St. 35 (1568) NOVO MESTO Leto XXX četrtek. Cena: 6 din 30. avgusta 1979 !3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 1ASLUGE za narod s srebrnimi žarki Brigada ni le kramp in lopata i iz vse Slovenije so več kot dva meseca delali na MDA Bela krajina 79 delu in bogate interesne dejavnosti - O brigadi po vsem svetu Uspehi pri v j^dnji dan prejšnjega tedna je bil tudi zadnji delovni dan na re-j^bliški mladinski delovni akciji „Bela krajina 79“. Od 21. junija je .naselju v Kotu pri Semiču in seveda na delovišču delalo več kot ma!*0 m*ad*h a Domžal, Slovenj gradca, Kamnika, Raven na Ko-Sežane in Nove Gorice. . ,vna naloga brigadiijev je bila ^ onja vodovoda Semič - Petrova l Pomagali pa so tudi pri gradnji analskega zbiralnika za metliško či-“no napravo. Dela za obnovitev 95 Sarega vodovoda Semič - Petro-_ J?* ~ dolg je več kot 4 kilometre & Je do sedaj šlo več kot 60 od-, *ov vode v izgubo, so v glavnem treh-3- ^uP®j 80 brigadirji v v j . 1201 enah opravili okoli 18 ti ovnih ur, v celoti izkopali jarke, ^čjem.delu pa tudi že položili (jo^e J*vL Da bo voda po novem vo-pritekla do konca meseca, Mladi brigadirji iz vse Slovenije so na vseh področjih res vzorno sodelovali tudi z domačini Z mladino iz okoliških krajev so se večkrat pomerili v športnih tekmovanjih, na brigadirske večere s kulturnim programom pa so vedno povabili tudi tamkajšnje domačine. Nadvse plodno je vseh tisoč povodu °P°skrbela črnomaljska OK ZSMS i _*»oma njegovi -v-e«.. člani, ki bodo - V?stovoljnimi delovnimi akcijami , o opravili do konca. Vrednost de-?> ki j Jejo 1 ga je opravila brigada, ocenju- na okoli 1,70 milijona dinarjev, , orino pa posegali povprečno ** Polovico. m SUHA KRAJINA’79 KONEC V NEDELJO Brigadirska pesem, ki se je letos v naši republiki slišala z desetih mladinskih delovnih akcij, počasi pojenje. V Suhi krajini bo zaključek na Prevolah pri Hinjah. Brigadirji pripravljajo z domačini večjo proslavo za 2. september, začela pa se bo ob 9. uri. Ker je na akciji Suha krajina ’79 v III. izmeni nepopolno število brigadirjev, ki ne zmorejo vsega zastavljenega dela, vabi Občinska konferenca ZSMS Novo mesto vse brigadirje in brigadirke, ki imajo čas, na enodnevno akcijo. Začela se bo 1. septembra. Odhod prostovoljcev bo ob 6. uri z novomeške avtobusne postaje. bilo tudi njihovo sodelovanje na delovišču. Ob sobotah, nedeljah ali popoldnevih so se jim pri delu pridružili domačini, mladina in vojaki iz črnomaljskega garnizona, ki so skupaj naredili več kot 3.500 delovnih ur. Vendar brigada ni samo delo s krampom in lopato, ni samo delovna ura in boj z normo, marveč tesno povezana skupnost mladih osveščenih ljudi, ki poleg delovnega opravljajo tudi druga poslanstva. In prav te tako imenovane interesne dejavnosti so bile na MDA Bela krajina enakovreden del celotnega brigadne-ga življenja. V naselju v Kotu so imeli celo vrsto tečajev, predavanj, pripravljali so literarne in glasbene večere, skrbeli za obveščanje, seveda tudi zabave ni manjkalo. Zanimivo je, da so v naselju delovati tudi radioamaterji, ki so vzpostavili zvezo s 85 državami na vseh celinah in svojim kolegom po vsem svetu