St. 306. V Ljubljani, sreda dne 4. januarja 1911. Leto: II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 450, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. : Telefon številka 118. "• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven^Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor jc priložiti znamko. : Telefon številka 118. s Za narodno čast in ponos ! V nedeljo je bilo v Kočevju v veliki nevarnosti življenje Slovencev. Naključju je pripisovati, da ni ta dan izgubil življenja slovenski kaplan Kopitar dejansko napaden od nemške druhali. Naključju je pripisovati, da je zvršil nemškutarski kočevski mob nad Kopitarjem le lahko telesno poškodbo. V nedeljo je bilo kočevsko mesto oblegano od demonstrantov. Kakor za časa puntov so udarjali bobnarji na boben in tako vabili meščane iz hiš k demonstraciji. Trobili so trobentači na ves glas in neumorno, da so zbrali množico 600 do 700 ljudi, ki je po mestu gospodovala samovoljno in poljubno, kakor da bi ne imeli v Kočevju avstrijskega župana, kakor da bi ne bilo v Kočevju državnega poslopja in v njem c. kr. okrajnega glavarja. V kranjski deželi, v avstrijski kronovini je aranžiral nemškutarski mob brezprimerno divjaško tolovajstvo nemoteno, kakor da bi ne vladal v Ljubljani c. kr. deželni predsednik in kakor da bi dežela Kranjska ne plačevala vsako leto ogromne svote denarja za žandarmerijo in osebno varstvo. Klerikalna stranka ima danes v naši deželi vlado v rokah. Klerikalci se tudi čutijo odgovorne za krivice, ki jih uprizarjajo kočevski nemškutarji nad Slovenci. Umestno je torej bilo, da sta bila — kakor poroča včerajšni »Slovenec* — v soboto poslanca Pegan in Jarc pri deželnem predsedniku baronu Schwarzu radi Kočevja. Vprašanje je le, če sta tudivzadosti odločno nastopila? Čudno je namreč, da vzlic njiju opozoritvi, da se je bati za nedeljo demonstracij, državna oblast še vseeno ni skrbela za osebno varstvo Slovencev v Kočevju. Dvoje je mogoče. Ali sta Pegan in Jarc le zato šla k vladi, da bi vrgla ljudem pesek v oči, v resnici pa tam nista resno protestirala. Druga možnost bi bila, da bi baron Schwarz ne u p o š t e v a 1 njiju protesta. Na stvari ne izpremeni ničesar trditev, da je bil baron Schonberger ekspresno obveščen, da ima vzdržati red in mir. Takega ekspresnega obvestila bi za c. kr. okrajnega glavarja niti treba ne bilo, ker mora vsak že sam vedeti, kaj da je njegova dolžnost. Če pa je dobil baron Scllon- berger od deželne vlade še posebne direktive, je kaj čudno, da se ni preskrbel z večjim številom žandarmerije. Še bolj čudno je, da so dobili žan-darji od c. kr. okrajnega glavarja potem, ko je prejel ekspresno pismo od barona Schwarza, nalog, da naj postopajo le pro forma. Po tem ukazu se je žandarmerija tudi ravnala. Dva žandarja sta šla pred demonstranti, kar je bilo čisto odveč, dva žandarja pa sta sicer šla poleg Slovencev, a demonstrantje so ž njimi tako delali, kakor da bi bila žandarja poleg Slovencev samo zato, da se Slovenci niso mogli sami braniti in da so bili zavarovani — napadalci, Nemci! V resnici so demonstrantje delali nemoteno, kar so hoteli. Žandarmerija niti poskusila ni, da bi jih razgnala in tudi ni aretirala niti enega demonstranta! Šele potem, ko so bile demonstracije že pri koncu, je poveljnik straže nemškutarja Bar-tolmeja opozoril v imenu postave, da naj neha napadati slovenskega poso-jilniškega uradnika. Po tem resnem koraku so se nemškutarji takoj razšli. Treba bi bilo žandarmeriji takoj v začetku demonstracij nemškutarjem pokazati le resno voljo, pa bi demonstrantje brzih korakov bežali vsak na svoj dom. Naj je že, kakor hoče ... Smo pred dejstvom, da se je vzlic protestov deželnih poslancev Pegana in Jarca vršil v Kočevju v nedeljo tolovajski napad na Slovence in da pri tem državna oblast ni ničesar ukrenila za osebno varnost naših ljudi. Faktum je tudi, da so Kočevci vzlic temu kaplana Kopitarja vpričo žandarmerije hudo zdelali. Med demonstracijo so peli vsenemške pesmi, pozdravljali Bismarcka in Vsenemčijo. Neovirano so tudi zasmehovali duhovščino in celo prenašali cerkveno kadilo v ponočni posodi. C. kr. okrajni glavar, ki je dobil ekspresno obvestilo od deželnega pred-sedništva, ni čutil potrebe, da bi bil sam uradno navzoč pri demonstraciji, niti ni nikogar v to določil, dasi so se demonstracije vršile skoraj celo popoldne. Jasno je torej, da v postopanju c. kr. glavarstva v Kočevju ni najti nobene resnosti in da se je vse izvršilo, kar se je, le pro forma. Jasno je, da je moral c. kr. okrajni glavar postopati „pro forma" na podlagi ekspresnega obvestila deželne vlade: Proti ukazu barona Schvvarza, ni mogel delati kočevski okr. glavar! In zelo verjetno je, da sta bila tudi poslanca Pegan in Jarc prj. baronu Schwarzu le pro forma, le za pesek v oči kratkovidnih volilcev. Če sta resno pri deželnemu predsedniku intervenirala, potem je njiju dolžnost, da izvajata konsekvence. Baron Schwarz, ki je bil opozorjen, je potem sam odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Kočevju in baron Schwarz naj pokliče na odgovor glavarja Schonbergerja, če je delal proti njegovim ukazom. A zakaj včerajšni „Slovenec“ ne prijema barona Schwarza? Zakaj naenkrat zvrača krivdo celo na kočevskega dekana, dasi ve, da bi tega moža lahko škof z enim samim migljajem ukrotil. Vsekako smo zelo radovedni, kaj so storili klerikalci v tej zadevi, in kaj še store. Odkrito povemo, da dogodkov v Kočevju ne izpustimo iz vidika in da bomo brez ovinkov razkrili klerikalno izdajalstvo, če so ga napravili. Upamo pa, da tudi našim klerikalcem še ni zamrla zadnja iskra narodnega čustva. Sveta narodna dolžnost tolikanj hvali-sane in mogočne Vseslovenske Ljudske Stranke je, da dobi popolno zadoščenje za žalitve in napade na naše rojake v Kočevju. Klerikalci pod nobenim pogojem ne morejo zatajiti in izdati svojega pristaša, kaplana Kopitarja in to tem manj, ker so se Nemci tudi na naj-podlejši način norčevali iz cerkvenih institucij. Klerikalci imajo sedaj najlepšo priliko, da z dejanji pokažejo, da znajo čuvati čast in ponos svojega naroda, ter narodno čast in ponos svojega pristaša. Kakšna pisma dobiva prof. Masaryk. S svojim neustrašenim nastopom za resnico povodom znanega »vele-izdajniškega* Friedjungovega in Vasi-čevega procesa, si je prof. Masaryk pridobil globoko spoštovanje vseh dobro mislečih ljudi vsega kulturnega svetg. Neomejeno ljubezen pa si je za vedno zagotovil na slovanskem jugu. Danes je med Jugoslovani malo tako popularnih mož, kakor je prof. Masajk. In za svoj nastop dobiva prof. Masaryk nešievilne pismene zahvale, posebno od hrvatskih in srbskih korporacij in od posameznikov. Malo pa je dobil tako globoko ginljivih dopisov, kakor je sledeči dopis preprostega srbskega zdravnika: Velecenjeni gospod! Neznaten zdravnik sem v severni Slavoniji. Živim v zatišju, za svojo rodbino, za svoje bolnike in za tu-kajšne zanemarjene kmete. Na te je pozabil od Kosovega polja sam bog in svet. Reveži so, in vendar so prave, dobre, široke duše. Njih uboštvo je veliko, 90 procentov analfabetov. Imel sem jih zelo rad. Zvesto sem prihajal v njih bajte. Zdravil sem jih, učil sem jih, da bi bili pošteni, dobri, delavni in varčni in da bi se naučili mnogo, zelo mnogo prenašati. S politiko se nisem pečal. Edina moja želja je bila, da bi med temi reveži kar najvestneje izpolnjeval svojo dolžnost kot zdravnik in kot kulturni misijonar. Nekega dne 1. 