semenišču se več let pripravlja na svoj poklic, ko je nastopil službo kot kap Lan, živi več ali manj odtegnjen od sveta v družbi z /np-nikom. Cisto'drugače je pri pravoslavnih. Za duhovnika gre, ne da bi čutil v sebi pokUo za samski stan, v semenišču ne dobiva k temu nobene vzgoje, preden je posvečen, se poroči, torej še zelo mlad, v službo ure z mlado ženo, mora torej živeti popolnoma s svetom. Kaj pa, če mu čez nekaj let umrje žena in zapusti lepo številce majhnih otrok? In pravoslavni duhovniki imajo po navadi jako veliko otrok. Drugič poročiti se ne sme, za samski stan nima ne vzgoje, ne poklica, v hiši mora imeti že radi otrok žensko, da jim nadomešča mater. Radi tega se je pojavilo mad pravoslavnimi duhovniki močno gibanje za dovoljenje druge ženitve. Duhovniki so sklicali shod, kjer so sklenili, da se bodo ženili sami, ako ne dovolijo čko-fje. Nedavno se je vršil shod vseh. škofov, kjer so se pečali s tem vprašanjem in prišli do zaključka, da tako spremeniti cerkveno postavo zamore samo vesoljni cerkveni zbor. Na vsak način je ta zadeva pravoslavnih duhovnikov veliko bolj pereča, kakor pa katoliški celibat, ki ima čisto drugačno podlago. Silen vihar na Dunaju. Po Dunaju je razsajal 14. t m več ur grozno silen vihar, dokler ga ni zameni! močen naliv. Ljudi, ki so bili na cesti, Jih .je metal vihar na tla. mnogo jib je bilo ranjenih od o-peke, ki jo je metal orkan (veter) s ,streh. Celo vozo- ve je premetaval divji vihar, razbijal Šipo po izložbah m metal o', tla napise trgovin. Med r-.nieuoi »ta dva mrtva in splošna škoda je pa nepregledno V Budimpešti so obesili dne 14. t. m. bivšega državnega pravdnika boljševiškega sodišča dr. Ste!. Szirmay. Istega dne je bil usmrčen potom prekosoda radi ropov na smrt obsojeni Ludvik Szemere, Boljše viški umor na Ogrskem. Veliko t* i« i» pisalo, kako so morili nedolžne človeške žr re boijše-viški krvoloki po Madžarskem. Časniki nam poročajo naslednji vzgled podivjane krutosti: Trgovea GusUv Szigetti je pomogel ogrskemu grofu k pobegu pred boljševiki in je bil radi tega on sam obsojen na smrt. Boljševik je zaprl obsojenca v voz in ga odpeljal k obrežju Blatnega jezera. Tamkaj ga je zvezal in ga dvakrat ustrelil. Ker pa še nesrečnež ni bil mrtev, ga je tudi zabodel. Nato se je rabelj spomnil, da bi morale usmrtitvi prisostovati ( priče. Da bi prinesel boljševiškim kolovodjem dokaz, da je obsojenca res u-Kinr il, mu je mrtvemu odrezal ušesa in nos in jia predložil boljševiškemu solišču. V Beroliuu so nahujskali takozvani neodvisni socialisti množice, da so navalile s silo na z vojušt -vom zastraženo državno zbornico. Pri tem nasilnem navalu je prišlo do kriprelitnih izgredov: 4S mrtvili in 105 ranjenih. Vojna posojila v Čehoslovaški. Pod pritiskom ! loka nemških strank je praška vlada izjavila, da bo v najkrajšem času zavzela končnoveljavno stališče v. nanje, vabi celjski Orel na svoje fantovske veJe -j n\ ki so vedno vsak prvi torek v mesecu zvelcr ob i pol 8. uri pri Belem volu. Vspored jo vedno zelo za - ni'v.. Stsan 6, SLOVENSKI fltOSfODlB. 2žž. jancarja S 4 a r i trg pri Slovenjgradeu. Pri nas se vr- covnj zbor kmetijske podružnice, na katerem je dnf 3Vi'l p0p0ldne v1'" Pristopilo 50 članov k podružnici. 