sporočili, kje so, kaj je to mladinska delovna akcija, kaj delajo, kako ob koristnem delu za skupnost in za vsakega posebej preživljajo del svojih počitnic. A. BARTEU NOVI ASFALT V kočevski občini so pred kratkim asfaltirali še okoli 700 ceste do JakSčev v KS Kostelska Dela so veljala 900.000 din, financirana pa so bila polovico iz SIS za komunalno in cestno dejavnost, pob vi ca pa s posojilom Ljubljanske banke. \ PRI SRCU JEDRSKE - Predsednik Hafaer je bil eden redkih obiskovalcev krške jediske, ki je lahko pogledal v reaktorsko posodo. Na sliki: v komandnem prostoru bodočega energetdcega velikana. (Foto:Ždeznik) 0 naložbah odloča delavec! Izredno ploden obisk predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja v Krškem — Dobri načrti V torek, 21. avgusta, je obiskal krško občino predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner s sodelavci. Celo dopoldne je namenil obisku in razgovoru v Tovarni pa-piija in celuloze Djuro Salaj, popoldne nuklearni elektrarni, o^edal pa si je tudi oba tozda Žita. V prostorih tega podjetja je bila na kraju razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kr&em. Tovariš Hafner obiskuje vrsto slo- ZAKLJUČEK - S srečanjem brigadirjev v nedeljo na Mali «|plantni nad Kamnikom so se ' vključile letošnje MDA v Slo-^•tiji. „Do prihodnjega polet-l,a- so si obljubili in marsikdo j® pristavil: „Na svidenje na Zdaj so borci na fronti napredka Gorjanski bataljon bo imel letošnje srečanje 9. septembra v Dol. Suhadolu — Ob tej priložnosti nove ceste in telefon — Izredno sodelovanje z vaščani in mladino i iif *t>A Bela krajina 80!’ ASFALT DO SOŠIC Hi niil “''S11®12 50 v jastrebarski obči-jvj^dali namenu 12,4 km dolgo as-ll»no cesto Kostanjevac - Soši-moči Umetno povezavo se ob- svetu r01^110* - Zumberak odpira *Ha ’ri ati Pa Je otvoritev ceste od prvih uresničenih nalog pri *qanju spominskega območja 4umberka in Gorjancev. Na tiskovni konferenci, ki so jo v brusniiki osnovni šoli 23. avgu-onanace funkcionarji, so osvetlili veliko akcijo napredka v krajevni skupno- sta priredili predstavniki Goijanskega bataljona skupno z domačimi sti Gabeije in Brusnice. Kot je poudaril Martin Pavlin, predsednik odbora Goijanskega bataljona, že vse od leta 1967 srečanja borcev te partizanke enote ne minevajo le v veseličnem vzdušju, ampak so vselej zaključek kake akcije za napredek podgorjanskili krajev. odlagališče odpadkov. Tudi ta 1800 metrov dolgi odsek ceste bo do proslave asfaltiran. Še naprej pa bo vodila 3,5 km dolga cesta do Gor. Suhadola, kar pomeni za te kraje in zaselke največji napredek v povojnih letih. Letos bo srečanje 9. septembra v DoL Suhadolu, ob tej priložnosti pa bodo predane namenu investicije, vredne 25 milijonov dinaijev. Odprta bo celotna asfaltirana cesta Ratež - Gabfer-je, v dolžini 6 kflometov, odprta bo sodobno urejena in grajena cesta od Brusnic do Leskovca, kjer bo urejeno novo ei so imeli le kolovozno Prav tako bo za letošnjo Ni Mo slabo izerane brazde ^®Publiško tekmovanje traktoristov in zadružnikov oviral dež — Pri članih je Kočevje že ^"adiciji tretje — V tekmovanju mladih zadružnikov Dolenjci tretji, Dolenjke pa prve