1908 so me izvlekli iz moje tihe, osamele vasice in so me zaprli v umazano, hudo ječo kot zločinca — zaradi veleizdaje! Rekli so, da sem nameraval odtrgati kraljestvo Hrvaško, Slavonijo, Dalma-cjjo, Bosno, Hercegovino itd. od av-stro-ogrske države, da bi se združile, s srbskim kraljestvom. Gmotno so me uničili, zdravje izpodkopali. Moji kmečki možgani so se napenjali, da bi vse to razumeli, pa niso mogli razumeti. Vedel sem, da imamo za načelnika dežele predpustnega bana, zna- nega pijanca, barona Raucha in smatral sem vse to za frivolno šalo fri-volnega nasilnika. Ko pa sem videl, kakšne ljudi je postavil za sodnike nad nami in ko sem kot zdravnik preštudiral obraze teh čudovitih sodnikov, sem izprevidel, da so ti ljudje zmožni tudi za frivolno šalo, uničiti najnedolžnejše ljudi, potisniti v največjo bedo stotine, tisoče najnedolž-nejših rodbin. Proti temu sem se moral braniti. Dokazal sem jim, da sem nedolžen; dokazal sem jim, da so njih priče izvršile zločin krive prisege. Po dolgi, trpki ječi so me izpustili domov, k uničenemu ognjišču. Prosil sem jih, naj mi dajo vsaj kako zadoščenje in odškodnino. Dejali so mi, naj gledam, da čim preje pridem domov, in da lahko govorim o sreči, da me niso obesili. — Razumel sem in pritrdil, zato ker sem Srb in torej nimam takih človeških pravic, kakor jih imajo ostali božji tvori v tej deželi. Vrnil sem se v svoje gore in učil sem'zopet svoje kmete, da se mora oni narod, ki hoče biti velik in slaven, naučiti mnogo, zelo mnogo trpeti, mnogo delati, mnogo se izobraževati, da mora dolgo in grenko trpeti in prenašati. Stisnili smo zobe in trpeli dalje ; da celo takrat, ko so privandrani nem-čurski kolonisti kričali za nami, ki smo naseljeni na lastni grudi: Zucht-hausler! Wart’s, jetzt kommt erst der Friedjung! Prišel je tudi Friedjungov proces. Stopili ste tudi Vi na to krvavo pozorišče in uničili ste tega ubogega židačka in njegove še bolj uboge dokumente. Odšel je z oskrunjenega prestola hrvaških banov tudi pijani nestvor. Duše so se nam nekako umirile. Masaryk še živi! Sestal se je najvišji državni areopag — delegacije. In tu se je pokazalo, da one frivolne tragikomedije, onih blaznih orgij zagrebških ni insceniral samo oni pijanec iz Martijanca, temveč da je ta gnusna igra s tolikimi nedolžnimi žrtvami, s toliko uničenimi rodbinami delo najvišjih državnikov v monarhiji. In ko jih je dr. Kramar pozval k odgovornosti, je — namesto da bi oni zardeli — ošabni Nemec drzno zakričal v slovanski svet, da v danih okoliščinah vzame v roko ista sredstva kakor pri aneksiji Bosne. Sapa nam je zastajala v prsih. Bog ve, kaj nas še čaka. Že se nas je prijemal obup. Tu se pokaže v ozadju pojav podoben onemu, ki ga je videl Peter v Sienkiewiczevem »Quo vadiš*: Veliki, neustrašni apostol resnice, naš veliki Masaryk. To je boj orla z veliko ostudno pošastjo. Zdaj je imel ves kulturni svet priliko pogledati v nemoralno delavnico avstro-ogrskih diplomatov in državnikov. Potegnili ste jim krinke z obraza in jih pokazali svetu v njih zoprni nagoti. Ves kulturni svet se je zgražal nad temi zločini, ki so bili izpeljani na nemško - zapadno - afriški način. In kakor je vsaka vaša beseda padla kakor železno kladivo na glave naših brezvestnih državnikov, tako je padala tudi vsaka Vaša beseda kakor blagodejna rosa na naše izmučene, ranjene duše. Bilo mi je tako toplo, tako milo pri srcu. kakor v onih davnih, krasnih božičnih večerih v najzgodnejši mladosti. To ve le oni veliki Bog, ki vidi v duše nas petstoletnih trpiteljev. In gorka molitev se je dvignila k nebesom iz teh nizkih srbskih zakajenih bajt: »Gospod, usliši našo molitev in ohrani nam še dolgo apostola resnice, našega dobrega brata Čeha, velikega Masaryka!“ Odpustite, da Vas tako dolgo nadlegujem, nisem si mogel pomagati. Srce je prenapolnjeno radostnih solz hvaležnosti do Vas, in moral sem se izpisati in Vi magari vrzite to v koši Kajti glavna stvar mi je bila, kako Vas spoštujem, kako vas občudujem, apostola resnice! Težko je temu pismu še kaj pristavljati — samo govori dovolj glasno. Izziva nas naravnost k prokletstvu tistih ljudi, ki so na našem jugu povzročili toliko gorja ... Iz slovenskih krajev. Iz Vač. Slučaj je nanesel, da sem bil navzoč pri domači veselici, »Vaškega Sokola" na dan sv. Štefana. Veselica se je vršila v skromnih razmerah in vendar mi je navdahnila toliko lepih misli. Prvo kar mi je omeniti, je velika požrtvovalnost prebivalstva. Pri srečkanju sem opazil nebroj prelepih dobitkov, katere so darovali po večini priprosti domačini. Po srečkanju so zasedli mize in pevsko društvo »Struna* je prepevalo krasne narodne popevke in med temi več težkih umetnih skladb. Petje je vodil njihov ljubljenec nadučitelj Blaganje. Ko pa je imenevani v navdušenem govoru proslavil narodno samozavest je prikipelo navdušenje do vrha. V neprisiljenem veselju sem se zabaval z vrlimi Vačani do ranega jutra. Duša vsemu kulturnemu delu v Vačah je g. Rado Kozjek z gospo soprogo. Njemu stoje zvesto ob strani napredna dekleta in vaditeljski zbor »Sokolji*. Veselica je uspela v moralnem oziru dobro in gotovo tudi v gmotnem. Poznam našo domovino in povsod imam stike, a smelo lahko trdim, da je narodna in napredna misel malokje pognala tako močnih korenin kakor na Vačah. Brezobziren boj z črnim klerikalizmom jih je utrdil. Ko jim je pa dr. Lampe ugrabil ljubljenega nadučitelja Blaganjeta jih je v naprednosti še potrdil. Vačani danes uvidijo, da od rimsko-klerikalnih hlapcev ne morejo pričakovati drugega kot nasilja. Sokol na Vačah se bujno razvija. Okrog dvajset telovadcev telovadi po trikrat na teden v zelo slabem, tesnem in mrzlem prostoru. Z skrajnimi žrtvami si bodo gradili telovadnico, a treba bo trkati na dobra srca kajti sami tega ne bodo zmogli. Slovenska javnost pomagaj tem junakom, ki bi- LISTEK MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine [204] »Vi torej ne prihajate zaradi iste reči kakor ona?" je vprašal ribič vznemirjen. »Morebiti . . . toda povejte mi, če jo jutri gotovo še najdem tu." »Jutri in naslednje dni, o tem ni dvoma.* Ragastens je stopil na prosto ter se napotil proti gradu. Noč je bila črna. Ta kraj mu je bil neznan. A vendar je hodil brez obotavljanja, pod vodstvom instinkta, ki ga je vodil brez ozira na cesto in na pot. Kmalu se je zarisala temna masa na mračnem ozadju neba: to je bil grad. Ragastens je zlezel na vrh skale, ki se je dvigala pred njim ter se željno zagledal v to domovanje, kjer sta bivali Lukrecija in Primavera obenem. Njegova ljubezen in njegovo sovraštvo! Zapazil je, da gre kroginkrog gradu jarek, napolnjen z vodo. In sledil je temu jarku . . . Uro kasneje je stal na istem mestu. Šel je bil kroginkrog zidov, tudi mimo glavnih vrat ter se prepričal, da je grad od vseh strani docela nedostopen. Ragastens je sedel na kamen ter spustil glavo v roke. Čutil se je izgubljenega. Ihtenje se mu je dvignilo do ustnic, njegove roke so se razprostrle, in v krčevitem drgetu je zamrmral: »Primavera I . . .* Noč je bila čimdalje manj črna; belina se je prikazala na nebu in grad se je hip za hipom dvigal iz nedoločnosti svojih obrisov, kakor da bi vstajal iz morja sem. Šele zdaj je mogel Ragastens premotriti mogočnega sovražnika, proti kateremu se je bil napotil v boj; šele zdaj ~~ soditi, kako strahovite zapreke se mu dvigajo na poti. Nesrečnež si je zaril roke v lase, zarjul od obupa ter zdirjal proti koči, kamor je dospel ves izmučen. Ta dan je bil strašen. Ragastens ga je preživel v jasni zavesti svoje nezmožnosti. Sramota in smrt Primavere sta postali neizogibni v njegovih očeh. Nič več ni mogel spati niti jesti. Ves ta dan se Maga ni prikazala. Okrog desetih zvečer se je Ragastens zopet napotil proti gradu; to pot ga je spremljal Spadacappa. Vso noč sta se klatila okrog gradu. Ko sta se ob solnčnem vzhodu vrnila v ribičevo kočo, je bil Ragastens čudno miren. Njegov sklep je bil storjen. Zelo priprost je bil Ragastensov načrt, kakor ga je razložil Spadacappi. Ta, ki je bil spričo vidnih dejstev izgubil ves pogum, je korakal ob vitezovi strani ter ga skrivaj meril z očmi. Ragastensov obraz ga je prestrašil: to je bil mrtvi, okameneli obraz najglobljega obupa. »Gospod/ je izpregovoril, »saj še ni vse končano! Ni vrag! . . . Rešili ste se že iz drugačnih zagat . . . Verjemite mi, sam obup vam ne bo pomagal . . .