11. t. m. je r mi, cto vštevši poudeljka, dne 2. lebruarja. Vsi ^ . ... ^ ,, * . , , .. , , ' fanti« « bližnjih župnij, ki se hočejo izvežbati za or-! l'rired:Ia Kmečka zveza vrlo dobro obiskan shod lovsfc» načelnike, naj se gotovo udeležijo tega tečaja, j v novem društvenem domu. Govoril je g. posla-V ntiteljo, dne 1. februarja, po prvi sv. maši, j» pa i cec Veseojak o gospodarskopolitičnih vprašanjih. ustanovni občni zbor domačega Orla. Vaditelj in vorhik pridejo iz Celja. Dopisi. Lhabuš. Pri nas sta bila v zadnjem času dva shoda. Prvega so sklicali socijalni demokrati. Govorili ao veliko v slovenskem in celo v nemškem (!) jeziku o skorajšnji zmagi proletarijata, o veliki zmagi socHjaln« demokracije. Komur se skomina po tej zmagi, naj se poda na Rusko, tam bo kmalu na lastni koži okusil ujen sladki sad, boljševizem. — Drugi shod je sklicala Samostojna Kmetijska Stranka. Nastopila sta dva. govornika. Prvi je gov oril stvarno in dobro o zadevah kmetskega stanu. Enaka izvajanja se slišijo na vsakem shodu Kmečke Zveze. Podobne in še boljše resolucije, kakor pri tem shoclu, so se sklenile v Limbušu dne 8. decembra 1919, na shodu Km. Zveze. Človek s» vpraša: Cemu je treba nove organizacije kmetov, če Kmečka Zveza tako zvesto brani njih ko -risti ? Prvi govornik je rekel, da zato, ker so bili voditelji Kmečke Zveze za nič. No, pa če so res voditelji Kmečke Zveze za svoj posel nezmožni, kar pa je velika laž, naj se pa izvoli druge, za to še ni treba nove stranke. Govornik je nadalje zatrjeval svojim poslušalcem svojo globoko vernost. Tudi to ni vzrok za novo stranko, ker ravno takšne ljudi zbira Kmečka Zveza v svojem okrilju. Stvar je torej drugačna. T» nam je pojasnil drugi govornik, ki je prinesel pozdrave iz Kranjske. Ta je očital Slovenski Ljudski Stranki in s tem tudi Kmečki Zvezi prijaznost do duhovščine. Samostojna je torej kmetska organizacija , ki je duhovščini neprijazna. Dobro si zapomnite, Sa-mosto|?jiki, kdor podira most med kmetom m duhovnikom, ta a; prijatelj kmeta in ne vere. S stranko, ki je neprijazna duhovščini, ne gre ogromna večina naših kmetov. Kdor torej agitira za Samostojno, ta del« samo prepire in seje neslogo, ki je na kvar kmetu i» tudi državi, ker je kmet najmočnejši steber državo . Kmetovalci iz Ruš in zelenega Pohorja, pristopite vsi h' Kmečki Zrezi! V njej si sami izvolita zastopnike iz krogoi vaših tovarišev in prijateljev. Kmečka Zveza j« Že veliko storila za dobrobit kmeta in obeta vedno ved- Samostojna pa je še le pred pol letom začela kaliti vodo, od nje nima naš kmet pričakovati nobenih koristi. Seliti«* ob Dravi. Kmečka Zveza se pri aas pridno orgadiizira. Ustanovili smo si odbor iz samih kmetov, ki bo delal za korist kmetskega ljudstva. Ne-katera dobri kmetje so bili preslepljeni in so pristopili k socialdemokratom. Pa se jim ž® odpirajo oči in bodo tacK fcaaal« »opustili broaverske in kmetu škodljivo socialdemokrate. Kmetje, vsi kakor en mož v tabor Kme&e Ivoze! «ornja Polskava. Na Kraljevo je priganjaš liberalec Samostojne stranke, mizar in bivši veleposestnik ter gospodarski strokovnjak Ignacij Petrovi! t sklical abod te stranke. Predsedoval je aoki Pučnik, j ki bi rad aekaj postal. < ovorila sta Pefrovi* in nek Novak m Slov. Bistrice. Navzoči so se jima smejali. Ta vebtci politika sta vezala otrobe. Uspeh shoda je bil, da se oiti edeu zborovalec ni dal zapisati y Samostojno, Vsi pošteni in parne tu i ljudje se sramujejo bih pri Samostojni in pristopajo raje k Kmečki Zve- Zanimive so bile predvsem razprave o kmetijskih | organizacijah, o ureditvi denarnega vprašanja, o I vinskem ia o osebnodohodninskem davku ter o preustrojitvi Kmetijske družbe. 