ki je b3a slabše izorana," je poudaril ob zaključku tekmo-- 25. avgusta dolgoletni pr Zv< w,-”»Mje Dna siaose izorana, je ciJa v Kočevju 25. avgusta dolgoletni predsednic in član organ iza-jS)8a odbora tega tekmovanja mag. Zvonko Miklič. a Bečani otvoritvi sta piedsta-Pokroviteljev, predsednik ob-V0‘ ^upščine Kočevje inž. Savo Predstavnik Združenega >*P V X — '1UR fcovanje je vseskozi močno Žnj0 Progo za spretnostno vo-s° zato morali celo prestaviti s Tekmovanja traktoristov se je udeležilo 9 tričlanskih ekip. Rezultati: 1. ABC Pomurka I 941,7 točk, 2. ABC Pomurka II 894,3. Kočevje 862,4... 5. Posa^e, 6. Dolenjska itd. Posamezniki: 1. Berglez, 2. Mar-konja (kije bil najbolj ši v oranju), 3. , OVIRAL TEKMOVANJE - Tekmovanje najboljših traktori-HQ J1 mladih zadružnikov iz vse Slovenije je bilo dobro organizira-st0v ga je le dež .zaradi česar je blo manj gledalcev. Traktori- 80 vajeni vremenskih neprilik, pa slabo vreme ni motilo pre-(Foto: Primc) Kuhar, 4. Rajsar (vsi ABC Pomurka), 5. Poje (Koč.), 6. Gider (Pomurka), ki je bil najboljši v teoriji - Vsi ti so se uvrstili na zvezno tekmovanje, kjer bodo zastopali ekipo Slovenije. 10. je bil Gjerek (Kočevje), ki je bil najboljši v spretnostni vožnji Tekmovanja mladih zadružnic se je udeležilo 5 ekip. Tekmovale so le v oranju in teoriji Z 810 točkami je zmagala ekipa Dolenjske, 2. Gorenjska, 3. Ljubljana itd. Posameznice: 1. Slavka Struna (Dolenjska -zmagala je še v oranju), 2. Mojca Zajc (Ljubljana — zmagala je še v teoriji), 3. Marinka Medle (Dol)... 8. Dar.ica Perpar (Dol) itd. Največ, in sicer kar 11 ekip, je sodelovalo v tekmovanju mladih zadružnikov. Pomerili so se enako kot člani v oranju, teoriji in spretnostni vožnji Rezultati ekip: 1. Gorenjska 925,8 točke, 2. Pomuije 919,7, 3. Dolenjska 891,1, 4. Posavje 886,4, . T 8. Bela krajina 722,9.. . 10. Kočevje 656,2.. . Pred podelitvijo pokalov, diplom in drugih priznanj najboljšim ekipam in posameznikom je vodja organizacijskega odbora tekmovanja mag. Zvonko Miklič dejal še, da so bili na tekmovanju v oranju doseženi odlični rezultati 'Take je treba dosegati tudi v praksi Pri nas namreč v primerjavi z drugimi državami ne dosegamo take proizvodnje, kot bi jo s tehniko, ki jo imamo - lahko. J. PRIMC Doslej pot proslavo odprta ATC v Brusnicah s 40 priključki, v Suhadolu pa bo zabrnel prvi telefonski klic. Za vse te akcije je prišla pobuda od Goijanskega bataljona, ki je zbral del sredstev, največje breme pa je padlo na domačine, ko so se pokazali zares požrtvovalne. Z denarjem in delom so izredno pomagali Ob Smej še bomo o prodiranju napredka v ta del Podgorja in Gorjanskem bataljonu pisali prihodnjič. R. B. venskih občin in kolektivov v pripravi na jesenske seje sindikatov. Pozornost je posvečena številnim nalogam sindikatov v tem času, predvsem stabilizaciji V ,,Djuru Salaju” so predsedniku Hafnerju postregli s številnimi, tudi ugodnimi rezultati, kako se borijo proti izgubi. V Celulozi še vedno neuspešno opozarjajo na nevzdižne razmere pri pogodbenem uvozu celuloznega lesa iz Madžarske in Sovjetske zveze. Uglednega gosta so seznanili z načrti za naslednje plansko obdobje, ko