* »Po čem sklepaš, da sem obupan? . . .* »Saj vidim po vašem licu gospod." »Motiš se; premišljal sem o načrtu za napad, ki sem ga pravkar našel. Tvegal bom tudi tvojo varnost . . . zato ker računam nate.* »Tega se nadejam, za tristo vragov!* »Poslušaj torej, kaj sem sklenil: nocoj se napotiva pred grajska vrata, kot viteza, ki ju pošilja Cezar, češ, da imava za Lukrecijo zelo važno naročilo . . . Odprli nama bodo . . . midva Astopiva . . .* »Če naju spuste noter! . . .* Ragastens je nagrbančil čelo. Čutil se je v eni tistih ur nervozne razburjenosti, v katerih se iz najmanjšega nasprotja lahko rodi velika nesreča. »Molči!* je dejal, kakor da hoče enkrat za vselej zavrniti bojazen, ki jo je izrazil Spadacappa. »Midva pojdeva noter, pa je! . . .* »Dobro! In ko sva notri? . . .* »Eno ali drugo: ali naju povedo pred Lukrecijo, in potem je vse ostalo moja stvar. Če pa naju ne bi hoteli — dobro me poslušaj: potem se vržeš ti na tiste, ki bodo okrog naju, ter jih zapleteš v boj, makar če te ubijo na mestu. Pet minut mi bo zadoščalo, pet minut, Spadacappa, le dobro si zapomnil . . Vitez se je razgreval vse bolj in bolj. Spadacappa ga je pogledal z globoko žalostjo. »Gospod,* je dejal preprosto, »če je za vaš uspeh treba samo tega, da se dam ubiti, potem vam je zagotovljen. Bogme, človek pogine itak samo enkrat v svojem življenju! ... In zatorej sem vam za nocojšnji večer na razpolago.* Sam pri sebi je bivši bravo zavzdihnil: »To je konec! Izgubljena sva obadval* Ragastensa pa je ta preprosta in vendar tako brezmejna vdanost njegovega sluge ganila do solz. Razprostrl je roke ter objel in iskrenu poljubil dičnega Spadacappo. Posledica tega dobrodejnega ganjenja je bila tista ugodna izprememba v njegovem razpoloženju, ki je prej ni mogla doseči nobena tolažba in nobena dobra beseda. Ta drugi dan je bil prav tako turoben kakor prvi. Ragastens ga je preživel na svoji postelji, obraz obrnjen proti zidu, in vprašujoč se tuintam, ali ne bi bilo boljše, storiti enkrat za vselej še to minuto konec temu nesrečnemu življenju. Ko je napočil večer, ni Ragastens več govoril o svoji nameri; dal si je bil še en dan časa, da izmisli ugodnejši načrt. Drugi dan, ko je Ragastensa naposled premagalo vročično spanje, ga je nenadoma prebudil šum glasov. Takoj je spoznal enega izmed obeh — bila sta dva — glas Mage. Za hip je prisluhnil; nato je spoznal še drugi glas, glas Giacoma. »Ti se vrni v grad,* je govorila Maga, »ter ukreni vse potrebno, da pridem vanj tudi jaz.* »Ali ste dobro premislili, signora?* »Niti besede, Giacomo! ... kar se mora zgoditi, se bo zgodilo. Nobena sila na svetu ne more zdaj več oteti Rodriga . . . Toda povej mi: ti praviš, da se hoče Cezar pripeljati semkaj?* »Jutri zjutraj se vkrca... In tukaj bo jutri zvečemli proti polnoči.* palje.) jejo boj z nič manj nevarnim sovražnikom od Nemca in Italijana. Prispevajmo za »Sokolski dom“ na Vačah, saj bo to dom najčistejše misli sokolske! Vi vrli Vačani pa krepko dalje proti cilju. Zavest, da korakate po poti, ki vam jo je začrtal preganjani nadučitelj Blagajne naj vas navdušuje za nadaljne napore! Popotnik. Iz Jesenic. V nedeljo se je ponavljala Sket-Špicarjeva narodna pravljica iz koroškega življenja »Miklova Zala*, ki je že v drugo napolnila prostorno dvorano pri »Jelenu*, kar pač dokazuje, da uživa »Gledališko društvo* mnogo simpatij in da občinstvo ceni njegovo delovanje. Igralo se je gotovo v vsakem oziru slabeje kot pri premieri, kar je vse graje vredno, ako se pomisli, da je bilo le tuje občinstvo, ki ne pride mnogokrat k društvenim prireditvam, ker ne more izreči toliko hvale, ki jo sicer naši vrli igralci zaslužijo. Pokazalo se je pač, da za reprizo ni bilo nobene skušnje! Cenjeno občinstvo se vljudno prosi, naj blagovoli oprostiti glede sedežev. Javilo se je mnogo pritožb, a cenj. občinstvo naj pomisli, da je pri tolikem navalu vzdrževanje reda vse zaman, čeprav je društvo ukrenilo vse potrebno. Pri blagajni se je očitalo med drugim tudi to, da se je prodalo več sedežev, kakor jih je bilo. To odločno dementujemo, ampak da so bili sedeži zasedeni, je krivo cenj. občinstvo samo, ker so se pri kontroli dobili ljudje na I. vrsti z vstopnicami za stojišče! Prosimo, da se za enkrat oprosti, ker v drugo bo tudi v tem oziru preskrbljeno. Igra se ponavlja v nedeljo 8. t. m, popoldne! Slovanski jug. Madžarska »kultura* in »liberalizem*. Ogrski naučni minister grof Zichy je izdal naredbo, s katero za-branjuje učiteljem na srbskih šolah na Ogrskem, da bi darovali učencem pesmi glasovitega srbskega pesnika Jovana Jovanoviča-Zmaja. Ta naredba je izzvala med Srbi na Ogrskem veliko razburjenje. Vsi srbski listi ostro prijemajo šovinističnega ogrskega naučnega ministra, ki' hoče zatreti vsak narodni duh tudi v onih šolah, ki jih vzdržuje srbski narod sam brez vsake pomoči ogrske države. Vesti iz Srbije. Naš belgrajski dopisnik nam javlja naslednje vesti: Za bodoče zasedanje narodne skup-štine je pripravljen zakonski načrt o plačah, bolniških podporah in pokojninah uradnih slug, ki bodo imeli po tem zakonskem načrtu tudi pravico do dvajsetdnevnega dopusta na leto radi počitka. — Diference, ki so postajale med ministri obeh radikalnih strank, ki sta zastopani v kabinetu radi skup-štinskega poslovnika, so poravnane na ta način, ker je.finančni minister, sta-roradikalec Stojan Protič, ki je nov poslovnik ustvaril, odnehal in privolil, da se on spremeni v smislu nekaterih zahtev mladih radikalcev. Nov poslovnik je bil potem sprejet v skupštini. Po novem poslovniku bodo razun skupštinskih sej mogoče tudi t. zv. skupštinske konference, ki jim bodo mogli prisostvovati samo poslanci, ali sklepi, storjeni pri takih konferencah, ne bodo obvezni. Po novem poslovniku bo mogel predsednik tudi odstraniti za določen čas, ali pa tudi za vedno one časnikarske poročevalce, ki bi pisali o skupštinskih sejah neresnična in tendenciozna poročila, katera navada se je zelo udomačila v Bel-gradu. — Bivši avstrijski oficir Emilijan Milosavljevič, ki je bil izgnan iz Srbije kot sumljiv človek, se nahaja sedaj v Sofiji, odkoder razširja razne vesti o nekem tobožnjem prevratu, ki se baje pripravlja v Srbiji v korist MAH LISTEK. Los. Sveča je gorela nekako boječe in je že dogorevala. Voda v samovaru je vrela in je s prijetnim brbljanjem polnila celo sobo. Vabljiva gorkota se je širila od peči. Ona je sedela na stolu in je z zamišljenimi očmi gledala v njegov polrazsvetljeni obraz. Ugajala ji je njegova mirnost, s katero je razreševal vsa vprašanja in duhovitost, s katero je izražal svoje misli. On je sedel leno na zofi in je meril z nekakim nagajivim nasmehom njeno zamišljeno lice. Ugajala mu je ta gospodična, polna življenja in vabljivosti; čutila se je iz nje velika volja do velikega kipečega življenja in iz njenih oči so sijale sanje, ki so polnile njeno mlado glavico. ,Da,‘ je nadaljevala ona pogovor, ki sta ga bila nenadoma pretrgala, ,ko pride los, potem bo drugače. Potem ne bova sedela pri sveči, dam si v celo stanovanje napeljati elektriko, v kot dam postaviti novo zofo in tudi samovar bo nov. Tolikrat sanjam o tem. In enkrat mora priti los. Kdo more reči, da se to ne zgodi že pri princa Jurija proti prestolonasledniku Aleksandru. S tem opravičuje E. Milosavljevič popolnoma srbsko vlado, ki mu je kot sumljivemu človeku odpovedala gostoljubje, ki ga je vžival v Srbiji kot vojni begun. Naravno, da v Srbiji o kakem pripravljanem prevratu nihče ničesar ne ve in da je edini namen razširjanja teh vesti ta, da se škoduje Srbiji, ki se jo hoče pokazati pred svetom kot državo, v kateri ni nobenega reda. Vojvoda Golub Babič — umrl. V visoki starosti 87 let je umrl glasovih srbski vojvoda Golub Babič, ki je sodeloval pri vseh srbskih vojnih gibanjih, ki so se vršila za časa njegovega življenja. Še kot mladenič se je boril I. 1848 v vrstah srbskih prostovoljcev z Madžarji. L. 1858 je sodeloval pri t. zv. doljanskem uporu v Krajini (v Bosni), a 1. 