8. svečana bo se spet napolnil naš prostorni dom povodom u-prizoritve 3 dejanske „Krivoprisežnik" in 2 dejanske burke „Pravica se je izkazala". Zadnja burja je napravila veliko škode po strehah. Ptilj. Kakor v drugih okrajih, tako vlada tudi pri nas veliko zanimanje za kmetijsko zadrugo, o kateri se je razpraljalo na zborovanju kmetijske podružnice, dne 30. novembra. Iz vseh župnij se poroča, da se marljivo vpisujejo člani v zadrugo. Upati je, da bo tudi pri nas kmalu čez 400 članov vpisanih, kakor v sosedaem o-kraju Ormož in da se bo kmalu vse ukrenilo, da se začne z delom zadruge. OriTlOŽ. Sladkor. Pred nekako 2 mesecema Sv. Peter V Sav- dol. Hod vinar z močno točo je pretekli petek zvečer razsajal po na£i okoliei. Enkrat je tudi močno zagrmelo in grozna strela se je popeljala čez občino in k nesreči zadela v veliki, s krmo natlačeni kozolec posestnika Janeza Ribič na Rojah. Trenutkoma se je vnela vsa krma in velikanski plamen je klical hrambe na pomoč. Domači požarni brambovei so bili takoj na mestu in njihovemu prizadevanja kakor tudi žaljskim in gotoveljskim brambovcem seje zahvaliti, da ni pogorela eela čedna Rojska vas. Posestnika Ribič so domači občani takoj povabili, da pride k njim za prehranitev živine. Hvalevredno delo usmiljenja! Prijetno se razlega dol iz našega stolpa novih bronastih zvonov milo zvonenje. Vojska aam je dobre stare zvonove vzela, junaška darežljivost Šentpetranov pa je za novo leto nabavila iz Ljubljane nove lepodoneče zvonove. Visoka je svota, ki jo je bilo treba šteti za nove zvonove, pa za cerkveno življenje vneti župljani so jo odšteli. Med sviranjem domače godbe so od dekliških rok okusno okrašeni zvonovi zasedli v zvoniku svoje prostore. Danes posluša radostno se je zaplenilo nekemu tukajšnjemu trgovcu 800 kg i tujec in domačin ubrane glasove bronastih god sladkorja. Reklo se je. zaplenjen sladkor se po- 5 cev in marsikdo si mi«Ii: razdeli na nboge ljudi. V resnici sedaj od tega | Dasi mi v srcu polje jad, sladkorja že precej manjka in ljudstvo želi zve- j| Zvonenje tvoje slušam, slušam rad. deti, kateri so bili tisti srečni, ki so sladkor do-biii? Ormoška občina naj nam to pojasni, sicer ee obrnemo na glavarstvo, ki se za ta sladkor gotovo tudi zanima. — Glede „Samostojne" omenim, da je Vičanski Škrlec razvil vsestransko a-gitacijo za to stranko, koje shod se baje vrši v najkrajšem času pri Veliki Nedelji v Skorcovi gostilni. Škrilec je znan, da je med vojsko nastopal pioti kmetom z rekvizicijo živine in je za svoje zasluge bil odlikovan. Sedaj pa si za „Samostojno" brusi pete in mu je zato obljubljeno baje lepo mesto ▼ ministerstvu. $$ Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Naša žnpnija> nekako popolnoma skrita pred svetom v političnem ozira, pa vendar tudi naši nasprotni „Samostoj-noži" najdejo to zakotje, ker so hoteli zadnjo nedeljo pustiti oklicati svoj shod, ki se vrši pri Veliki nedelji. Tnkaj imamo sicer zavedne može, pa vendar če že naši nasprotniki tudi tukaj ro-* arij o, prosimo, če bi se poslal tudi ob priliki eden gospod naš* krščanake stranke k nam na shod, da nam pojasni marrfčesar m nas utrdi v našem sSališčn. Dobrna» „Samostsj&a" 89 iepežtv dil- Samostojna je priredila brez naznanila ljudstvn shod ▼ gostilni „Pri kozlička" na Dobrni pri Celju. Prišlo je kakih (JO—70 kmetov. Nek odbornik nomčarske stranke je kotel dati besedo g. Drofenikn. Pa ga glej šmenta! Kmetje so zahtevali naj se izvoli predsetstvo. G. Drofenik se je temu udal, za a. Petrovieu pravijo ljudje: Ostani raje pri svojem predsednika je bil izvoljen odbormk „Kmečke „obeipofiku", politik» pa pusti. Na politiko se razo - f zveze". G. Drofenik jo dobil besedo in je razvijal meš, ks&or zajec na. boben. < s/oj program med vednim ugovarjanjem navzo- Gottnja Polskava. Pri e*s se je pojavila na po- i čih, ki so m že med govorom, a še bolj po «M /-vtfe.vj-..«!» - _ L. I XC ! . «a o> m »N Režtea tf Savinjski delini. Ob nove« letu so bili naši rečiški reveži izvanredno prijetno iane nadeni. Iz Amerike je prišlo na njihov naslov 90.000 K, ki so jih nabrali vrli Amerikanei iz rečiške župnije za najpotrebnejše med svojimi nekdajnimi sorojaki. Menda nikjer drugod niso bile deležne vdove, sirote in reveži tak« volike ga darila za Novo leto. Med 120 oseb sta raz-delila odlična rečiška rojaka Franc Hribernik in Iran Petrin »0.000 K, tako da je dobila vsaka oseba 760 K kot novoletno darilo. Vrnila sta se šele pred kratkim iz Amorike in sta imela nalog od svojih tovarišev ▼ Ameriki, da denar primerno razdelita med najpotrebnejše. Z nepopU-Ijivo radostjo in sol sami v očeh ao uboge reve? vojne vdove in sirote sprejemale bogate darove iz njunih rok. Celih pet vojnih let so živeli v pomanjkanju, gladovanju in siromaštva. Od nikoder ni bilo eelo grozno vojsko pomoči Možje, očetje in sinovi so krvaveli in umirali na fronti , doma pa so se žene in otroci do smrisi senčili z delom na polju, da si ohranijo saj yelo živi je nje. Zapuščeni in osamljeni »o ce v tej gromi stiski. A kjer j« sila največja, tem je tudi pomoč najbližja. S težkim sreem s« prebrali in poslušali amerikanski naši rojaki poroiKla o trpljenju svojih dragih. Bolelo jih je, ia jite vsled vojske niso mogli priti na pomoe z dejansko podporo. Zato so kakor hitro se je končal» grozna vojska smatrali za svojo prvo dolžnost, da pomagajo najpotrebnejšim svojim rojakom. Priredili so v ta namen v Millvrankak posebno slavuost in pobirali med vsemi rečiškimi rojaki prispevke, tako da so poslali 90.000 K kot eter v svojo domovino. S tem svojim dejanjem s« pokazali velikodušnost in plemenitost svojih src ? n«jvišji meri in dokazali, da jim daleč od litidaem obzorju velika svetla zvezda. Miaar in bivši; o-ovoru ugovarjali. G, apostol Drofenik ni mogel i svoje ožje domovine še vedno bije v sreih isto ^^^^IZ^L^Vi^ teh le dejstev: 1. da je samostojna U v, stavil bs čelo liberalno-nemčurske Samostojne Kmet. . , , . ... . , , , Stranke. Mož divja okoli in lovi kaline v upanju, da | sam0 reP nekdanje hberslne straoke, ko se mu bo postal poslanec. Mi pa pravimo: Ob volitvah so j je dokazalo, da je demokratska stranka na svo nas bo oglasilo sto in sto, Petrovičev Nace nam po - \ jem zborovanju naročila zaupnikom, da ne smejo slanoc ne bo. i nikjer ovirati liberalci razvoja „Samostojne", je Sv. Jaksh V Slov- 9ir. Dne 11. januarja se : rekel, da delajo to vsled tega, da bi jo uničili! je po petletnem odmoru zopet vršil občni zbor j Haha! — 2. da jo „Samostojna" v zvezi s ka-našega bralnega društva. Vdeležilo se ga je nad ; pitalisti, kar se kaže v tem, da je „Ikonom" j vso pričakovanje veliko število mož in žen, de- delniška družba, pri kateri so udeležene banke, klet in mladeničev, kateri so z velikim zani- In „Ekonom" je gospodarsko društvo „Samo-manjem poslušali govornika, ko jim je razlagal stoj ne". 