1875. in 1876. je bil glavni vojvoda v poslednji vstaji v bosenski krajini, ki je končala s katastrofo v Črnih Potokih. Pokojni Golub je velik junak, ki je dajal svoji četi vedno sijajen vzgled junaštva. Znamenja Tomašičevega absolutizma. Ban Tomašič, ki vlada brez odobrenja proračuna, je začel odkrito teptati zakon in preganjati svoje največje nasprotnike — hrv.-srbsko koalicijo. Koalicija je namreč začela obnavljati organizacijo svojih pristašev in sicer najprej v Osjeku, kjer je središče t. zv. hrv. centrumskega kluba, koalicijskih desidentov in sedaj slepih in brezpogojnih banovih pristašev pod vodstvom dr. Neumanna, saborskega predsednika. Osješki klub hrv. vjedin-jene samostalne stranke je sklical preteklo nedeljo v Osjeku javen shod v svrho konstituiranja stranke in organizacije hrv.-srbske koalicije v Slavoniji. Ta shod je oblast na željo osjeških »centrumašev* kratkomalo zabranila, ker se centrumaši zelo bojijo koali-' cije, ker jih je koalicija pri mestnih volitvah popolnoma premagala. Ali take prepovedi ne bodo pomagale niti centrumašem, niti banu. Splošni pregled. Cesarjeva bolezen. Cesar je obolel le na majhnem prehlajenju, katerega posledica je bil nahod, ki pa se ni pojavil v preveliki meri. Cesar je ostal ob navadni uri in je rešil vse akte. Hotel se je celo odpeljati iz Schčnbrunna, pa je ostal tam šele na odločen nasvet svojega zdravnika, ker se je bilo bati, da bi hladni jutranji zrak mogel škodovati njegovemu zdravju. Avdijence, ki so bile prijavljene za dopoldne so se tudi izvršile, kar je dobro znamenje. V splošnem se sodi, da bo bolezen kmalu prešla; o kakem resnem oboljenju ne more biti govora. Novo ministrstvo mora biti prej ko mogoče sestavljeno. Ker se snidejo delegacije zopet 20. t. m. v Budimpešti, mora biti vlada takrat z vsem gotova. Ako je res, kar poroča »N. Fr. Presse*, da bo državni zbor sklican še pred zasedanjem delegacij, potem mora biti novo ministrstvo sestavljeno že v drugem tednu tega meseca. Kakor poročajo listi, bo imel baron Bienerth v najbližnjih dneh posvetovanje s poslanci češkega deželnega zbora, ker se bo moral pri sestavi kabineta ozirati posebno na stanje češko-nemških pogajanj, in bodo uspehi na Češkem odločilni pri sestavi kabineta. Ako bodo imela pogajanja uspeh, se snide češki deželni zbor okoli 10. t. m. V vsakem slučaju ministrski predsednik ne bo pred sredo storil nikakega odločilnega koraka, ker je do tega dne dal baron Bienerth zadnji termin, da mu voditelji češko-nemških konferenc tem žrebanju in potem bo vse drugače, dragi prijatelj.* »Da, da, los, los,* je ponavljal on in je premišljal, zakaj je ona tako čudno naglasila besedo: prijatelj. »Torej vi mislite, da je vsa sreča na svetu odvisna samo od vašega losa, ali recimo od denarja. Brez denarja, mislite, da ni sreče.* »Ne rečem sreče: sreča je lahko tako in tako lahko so bedni srečni, kakor so lahko bogati nesrečni. Ampak jaz mislim in sem prepričana, da se da z denarjem ustvariti krasno življenje. Midva sva morda popolnoma srečna pri sveči, pri starem samovarju, na priprosti zofi, ampak pozneje bi to bilo še lepše. Ne mislim si, da vi niste zadovoljni, ampak potem bi to bilo drugače.* »Izpremenila bi se le okolica, midva bi ostala ista. Sreča je vendar nekaj, kar je v naših srcih.* »Da, toda življenje ima nekaj v sebi, to so strahovi, ki pode tiho srečo iz src.* »Kdor hoče biti srečen, naj ne čaka sreče od življenja, ali od drugih ljudij, vzeti si jo mora sam, ukrasti jo mora.* »Ukrasti? . . . Toda ko bi prišel los, bi ne bilo treba krasti, bilo bi dovoljeno vse. Nič bi, recimo, ne moglo braniti, da se midva liubiva in da naznanijo svoje sklepe. Ako voditelji čeških in nemških strank pri pogajanjih ne pridejo do nikakih sklepov, potem se sestavi ministrstvo drugače, nego bi bilo mogoče v slučaju da so pogajanja imela uspeh. Kabinet. Kakor poroča »Poln. Korr.“ je upati, da se doseže med češkimi in nemškimi strankami kompromis glede deželnega zbora, da pride vsaj do ene seje, na kateri se bo določila permanentna komisija, ki bo potem veljala za edino kompetentno,; da razsoja narodnostne spore na Češkem. Dasi je bilo pred nekaj dnevi malo upanja, da se doseže v tem kompromis, so se sedaj po izjavah nekaterih poslancev razmere zboljšale. Kakor hitro se doseže ta kompromis, se bo odločila tudi usoda kabineta. Od tega bo namreč odvisno, ali pridejo v ministrstvo izven parlamentarne osebe ali parlamentarci, ali pa pisana vrsta, izbrana deloma iz parlamenta, deloma iz vrst uradništva. Odločilo pa se bo o tem šele v sredi januarja. Gotovo je le, da pri sestavi kabineta odločuje Praga bolj ko kdaj. Poslanec Staplnski o razmerah v Poljskem klubu. Novoletna številka oficijelnega glasila poljske ljudske stranke prinaša članek o politični situaciji od poslanca Stapinskega, ki govori tudi o razmerah med poljskimi političnimi strankami. Premirje, ki je vladalo med poljsko ljudsko stranko in med konservativce, je končano. Boj je postal neizogiben. Vzrok leži v tem, ker so konservativci izjavili, da se ne morejo odločiti za združitev veleposestev in občin. Zato se je poljska ljudska stranka obrnila na poljske demokrate ter se skuša napraviti noza zveza poljskih strank. Te izpremembe v poljskem klubu so se zgodile obenem z izpremembami na Dunaju. Konservativci skušajo vkljub temu, da imajo samo 7 oseb, ohraniti svoje vodilno stališče. Poljska ljudska stranka s tem ni zadovoljna in zahteva, da se iz njenih vrst voli predsednik poljskega kljuba eventualno da se ji da eno mesto v kabinetu, ako postane Glombinski minister. Ako bi konservativci s temi zahtevami poljske ljudske stranke ne bili zadovoljni, potem bi poljska ljudska stranka po pravilu jed-nake pravice in jednake dolžnosti nastopila svojo pot in bi pokazala svojo silo. Konservativci se najbrže zvežejo z vsepoljsko stranko in bi mogli tako ojačeni nastopiti proti zahtevam poljske ljudske stranke. Dr. Bobrzinski konfe-rira že dalje časa z voditeljem Vse-poljakov dr. Grabskim, toda dozdaj konference še niso imele vidnega uspeha. Ako pa se je sklenila kaka skrita zveza, potem je pripravljena poljska ljudska stranka na boj za ono stališče, ki ji gre. Aretacija ruskih pomorskih častnikov. Zaradi goljufije, tatvine in pone-verjenja so prijeli v Vladivostoku več ruskih pomorskih častnikov, ker se je pokazalo, da z njimi izginjajo velike svote. Baron Rhodin, poveljnik križa-rice Askold, je sam zapravil 200.000 rubljev. Vpeljana je preiskava. Korupcija v Rusiji. Iz Petrograda poročajo »Berliner Tagblattu*: Revizija sibirske železnice je končana. Senator Glyczinski je prejel 90.000 pritožb glede podkupovanja uradnikov, 22 milijonov rubljev znaša škoda, ki je nastala po zanikrnosti, koliko je izgubil erar, se sploh ne da dognati. si urediva življenje po svoje. Šla bi na potovanje, na zabave, smejala bi se celemu svetu.* »To lahko storiva tudi sedaj. Kaj nama brani? No, zasmejajte se in se bova smejala.* Oba sta se zasmejala. Žarele so oči, razgrete od gorkote. Ona je vstala in je začela nalivati čaj. > »Kaj si morete misliti lepšega,* je nadaljeval on, »kakor taka dva prijatelja, kakor sva midva, ko sediva zvečer pri čaju. Tam zunaj gre sneg, kosmi padajo tako lepo beli, kakor da bi hotel nama na ljubo pobeliti zemljo. Vidite, cel svet je namenjen nam, in vsak ima to, kar si vzame. Kaj naju brigajo tam zunaj ljudje. Tudi sedaj delava, kar hočeva.* »O ne,“ je odgovorila ona, »sedaj je marsikaj prepovedano, kar bi bilo potem dovoljeno. Zato pravim: los, los, los .. On se ji je zasmejal. Ugajala mu je njena samozavest, ona velika vera v srečo in trdno prepričanje, da pride los. »Kaj more nama braniti,* je začel čez čas, »da sediva sedaj skupaj na eni zofi, vkljub temu, da še ni prišel los.* »To je res,* je rekla ona, »ampak potem bi se človek s tako brezskrbnostjo prepustil vsem radostim . . .“ Hipoma je umolknila. V odgovor deželnemu glavarju pl. Šukljetu ljudski shod na sv. Treh kraljev dan ob 10. uri v Mestnem domu. DNEVNE VESTI. Naše zamude. Tudi včeraj je izšlo »Jutro* kaki dve uri pozneje kot navadno in najbrže niti danes ne izide še ob navadni uri, ali najpozneje koncem tega tedna bo vse že tako urejeno, na ne bo nobenih zamud več. Upamo, da naši čitatelji, ki so — kakor slišimo od vseh strani —- sicer popolnoma zadovoljni z »Jutroui*, potrpijo še teh par dni, dokler ne premagamo vseh tehničnih ovir, zvezanih s povečanjem oblike »Jutra*. Onim našim čitateljem izven Ljubljane in Trsta, ki kupujejo posamezne številke »Jutra* in se pritožujejo radi tega, ker smo povišali ceno v razprodaji za dva vinarja, povemo še enkrat, da mi ne moremo dajati lista nikomur ceneje kot stane nas same. V Ljubljani ga lahko prodajamo po štiri vinarje, ker ni treba plačevati nobene poštnine, v Trstu se ga pa razpeča toliko, da ga pošiljamo lahko v zavoju po železnici kot ekspresno blago, kar stane zeta malo. Sicer pa je tudi cena šest vinarjev tako nizka, da se nihče ne more spodtikati radi nje, tega pa naj nihče ne zahteva od nas, da bi mu dajali list zastonj. Naše ljubljanske naročnike prosimo, da bi nam naznanili vsako ne-rednost pri dostavljanju lista, posebno ako katere številke ne dobijo, ali ako dobijo list prepozno. Raznašalci dobijo toliko izvodov lista, kolikor imajo naročnikov, a dobijo list — ako ni zamude, kot je bilo sedaj že par dni — tako zgodaj, da ga ima vsak naročnik najkasneje ob 8. uri zjutraj lahko že v rokah. Ako se v tem oziru greši, ni to krivda upravništva in vsakdo nam stori uslugo, ako nam vsako nepravilnost takoj naznani, ker edino na ta način nam bo mogoče tozadevne eventualne napake popraviti. , Mestna hranilnica ljubljanska je pupilarno varen zavod, v katerega nalaga denar tudi sodnija. Zadnji mesec je število vlog neznansko poskočita. Vloženih je bilo namreč 1 miljon 61.878 K 26 v. Koncem decembra znaša stanje vlog nekaj manj kot 40 miljonov kron. Ljudski shod na sv. Treh kraljev dan v Mestnem domu bo eden najzanimivejših in najvažnejših. Ljubljanski častni meščan, ki je dobil ta čast, ko še ni bil klerikalec deželni glavar pl. Šuklje, se je namreč tako daleč spozabil, da je V božični številki »Slovenca* zagovarjal novi cestni zakon, ki bi bil ljubljanskim prebivalcem neznosno breme, ako bi dobil sankcijo. Dr. Tavčar bo Šukljetu na tem ljudskem shodu odgovarjal in tudi tako odgovoril kot tak človek zasluži. Poleg dr. Tavčarja bo govoril še prof. R e i s n er o velevažnih občinskih zadevah, ki morajo zanimati vsakogar. Nedeljski shod mora biti veličasten protesten shod proti klerikalcem, ki stegujejo svoje črne prste po beli Ljubljani! Klerikalcem je zmanjkalo sape. Klerikalci so mislili, da bodo v Ljubljani tako nemoteno uganjali z volilci burke, kakor jih lahko delajo po hribovskih farovžih. Najpreje se je drznil agBM»»W»W«WMMI«Ml"rJIZITrigBTCr:TgEI3MBai »Kakim radostim?* je vprašal z nagajivim smehom. »Ne smejajte se,“ je rekla ona in se smejala tako, da je razlila čaj. »Vidite, ko bi sedeli pri meni, bi ne polili čaja,* je rekel on. »Ne rečem,* »je rekla ona in je vstala. »Vi poznate moje plane.* je nadaljevala. »Ko bi imela denar, odšla bi v veliko mesto, stopila bi v glasbeno šolo, postala bi pevka, pela bi, igrala. Vi sami ste mi priznali talent.* »Priznavam ga še vedno in mi je žal, če bo čakal na los,* »In vendar brez losa ta ni mogoče. Druge, ki imajo morda manj talenta, nego jaz, pa več sredstev, bodo postale slavne, jaz pa bom ostala pozabljena v tem kotu, ah.* Solze so ji zalile oči. On se je smejal. »Ne smejajte se,“ je rekla, »vi ne veste, koliko trpim. Tudi življenje bi potem bita drugače. Umetnice, pevke, igralke smejo ljubiti, kakor ho-jžejo, nam navadnim ljudem pa je prepovedano, čeprav imamo morda talente.* »To ste dobro povedali,* je rekel on. »Imamo morda talente za umetnost in za življenje in jih pustimo, da propadajo. Nad njimi beži vesela mladost, mi se staramo in kaj smo imeli od življenja.* napraviti v Ljubljani shod Pegan, ki je mislil, da bo lahko vezal otrobe Tr-novkem. A izkupil jo je! Razkrinkan in osramočen pred celo javnostjo, je dr. Pegan izjavil v »Slovencu* le to, da ne bo odgovarjal radi shoda v Trnovem. Od tistega časa pa se Pegan ne upa več na javen shod in le še v Union ali pa v Katoliškem domu pri zaprtih vratih ima še korajžo far-bati ljudi. Drugi klerikalni junak je bil dr. Zajec, ki se je tudi 'tako nesmrtno blamiral v Vodmatu, da se tudi ne upa več na javen shod v Ljubljani. V »Slovencu* je sicer še nekoliko zaječal, a kmalu je sam uvidel, da za njegove »duhovitosti* v Ljubljani ljudstvo ne mara. Sedaj se dr. Zajec menda shaja samo še z branjevkami in še te mu veliko ne verjamejo. — Klerikalci pravijo sedaj, ko so doživeli že toliko sramote in nezaupnic, da bodo raje po tihem delali. Mi pa mislimo, da jim bo veselje tudi za tiho delo minilo. Tudi pri tihem delu bodo klerikalci kmalu izprevideli, da ne bodo lovili kalinov. Ljubljančanov je prokleto malo tako neumnih, da bi še kaj verjeli klerikalnim političnim sleparjem. Dr. Pegan in dr. Zajec pa še pri svojih ljudeh nimata nobenega kredita, pa se hočeta štuliti med Ljubljančane. Klerikalci in draginja. Klerikalci so zato, da je draginja. Raditega so klerikalni poslanci trdili v deželnem zboru, da v Ljubljani draginje sploh ni. Dr. Pegan je še na posebnem shodu trdil, da je za Ljubljane vseeno če je meso za par krajcarjev dražje ali cenejše. Glede draginje pri sladkorju, ki ga vsaka gospodinja vsak dan potrebuje, je dr. Pegan dejal, da naj ljudje ne jedo »bonbončkov* pa ne bo draginje. Primitivno je rešil draginjsko vprašanje šentjakobski župnik, ki je — kakor so navadni ljudje razumeli in povedali — priporočal, da naj ljudstvo je mesto pečenke močnik. Klerikalci so tudi dali nabiti po vseh ljubljanskih vogalih lepake, češ, da naj ljudje pijejo vodo pa ne bo draginje. Čudno se nam zdi, da še niso klerikalci „po-gruntali* še drugih sredstev vzoper draginjo, ki bi bila še cenejša. Čudno je, da še niso priporočali Eberla, ki naj bi ljudi pobarval, da bi si prihranili obleko. Tudi zamaškov še niso priporočili, s katerimi bi se zabilo ljudi, ki trpe vsled draginje. Klerikalci so pač vedno in povsod ljudski sleparji, ki vedo za vse polno dobrih nasvetov, sami pa se pri tem zajedajo v naše meso in kri. Pogon povodom ljudskega štetja. Kakor znano, se nahajajo v zunanjih mestnih okrajih mnoga gospodarska poslopja in hlevi, ki