3. da njihovo toli od njih samih hva-o pomenu izobraževalnih društev pred vojno, Jisano krščanstvo, ni nikako krščanstvo. „Samostojna" hoče organizirati kmeta zoper druge stanove, ne pa zoper občo krivičnost kapitalizma. 4. Trdil je, da ima Slcv. ljudska stranka tri ve- med vojsko in o velikem pomenu izobraževalnega dela po vojski. Že po občnem zboru je pristopilo 50 udov s skupno udnino 205 K. Živahni pogovori po občnem zboru in med zborom, ustanovitev pevskega zbora, dekliške in mlade-niške zveze, volitev res odločnih mož, mladeničev in deklet v odbor je najboljša priča, kako silno veliko je zanimanje za izobraževalno delo pri našem ljudatvu, vse to tudi kaže, da bo delo izobr. društvo plodonosno, da bo dan za dnem je: Kmečko zvezo, jugosl. strokovno zvezo in meščansko zvezo- Ca ugovarjanje pa je spregledal in priznal, da temu ni tako. V takem slučaju je poslušal, kako se je prebrala sledeča resolucija: Zborovalci zbrani na shodu „Samostojne" na Dobrni 28. dec. 1S19 pošiljamo izraz udanosti svoji preizkušeni organizaciji „Kmečki vse dobro in blago vneto srce, ki je posebna odličnost flosaijev-prebivalcev Gornje Savinjsko doline Hvala Vain zato, dragi amerikanski ro jaki, prisrčna! Slovenci širite naše liste P^imiditve. V nedeljo, dne 25. t. m., po rani sinabi božji, bo v šoli občni zbor katoliškega izobraževalnega dra-štva pri Sv. Barbari v Halozah. Prijatelji katoliškega tiska, udeležite se mnogoštevilno*! Bralno društvo pri Sv. Lovren« aa Dr« polju priredi dne 2. februarja, na Svečnieo, popoldn® po veCernicah v društvenih prostorih dve gledališki igri „Skrivnostna zarota" in „Rudeči nosovi." Na -stopi tudi prvič nov domači mešan pevski zbor. Pri -dite vsi, kateri hočete uživati urico pravega, nedolžnega veselja! . ^«»^«r»«» ».„J. * Mui^uuij i „ ^„.vv.. H en i na. V tukajšnji šoli se vrši v nedeljo, število udov večje, saj vsi čutimo danes potrebo | zvezi". Odločno zavračamo vse neutemljene na- ! dne 1. svečane t. 1. predstava v prid ubogim otrokom dobre knjižnice, potrebo da svoje dušno obzorje 1 pade na „Kmečko zvezo" da poživljamo vse S Na sporedu so igre, petje, deklamaeije itd Z o- razširimo z vsestranskim poukom. j kmetiške tovariše, ki so jih odposlanci liberalcev ; dobrodelni namen se vabite k prav obrtni u- Sv. Andraž V Slov. goric- 8. doc. 1. L smo zapeljali, da stopijo v „Kmečko zvezo!" —| v nedel o >o rani službi božji de« 25 t m ho ustanovili „Dekliško zvezo", ki je na Štefanovo Zborovanje se je zaključilo z veselimi vzkliki: v oWni Katoliškega izobraževalnega «irašt- že priredila 4 dejansko igro „Daj nam dan?:, naš Živeli zavedni Doberčatii, živela „Kmečka zveza", t Va pri Sv. Barbari v Halozah. Prijatelji ka- vsakdajni kruh". Na novega leta dan je bil usta- živel dr. Korošec!" — ! toliškega tiska, udeležite se ainogoštevilso! (s 22. jsr nsrja 1920. SLOVENSKI GOSPODAH, öfjan t Mala naznanila. Ovlio «folno kupuje Henrik Frimis, trgovec t «iariborn, TržaSka cesta 25 12 Vino aa prodi). Kmetijska z;o dogovoru Jožci ilnle, mesar in kramar v Rušsh. 61 Zi&ta sapestnica se jo našla Kdor jo je zgubil naj so zglasi pri g Krepek Flosarska ulica 4 ob 8 uri zvečer. 64 Blla&r se sprejme takoj ali pozneje, če mogoče samski, za mali, tma!ni mlin. psi Flo janu Gajšek v Loki pri Zuiiaii Hrana in stanovanje v hiši, zahteva plače s» naj v p mudbi navede 26 Opravilna šter. Nc. A. VI. 449/19 Prosto^nljna dražila nepremičnin. Na predlog lastnikov d&dičev po rajni Antoniji Heller, posestnici v Dragačevi št. 53, se prodado na javni dražbi spodej zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 26. 1. 1920 predpoldan ob 10. uri po parcelah. Draž^ ba se vrši v Zavrski vasi, na licu mesta. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice, na zemljišča zavarovanih upnikov (.stanejo nedotaknjene Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunjanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima (jo) prodajalci 8 dni premisleka. Izkupilo prodaje je položiti sodniji, polovico takoj. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri podpisanim Sodišču soba št. 6 med uradnimi urami Tisti ki koče preveti celo zdražbo na posestvo za najvišji ponudek, ima prednost. 1. VI. štev. 33, k. o. Završak vas, obstoječa iz pare. OGLAS „IJNION-PRO PA GANDA", MARIBOR. Al MU« v šk&tljioak ng gfsisaf^ "■"■■"-IM" CoSonIai© 1782 MARIBOR» Špirit 85 cdstotnf, dokler v zalogi\ POZOR. štev 116, prav. 126 11 a 35 m2, cena K —•— i 2. pare. štev. 117, njiva . . 1 a 73 m2, n yt — •— 3. JI 9 122, pašnik . 12 a 34. ms, n t> —•— 4. 11 n li?4, travnik . 32 a 19 m2, J! n 3000 5. v •n 125, travnik . 47 a 15 m«, Tt n 4200 6. » n 123/2, travnik . 15 a 36 m', Ji n 1500 7. H t 118, njiva . . 2 a 70 ms n n 240 8. II n 120, njiva . . 9 a 48 m», • n 840 Okrajno Sodišče v Mariboru, odd, VI. dne 15. jan. 1920 Pozi I 0 Krojaškega učenca iz pošteee hiše sprejme tak? j Alojz Arbeiter, Karibor, Dravska ulica 15. 25 TLE za žganje, pralne kotle, bance, Štedilnike io vsa v kotlarsko obrt ipadajoč» dela zvriuie točno in po zmernih cenah Lovrenc Tcmalic, Maribor Soini.s'ta ul. 24. Ve3 konj po smernih cenah za o Uiati pri ¿'etru .. ajdi i, paromlin Celje 31 SUKNO! SUKNO! ic kamgarn za moške obleke, volno, perhint in modro fino za ženske obleke, šifon, belo in pisano platno za perilo in razno manufakturno blage, kakor tndi r&i<« ¿a&topntk i att«.o »Slav je" w Bi$r!kr ti, VelriRj^l a ul, 30. Slovenski slaščičar MILAN KOSER: MARIBOR drsjski trg se priporoča cenjenemu občinstvo v poset in za naročila i finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe. 1650 Hsinsf* zaloga poljedeljskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št. 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup : vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne mline, stiskalnice, drobilne mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzoparilnike y velikosti 50 do 160 litrov. Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilne mlatilnice in drage potrebščine. Ker se mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v lastnem interesu vsakega posestnika, aa si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na dopise se takoj odgovorja. 