služijo različnim sumljivim elementom za skrivališča in prenočišča. Kij0*3. P°' novnim policijskim pogonom, k* ®e vrše večkrat v poznih nočnih urah, je še vedno dovolj ljudi, ki v teh krajih prenočujejo. Povodom ljudskega št.e*ia je priredila mestna ljubljanska policija v noči od 1. do 2. januarja splošni pogon in zasačila 24 mož, večinoma same postopače in žganjepivce in jm odvedla, na policijo. Tu so jib najprej vpisali kot začasno v Ljubljani se nahajajoče osebe potem pa odgonskim potom odposlali v domače občine. Tudi vse osebe, ki so sedaj zaprte na magistratu, 36 moških in 3 ženske, so vpisali v števne pole. Pozor, stranke! Zvedeli smo, da zahtevajo nekateri hišni gospodarji i J1 gospodinje od svojih strank, da zapišejo za ljudsko štetje svoje izjave na kak listek, ki ga potem gospodarji prepišejo v popisovalno polo, kakor hočejo. Ker je gotovo, da nekateri gospodarji vedoma napačno popisu jejo n a r o d n o s t, opozarjamo stranke, da pišejo v pole s a m i in lastnoročno. i.n i n »Ne govorite tako,* je rekla ona, »veste, kako se bojim teh misli, ki bi me lahko vedle k obupnemu dejanju. Ako pride los, potem se začne življenje, umetnost, ljubezen...“ »In če ne pride .. »Če ne pride,* je ponovila ona zamišljeno, »potem je vse izgubljeno, potem bo med čakanjem prešla mladost in, in ...“ »In se ne vrne nikdar več,* je pridejal on. »Da, vidite, tako je s čakanjem, omagovanjem, omahovanje^ in kakor se še imenuje tako stanje v žjvljenju, kjer ni odločitve, ni Čina. Človek premišlja, tuhta, uvažuje in ne pride nikamor, dokler nekoč res ne stori obupnega dejanja in Pravl: los . . .“ »Los!“ »Ta pride gotovo.* »Ne, mislil sem na neki drugi los.* »Ah, vi,“ je rekla in mu je položila roko na usta. »Ne govorite takih besedi.* »Saj jih govorite tudi vi,“ je govoril on skozi njene prste. »Rekel sem: los.* »Ampak v drugem pomenu.* »Seveda; razlika je samo ta, da je moj los odvisen od moje volje in odločujem sam, vaš pa je odvisen od slučaja in odločujejo druge sile.* ■’ Kuga na gobcu in parkljih se širi tudi na Kranjskem. Dosedaj so v mestni klavnici vsled te kužne bolezni pobili že dva transporta živine in tudi nekaj domačih krav, ki so stale v istem hlevu kot importirani voli, ki so oboleli. Vsega skupaj so menda pobili že 70 glav živine. Kuga na gobcu in na parkljih se je pa tudi že zanesla z ljubljanskega kolodvora drugam. Menda so jo konstatirali tudi na transportu živine, ki jo je poslala iz Kranjskega klerikalna „ Gospodarska zveza" v Pulj. Ljubljanski kolodvor je menda sploh okužen. Napaka se je že napravila, da se je pustilo transport volov, ki je došel v Ljubljano na sveti večer, gnati skozi mesto v Predovičeve hleve in da se ni o sumljivosti prvega vola nemudoma obvestilo tudi ravnateljstvo tukajšnje mestne klavnice. Sedaj so se sicer izdale od vlade najstrožje desin-iekcijske odredbe glede Predovičevih hlevov in glede objektov v mestni klavnici. Rampe na južnem kolodvoru pa sploh ni mogoče razkužiti in se je menda sploh poskusilo ni. Ker se je živina pojala po južnem kolodvoru in ker se jo je gnalo po cesti v klavnico, je sedaj seveda ves prostor, kjer se je gibala žival, okužen. Vsled tega je menda že obolel transport za Pulj in tudi na Dolenjskem so menda malone že vsi sejmi prepovedani radi kuge. Vse kaže, da se bo v kratkem kuga na gobcu in na parkljih razširila po celem Kranjskem in da se je tudi pri nas ne bodo ubranili, kakor se je drugod niso mogli. Priprave za dovoz argentinskega mesa v Ljubljani. Včeraj smo videli, da so mestni delavci začeli postavljati na Vodnikovem trgu okoli mesarskih stojnic ob Mahrovem zidu posebno ograjo, ki naj prepreči naval kupujočega občinstva, ki utegne nastati pri prodaji argentinskega mesa. Mesarji argentinsko meso vsak dan pričakujejo, vendar pa utegne priti v Ljubljano šele proti koncu tekočega tedna. Slovensko deželno gledališče. »Jesenski manever" se bo, po vseh dosedanjih razprodanih hišah sodeč, kljub svoji eksotični glasbi, ki ni kar nič podobna onim ljubkim, melodijoznim dunajskim operetam, obdržala še lep čas na našem repertoarju In bilo bi tudi zares krivično in specijelno z muzikalnega stališča prav tako nerazumljivo kakor obžalovanja vredno, če bi se ta Kdlmžnova opereta ne stavljala v isto vrsto z dunajskimi homogenimi produkti lahne glasbene umetnosti! — Izmed solistov bi vnovič posebno pohvalili g. II i-čiča in gdč. Thalerjevo. G. Iličiča Lorenthy je postal sedaj nekako bolj energičen v obnašanju in manirah; s tem je popravil to, kar je bilo edino sploh mogoče popraviti; da je bil v pevskem oziru veleodličen, se razume samo ob sebi. Gdč. Thalerjeva postaja z vsakim dnevom bolj dovršena, njen ljubeznivi Marosi postaja čimdalje bolj simpatičen. Prikupna igra, spremljana z njenim prijetno barvanim glasom in srčkano zunanjostjo, se mora priljubiti vsakomur; dvakratnemu zasluženemu aplavzu ob odprti sceni se pridružujemo tudi mi. — Od ostalih gg. solistov naj omenimo vnovič elegantno gdč. Hadrbolčevo, zabavnega g. Povheta in energičnega g. Verovška. — Orkester pod vodstvom g. Reinerja je bil pri entreju Marosija nekam diskretnejši, kar pohvalno registrujemo. — Aplavza je bilo precej, na odru dovolj animira-nosti. — Hišnemu insp.ektoratu priporočamo, da poskrbi za malo izdatnejšo kurjavo; beležimo to kot odmev splošnega pritoževanja. —a— „0, tudi pri vas odločujejo druge sile," je odgovorila ona. »Recimo, da tudi; toda krasno je, kadar se dvigne v upor proti dolgočasnosti, proti praznoti in lenosti in življenje zapoje zmagoslavno svojo pesem: los." »Molčite, molčite." je govorila ona, kajti kakor vabljiv spev so se glasile njegove besede. »Vidite, kaj je vaš los. Leži morda tam kje na Dunaju. Nič ni na njem zanimivega, sam papir z obljubami; tu pa je sladka toplota, živo življenje, kipeča kri, vse kakor mamljiva pesem, ki budi v naših čuvstvih tisočere odmeve in kliče, vabi. . .« »Da, ko bi prišel los, takrat ve človek prav ceniti življenje .. ,« Sveča je zaprasketala. »Vidite, če ugasne, ni luči Več,“ je nadaljeval, »tako je z življenjem, ki čaka." Ona je naenkrat zaplakala. Pokleknila je ob zofi in je skrila glavo v njegove roke. »Jaz vas ljubim," je rekla, »ampak se bojim , . •“ »To je bil los," ji je zašepetal on na uho. Sveča je dogorevala. Toplota je postajala bolj in bolj mamljiva, po sobi je odmevala kipeča pesem, kakor da je je polna vsa visoka bela zimska noč. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek se poje tretjič Hum-perdinckova prekrasna bajna opera »Janko in Metka", ki sta jo sprejela publika in časopisje brez izjeme s prav posebnim zadovoljstvom in najlepšo kritiko. Predstava se vrši za n e p a r-abonente. — V soboto prvič izvrstni igrokaz »Zavetje", spisal Dario Micodemi. Opozarjamo na to prelepo dramo umetniške cene. Glavne uloge igrajo g. Nučič, ga. Danilova, gdč. Wintrova in g. Simaček. Predstava za p a r-abonente. — V nedeljo popoldne ob polu 3. predstava za mladino ter se poje opera »Janko in Metka", zvečer drugič burka »Mišnica". Mraz v gledališču. Piše se nam: V našem gledališču vlada večkrat tak mraz, da sede ljudje v zimskih suknjah ali pa trepetajo. Ker razen tega tudi vleče, je občinstvo že mnogokrat pritoževalo se pri biljeterjih. A zaman, kujemo, da je pri nemških predstavah ravno tako. Obračamo se torej do ravnateljstva in do deželnega odbora, da napravi v tem oziru red, zakaj zmrzovati nočemo. Obiskovalec. Predavanje »Akademije". Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija" priredi danes, v sredo dne 4. t. m. ob osmi uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma" jako zanimivo predavanje. Predava g. pisatelj Etbin Kristan o temi: Grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Umetniški odsek »Matice Slovenske" ima danes v sredo, dne 4. januarja 1911. ob 6. uri zvečer sejo v prostorih Matičinih. Vabljeni so vsi interesiranci. Savinjska podružnica Sloveri. planin, društva ima svoj 17. redni občni zbor v nedeljo dne 8. t. m. v celjskem Narodnem domu ob 9. uri dopoldne. Razun običajnih točk vspo-reda je tudi predavanje podružničnega načelnika g.Kocbeka, nadučitelja v Gornjem gradu o tujskem prometu. Ljubljans.ki planinci poletimo takrat posetit naše tovariše v Celje na Štajersko 1 Telovadno društvo „Sokol“ v Ribnici priredi dne 12. februarja 1911 svoj ples oziroma maškarado pod imenom »Na severnem tečaju". Na- tančen spored prihodnjič. Narodna čitalnica v Kamniku ima svoj redni 43. letni občni zbor dne 6. januarja 1.1. na Kraljevo ob 2. uri popoldne v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši isti pol ure pozneje pri vsakršnem številu navzočih članov. — Odbor poziva vse člane, da se občnega zbora v obilem številu udeleže. Poštne razmere v Kresnicah. Prejeli smo sledeče poročilo o razmerah na pošti v Kresnicah: Pri nas imamo do pošte po eno uro daleč in moramo še na pošti čakati na upraviteljico. Danes sem bila na pošti, in ko ni bilo po dolgem čakanju nikogar k šalterju, sem šla ekspediterico iskat na stanovanje v Podstrešno. Ko sem ji rekla, zakaj ni v uradu, je rekla: Madam, haben sie nix zu essen, in me je začela zmerjati. Predno sem šla iz urada, sem ji rekla, da jo drugič ne bom po stanovanju iskala. Ona pa pravi; Sie werden mir keine Vor-schriften machen. Pritožili smo se že na ravnateljstvo, pa ne pomaga nič. Take razmere bi na pošti ne smele biti. Ljubavna tragedija v tivolskem gozdu. Kakor nam poročajo, je deklica, ki je bila v tivolskem gozdu napadena, že popolnoma okrevala in zapustila bolnišnico. Napadalcu Habitu se je zdravje tudi toliko že zboljšalo, da je izven vsake nevarnosti. Včeraj sta bila v bolnici oba zaslišana od posebne sodnijske komisije. Kako se lahko pride do premoga. Predvčerajšnjem popoldne je pripeljal neki premogar voz premoga na Slovenski trg. Ko je došel v neko hišo, je prišla neka dosedaj neznana oseba in vzela vrečo v kateri je bilo 50 kg premoga. Aretacija umobolnika. 43 letni brezposelni umobolni dninar Mihael Vojska je včeraj v Šelenburgovi ulici tako silno razgrajal, da ga je moral stražnik aretirati in vtakniti v luknjo. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1910. uložilo je 1848 strank 1,061.878 K 26 vin., 1521 strank pa dvignilo 950.486 K 01 vin. Stanje ulog koncem meseca decembra 1910. 39.489.926 K 25 vin. Stanje uložnih knjižic 28.090. V IV. četrtletju 1910. dovolilo se je 104 prošnjikom hipotečnih in občinskih posojil za 499.200 K odklonilo pa se radi nedostatnega pokritja 49 prošenj za 401.700 K. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu decembru 1010 je 237 vložilo 67.933 K 19 vin., 163 strank dvignilo 81.220 K 56 v., 5 strankam izplačalo hipotečnih posojil 13.100 K. Stanje hranilnih vlog 2,014.033 K 94 vin., stanje hipotečnih posojil 1,556.100 K 73 vin. Denarni promet v mesecu decembru 1910 418.396 K 04 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1910 je 315 strank , vložilo 87.522 K 76 vin., 301 strank vzdignilo 80.073 K 47 vin., 45 strankam se je izplačalo posojil 35.184 K. Denarni promet 581.702 K 86 vin. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1910 je 249 strank vložilo 84.360 K 16 vin., 214 strank vzdignilo 106.526 K 90 vin., 25 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 23.820 K, 307 menic se je eskomptovalo za 117.065 K, stanje vlog 357.3196 K 31 vin., denarni promet 539.384 K 28 vin. Vseh strank bilo je 1219. Lep človek. Gospod K., ki je na novega leta dan tako neusmiljeno pretepal svojo ženo na ljubljanski glavni pošti, da so se vsi navzoči zgražali nad njegovim početjem in rešili ženo iz njegovih krščenih rok, ni zadovoljen, ker so o dogodku, ki se je vršil pri belem dnevu, na javnem mestu, javno razpravlja in zato polemizira v nekem »Poslanem" v »Slov. Narodu" s poročevalcem »Jutra", ki je spisal tako, kot se je on vršil in ga komentira tako, kot so ga komentirali vsi oni, ki so gledali odurni prizor. Mož se jezi, ker se najbrže sam sramuje svojega dejanja, največ pa zato, ker je naš poročevalec rekel, da g. K- — ni lep! O, nečimurnost ti, nečimurna! Lep hoče biti mož in sicer ravno in natančno petkrat lepši od mojega prijatelja, glavnega urednika »Jutra". Vprašal sem prijatelja, kaj on pravi na to, a on se je prav nasmejal in rekel: »Kar se mene tiče, je g. K-lahko ne petkrat, nego petdesetkrat lepši od mene, sploh najlepši človek na svetu." Tepec 1 Lep hoče biti, dostojen pa ne in človeški tudi ne, nego pretepa ženo na javnem prostoru, kot neki Z. — ki hoče biti tudi zelo lep mož! — ki je tudi na novega leta dan prav nečloveško natepel svojo ženo v pisarni, ko mu je rekla, da nima niti vinarja v žepu, on pa zapravlja denar v družbi nekega veselega dekleta tam nekje iz Trnovega. Sicer pa gg. K- in Z. nista sama »lepa* človeka v Ljubljani. Takih »lepih" ljudi je še dosti in vsakdo jim lahko privošči njihovo »lepoto", ki jo pokazujejo pri takih prilikah, kot jo je pokazal K. na glavni ljubljanski pošti in Z. v svoji pisarni, oziroma pred pisarno. Ti »lepi* ljudje bi najbolje storili, ako bi priredili tekmo, da bi se moglo določiti, kateri od njidi je naj lepši. Želeti bi bilo samo, da ta tekma ne bi bila — na glavni pošti - __________ Bav-bav. Razne vesti. * Tolstega poslovilno pismo. Grof Tolstoj, ki je par dni pred svojo smrtjo zbežal iz Jasne Poljane, je nameraval svojo domačijo zapustiti že pred trinajstimi' leti. Med njegovimi papirji so namreč zdaj našli pismo, ki je naslovljeno njegovi ženi Zofiji. Pismo ima datum 8. junija 1897 in se glasi: Že dolgo, ljuba Zofija, trpim vsled nasprotstva med svojim življenjem in svojim prepričanjem. Ne morem vas siliti, da izpremenite svoje navade, še manj pa sem vas doslej mogel zapustiti, kajti vem, da bi s tem prišli otroci izpod mojega vpliva in bi se vi vsi zelo žalostili. Vendar pa mi ni mogoče še nadalje tako živeti kakor sem živel zadnjih šestnajst let; zdaj prepir z vami in vsled tega pohujšanje, zdaj premagan od vabljivosti svoje okolice, odločil sem se storiti, -kar sem že davno želel: namreč oditi. Ti si dala meni in svetu, kar si mogla dati. Ti si izkazovala veliko materinsko ljubezen in žrtvovala mnogo. To mora vsak pripoznati in Te hvaliti ; toda v zadnjih 15 letih so se najina pota ločila. Ne morem verjeti, da leži krivda na meni, da sem postal drugačen. Morda tudi ni ležala na Tebi ali na kakem drugem človeku, temveč zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Nič Ti ne zamerim, ker mi nisi mogla slediti, mislim nate z ljubeznijo in se Ti zahvaljujem za to, kar si mi dala. Z bogom, moja ljuba Zofija! Jaz Te ljubim! Lev Nikolajevič. * Državi nevarne pesmi. Ogrski minister za uk in bogočastje je izdal odredbo, s katero se v srbskih šolah na Ogrskem prepovedujejo pesmi srbskega pesnika Jovana Jovanoviča Zmaja, češ, da so preveč srbsko-na-rodne in zato ogrski državi nevarne. No, sicer pa v Avstriji nismo v tem oziru nič na boljšem nego na Ogrskem: ni še temu davno, ko je bila pri nas lepa srbska pesem »Što čutiš, čutiš, Srbine tužni" tudi državi nevarna in prepovedana. * Velika nesramnost. Trgovcu Geršaku v Celju je bila te dni iz zaboja z obleko, ki ga je dobil iz Du- naja, ukradena zimska suknja. Tatu niso takoj prišli na sled. Prijeli so ga šele, ko se je sam prišel trgovcu predstavit — prinesel mu