528 Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanični* delavnica za kolesa in avtomobile Maribor» PobreiJe« fl- . g SpeclJaUtetat Izdelovanje peči za kemikalije, motoijev na bencin in olje finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, in štalacija plina in vodovodov [Popravljalnica vsfikovrstiih strojev, spojevanje strtega litega želeia te sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Vliva*}« železa in medenine v lastni tovarni. — Knpte stavo teten l — Lastni iaženirji za izdelovanje nariši * t tsvard. 1514—295) i Oznanila Union-Propagjande, Maribor, Gosp. ul. 25 Barva Kemično listi vsakovrstno blago. i«95—«8—208 [obleke, Pere in svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Tovarna JOS. REICH, MARIBOR, Gosposka ulioa it. 38, Poitna. naročila se izvr&ujejo točuo. Raznašalci za naše liste se sprejmejo proti dobremu aftsluiku. driloTa tiskarna. Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, po vzročeno po požaru je ljubljanska 159* Vzajemna zavarovalnica. GHa^ni zastop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; v Kamnici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici. Preselil se je zavod za oglas, reklamo in trg. promet „ U n i n - Prm p^ganda " v Gosposko ulico 44. s „IDEAL" Fran Josipa cesta 9 Mtaribor Vetrinjska ulica 16 Pralnica, S#efl®likalnica Čistilnica za ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovane na razstavi ▼ Parizu 1914. iStran 8. S L Q VM.& SKIGOSPOPAR. 22. januarja .lfo20 I üovosti za neveste! Jugoslovansko nienirsko podjetja Ne zamudite prilike si ogledati ravnokar doto došlo zalogo raznega msnafakturncga blaga, pri tritki: 49 Sirec & Drofenik, Celje K r e k © y t r» Stev. 3 druiba z. o. z. Inženirska lisama in stavbeno podietie LJUBLJANA, MARIBOR. \ gu Bolsa ulloi Stav. 2 SE Tlktrlagbaitva «lita it 34 Brzojavni naslovi: JI P—ljubljana.----JIP—MARIBBB , Oddelek 1. Velika izbira svilemh robcev. Projektni proračun. Nasvetovaaje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo Oddelek 2. Vodne gradbe; izrabs rodnih sil; poljedelska milioracija Oddelek 3. Beton, železobeton. Železne konstrukcije Oddelek 4. Železnice, ceste, predori, mostovi Oddelek 5. Industrijska in gospodarsta poslopja Oddelek 6. Komercialno razpečevanje gradiva, orodja in industrijskih tv&rin Globoko žalujoči a Boga udani rodbini Gobec, Brežnik, katerim je po vsemogočni previdnosti božji, iztrgala neizprosno smrt po dolgi in mučni bolezni prisrčno ljubljeno sestro, teto in svakinjo, gospodično FranČiško Gobec, izrekajo najlepšo zahvalo vsem Borodni-kom, prijateljem in prijateljicam, kakor tudi vsem domačinom in sovaščanom ter vsem, ki so nepozabno rajnico spremili k večnemu počitka. Pred vsem iskrena zahvala prč. duhovščini, Marijini družbi ter družbenim pevkam, kakor tudi v sem darovaljcem šopkov in vencev! Vsem tisočeri Bog plačaj! Babno pri Celju, 11 jan. 1920. Žalujoči rodbini Gobec, Breznik. , V < . -ji-^-ip-. ■ i1, i-' i» . - > ¿ Nova smrt za podgane in miši, katero se zamore popolnima in zanesljivo zatreti le z novo 10 let rabljivo iznajdbo avtomatična past „Samostavljanka" v eni noči se lahko vjame 20 — 30 miši ali podgan. Za vspeh jamčijo mnogobrojna priznanilna pisma. Cena z navodilom za I kom. I. vrste nekoliko večji K 26 II vrste malo manjši K 16. Cenjena naročila se prosijo pod „Samostavljanka" S "Druge* Btseliak L UBLJUtiA. Cenita?j®v«s stabr Gospod ie.kar.iar pl. TrnUócuy v Ljubljani 1 Naročam po pošti 5 paketov »Maatina«. Dajal sem ga po na'vodiiu na teden »nkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspe vs, se debeli in masti. Srčna hvala! S pozdravom Frane Ti nbiansky, Lugos (Banat) Primešaj „Mastin" html Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška »Mastin«. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat r;a teden. Prašek >Ma tin« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rima in na Dunaju Ttsoči gospo daijev hvalijo »Mastin«, ko ga erkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška »Mastin« zadostuje za 5 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v le karnah in trgovin« h ne dobi, potem naj se naroči po poštni «Upisnici v izdelo alnici »Mastina«, to je lekarnar Tmkocsy v Ljub§lani 5 «tvojev (paketov) »Mastina« za K 17 50 poštnine prosto na dom Od tam se pošilja »Mastiss« g prvo 369 pošto na vse kraje sveta. Odvetnik dr. Andrej Vebie naznanja, da je otvoril odvetniško píaar&o pri Sy. Lenartu v 81. g. (v posojihuški hiši, I. nadstropje). 615 \ ..'v - ... , ■ i ;.■;: -"■,.•■. - : ••- •-:.« » ■ ■ • ' ■•■- - os__. ■ Čistilni [stroji z Žito (mlini za veJatij najboljše vrste, ki prekašajo vse dosedanje tovarniške izdelke glede trpežnosti, ličnosti in lahko umevne sestave. Cene strejev so izvanredno nizke ter jamčim za vsak stroj 10 let.---Natančna pojasnila daje IPučkOtBudina p. PTUJ, Štajersko. ^ ffVžu^dii? s sladna kava na debelo in drobno! glaeiraaa in neglacirana od prta v vrečah, kakor tadi glacirana v zavojih po 200 in 500 g poljubno množino po najnižjih dnev. cenah prodaja Jvo Gigovič ffi podružnica Maribor. S "45' arei ivociiancic kamnoseška industrijska obit v M&riboris Schilleriava ulica 23 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, ¡¡»grobnih spomenikov, ploSčah za umiva In e mize in z» pohištto, vsa betonska in podobarska dela. Prevsema ssa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat m stroje! Lastni kamenoloni pri Slov. Bistrici, industrija za grsnit, mramor in sienyt $ «j. „ 2 1664—424 Najnovejšo I Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika moHt-venika iična. Vezava prikopljiva. Cenit a poštnino vred K 6'90. :: NaroČi se v tiskarni sv. Ciril v Mariboru. Slovenci! Sežite po znameniti knjigi? „CROA.TIA" zavarovalna ssdmga v Zagrebu. Zavarovalni oddelki: Požar Tlom Nezgode Življensko zavarovanje Ljudsko zavarovanje brez zdravniške preiskave. Ponudbe sprejema in daje pojasnila: Okrajni zastop za Maribor m —-okolico.- SteVO TOSfilC, Maribor Windenauerjeva ul. 8. W7— 36# •ODNJEŠTAJERSKA 1794 247 Odvetnik dr. Lenart Boezio si nsoja naznaniti, da je otvoril svoje» pisarno v Gornji Radgoni, Spoánji grli štsv. 12. &57 20.000 kron nagrade plačam takoj tisti osebi, ki mi more dokazati kak tihotapski čin, ali pa da sem sploh kedaj bil soudeležen pri tihotapstva, oziroma da sem v kaki družbi govoril ali se zavzemal za jain-rt«. P»«^!, veleposestnik na tihotapstvo, »imosa EancipriPesniei. LJUDSKA POSOJILMICA ■»■ x. x n. s. V MARŽBORU, 8T0LBIA ULICA 6 Inserirajte v „Straži"! ki je neoporečeno najbolj razširjeni list. $®@OOOOOOOB oooooooooo, Obrestul« ¿arañil»« «log« po 3 odstot Daje posojila pGd ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak"!dan od 8. do 12. ure dopoidne in od 2. do 5. ore'popoldne U«*adn« up« «redo in 6«trtok od O. alo 12. ur«, v «oboto od 8. do I2L ur« ttfflítefcÜ £» Baká&tfhs EbL tlakov» c¡ Ditermirsi tn&buks, raaato Čatežu SClak BalbbBBa {rt- Otofo a