je namreč na prodaj ukradeno zimsko suknjo. Geršak pa je suknjo spoznal in je dal nesramnega tatu aretirati. * Rumuni proti nemški šoli. V občini Michalcze, ki je popolnoma ru-munska, imajo nemško, pravzaprav ponemčevalno šolo, katero seveda obiskujejo sami rumunski otroci. Toda rumunskim kmetom se je zdaj vendarle začelo svitati in izprevideli so, da jim nemška šola otroke samo izprija. In zadnjič je njih jeza prikipela do vrhunca: vdrli so z biči in palicami v šolo in so izpodili iz nje nemške učitelje, otroke pa poslali domu. * Velika ustanova. Ameriški milijonar Carnegie, ki je v Ameriki in na Angleškem napravil že mnogo velikih ustanov, je zdaj podaril na Nemško poldrugi milijon dolarjev. Obresti od tega denarja se bodo porabljale za rešilce življenja in njihove vdove in sirote. Carnegie ima predvsem v mislih zdravnike, gasilce, uslužbence rešilnih postaj itd. Izključeni so pa vojaki, kajti Carnegie je velik nasprotnik vojaštva. Ustanovo bo upravljal poseben odbor, pokroviteljstvo pa je prevzel nemški cesar. * Koncert na ulici. To nenavadno stvar so na božični večer imeli v San Frančišku. Koncert je napravila glasovita pevka Tetrazzini, ki je sklenila, da bo enkrat pela na ulici, da jo bodo slišali tudi tisti, ki nimajo toliko denarja, da bi mogli plačati visoko koncertno vstopnino. Noč je bila jasna in neštevilne množice so romale pred hišo pevke. Vrata hiše so bila razsvetljena in pevka je stopila na prag in zapela par pesmi. Petje je spremljala godba, ki je-nazadnje zasvirala še lepo božično pesem, ki jo je cela množica zapela. Ljudje so prirejali pevki na ulici navdušene ovacije. * Dunajski fakini pred sodiščem. Dne 29. in 30. decembra so stali pred dunajsko poroto trije fakini zaradi javnega nasilstva in tatvine. Obsojeni so bili na osem, pet in tri leta ječe. Ko je sodnik naznanil razsodbo, so začeli v dvorani navzoči prijatelji obsojencev strahovito razsajati. Dvorano so morali stražniki s silo izprazniti. Izgredi so se potem ponavljali v veži in na ulici pred sodno palačo, dokler ni policija aretirala najhujših razgrajačev. Porotniki so morali oditi iz sodne palače skozi zadnja vrata. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kritična situacija. Dunaj, 3. januarja. Sestava novega kabineta se nahaja v skrajno kritičnem položaju. Iz Prage prihajajo namreč o češko-nemških spravnih pogajanjih skrajno vznemirljiva poročila. Ministrski predsednik baron Bienerth se je danes zopet pogajal z voditelji nemških strank. Nasproti predsedstvu nemškega »Nationalverbanda* poslancema dr. Chiariju in dr. Grofiu se je izrazil, da za slučaj, če se tudi posreči sestava novega kabineta, ni niti misliti na spremembo dosedanjega sistema, Iz pogovorov z ministrskim predsednikom je dobil poslanec Chiari zlasti utis, da vživa dosedanji justični minister dr. Hochenburger popolno zaupanje vseh nemških strank in da najbrže ostane v novem kabinetu, če se bo sploh posrečila sestava. Baron Bienerth se je danes pogajal tudi s predsednikom »Poljskega kluba" posl. Glombinskim. Konferenca je trajala več kot dve uri, a ni imela nikakega pozitivnega uspeha. Nato se je vršilo pogajanje z zastopnikom čeških strank, dr. Fiedlerjem. Jutri bo baron Bienerth konferiral z zastopniki Jugoslovanov, namreč z dr. Šušteršičem in dr. Plojem. Če se v kratkem ne posreči sestava parlamentarnega kabineta, tedaj bo državni zbor takoj po končanem delegacijskem zasedanju v Budimpešti razpuščen in sestavljen uradniški kabinet. Situacija je torej skrajno kritična. Vse je največ odvisno od izida češko-nemških spravnih pogajanj v Pragi. Češko-nemška spravna pogajanja. Praga, 3. januarja. Danes se je vršilo posvetovanje čeških poslancev, da zavzamejo svoje stališče nasproti kompromisnim predlogom grola Thuna. Češki radikalci so govorili najostreje proti kompromisnim predlogom veleposestva po grofu Thunu in poživljali vse češke stranke, da naj toliko časa nobeden izmed čeških poslancev ne stopi v novi kabinet, dokler, ne bo sprejeta nova volilna reforma za češki dež. zbor. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 3. januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala debata o srbsko-avstrijski trgovinski pogodbi. Opozicija se še ni zjedinila glede debate o prestolonaslednikovih izjavah o Ogrski. Splošno se domneva, da bo opozicija sploh opustila svoj bivši namen, spra* viti to zadevo pred državni zbor. Justh je izjavil, da mora opozicija vso svojo moč vporabiti v boju proti bančni predlogi. Cesarjeva bolezen. D u n a j, 3. januarja. V cesarjevi bolezni ni nikake posebne izpremem-be. Cesar je še vedno prehlajen in nekoliko pokašljuje. Radi njegove bolezni je dvorni ples preložen na 16. januarja. Krvav boj z ruskimi anarhisti v Londonu. London, 3. januarja. Kakor znano, so pred par tedni ruski anarhisti v Londonu pri zasledovanju ustrelili pet policajev, več pa nevarno ranili. Danes je nenadoma pred hišo, kjer je policija domnevala, da so skriti ruski anarhisti, pridrvelo nad 700 policajev, ki so pričeli oblegati hišo. Anarhisti so pričeli streljati na policijo, ki je odgovarjala. Toda, ker se ji ni posrečilo udreti v hišo, je prišlo na pomoč tudi vojaštvo. Pričelo se je pravo naskakovanje poslopja. Na obeh straneh so padali neprestano streli. A vse zaman. Tudi vojaštvu se ni posrečilo udreti v hišo. Toda kar naenkrat je pričela hiša goreti, ker so jo zažgali anarhisti sami, da tako ne pridejo živi v roke policije. Pričel se je boj na življenje in smrt. Anarhisti so v sredi najhujšega ognja udrli na streho m od tamkaj z vso močjo streljali na vojaštvo. Tu se je podrla streha in anarhisti so zginili v ognju. Sledila je eksplozije na eksplozijo. Bombe so strahovito pokale. Požarni brambi so kljub velikemu trudu ni posrečilo rešiti hiše, ki je pogorela do tal. Dosedaj so izvlekli iz razvalin 6 mrtvecev. Dijaški izgredi v Odesi. Petrograd, 3. januarja. Iz Odese prihajajo poročila, da je prišlo med dijaštvom in policijo zopet do velikih izgredov. Več dijakov je aretiranih. Vsa dijaška vseučiliška društva so razpuščena. Portugalska. Lizbona, 3. januarja. Pri mestu Moncao na meji je obmejna straža ustavila dva avtomobila, ki sta bila napoljena z orožjem, katero so najbrže hoteli pristaši ex-kralja Manuela vtihotapiti na Portugalsko. Oba avtomobila so odposlali na vojaško posadko v Valenciji, katera je dobila ukaz, da mora najstrožje čuvati mejo. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Kuč za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4‘—. Br. Novakovič, Ljubljana. se Išče. Ponudbe pod „Soba“ na uprav-===== ništvo »Jutra*. Dobro znana in dobro vpeljana restavracija pri „Zlati ribi“ se odda s prvim svečanom t. 1. v najem. Več pove lastnica Beti Kos-Pilko, ali pa zaloga puntigamskega piva. Iš6e se samski pisarniški sluga. Zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in v pisavi. Vpraša naj se v pivovarni »Union* Spodnja Šiška. TTeToilo na domačo plesno veselico, katera se vrši v četrtek, dne 5. t. m. in v soboto, dne 7. prosinca t. 1. v gostilniških prostorih na Rimski c. št. 17. Dobilo se bode poleg izborne, raznovrstne pijače tudi domače jetrne, riževe in krvave klobasice in raznovrstna druga gorka in mrzla jedila. Postrežba točna. Cena zmerne. Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča Gašpar Bolte, gostilničar. ? I ? I K O ?0 ? Najboljša nf£| sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? 1 ? I K O ?0 ? Tovarniška varstvena znamka: „ IK O ? i ? I K O ?0 ? VI prihranite denar! Automatični namizni nri¥i. K 5,000.000. Bez. fond: K 450.000 Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o