bi v tovarni radi invenstirali preko štiri milijarde dinarjev v nove zmogljivosti Tovariš Hafner je pohvalil pogum kolektiva pri novih načrtih, hkrati pa je poudaril, kako morajo o novih naložbah resnično imeti besedo delavci V jedrski so predstavniki elektrarne v izgradnje in nekateri drugi jugoslovanski izvajalci, zatrdili, da bodo, če ne bo prišlo spet kaj nepredvidenega z ameriške strani, pohiteli in skušali nadoknaditi zamujeni čas pri dosedanjih delih s krajšanjem časa pri zagona Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta se niso ogibali vrste ta čas izredno žgočih vprašanj. Direktor Labodovega tozda Libna, Edo Komočar, je opozoril na težave konfekcionark, ki so kljub izredni prizadevnosti po osebnem dohodku na repu lestvice zaposlenih Predsednik Hafner je izvedel za marsikaj nerazčiščenega v odnosih med tozdi 2ita v KrScem in Ljubljani, samoupravni organiziranosti ostalih kolektivov in načrtih krške občine. Predsednik Hafner je na kr^ju ocenil, kako splošne gospodarske razmere tudi v krški občini ne odstopajo dosti od slovenskih, kar pa ne pomeni kot je dejal, da nekaterih stvari ni nujno resneje vzeti v roke. To so, kot je znano, visoka stopnja inflacije, prvi znaki nelikvidnosti, pre-širokogrudno zaposlovanje, preoblikovanje gospodarstva. alfred Železnik YU ISSN 0416- 224? Na rob nalogam Čez nekaj dni se bomo srečali z začetkom novega šolskega leta. Kljub temu da ta napoved ne prinaša nič presenetljivega, še manj novega, ker je tak delovni ritem za vzgojno-izobraževalno področje družbeno dogovorjen, je vseeno prav, da ob vstopu v, novo zaokroženo delovno obdobje poudarimo nekaj znatnih iztočnic za naloge, ki čakajo tako prosvetne delavce, učence in starše, kot vse tisfermajšolske dejavnike, ki so (sojodgovor-ni za usklajenost in uspešno uresničevanje družbenih smotrov vzgoje in izobraževanja. Uspehov, ki smo jih na tem področju do danes dosegli, ne gre podcenjevati Oblikovati šolajoče se za delo, samoupravljanje, za nadaljnje šolanje in za žhdje-nje niso niti najmanj lahka opravila. Vsi nadaljnji napori pa morajo temeljiti na doseženih uspehih Vse, kar zavira razvoj, mora dati prostor boljšim rešitvam in hotenjem. Preobrazba vzgoje in izobraževanja bo terjala korenitejše posege v dosedanje delo in odnose, seveda z namenom, da se uveljavijo samupravne pedagoške težnje, ki bodo omogočile še boljše vzgojno-izobraževalne rezultate. Posodabljanje in poglabljanje pedagoScega dela, ki ga zahteva preobrazba celotnega sistema vzgoje in izobraževanja, pa je in ostane v pristojnosti in odgovornosti pedagoških delavcev, rednih in vseh tistih, ki organizirano posegajo v celovitost procesov vzgoje in izobraževanja. V Sloveniji se že nekaj let intenzivno pripravljamo na preobrazbo celotnega šolskega sistema. Rezultati teh prizadevanj so do neke mere že vidni Se letos bodo sprejeti zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zakon o osnovni šoli ki bo poleg drugih novosti utemeljil tudi celodnevno osno’Tio šolo, zakon o usmerjenem izobraževanju in zakon o izobraževalnih deupno-stih Ob tem je potrebno poudariti predvsem naslednje: ti zakoniti dokumenti bodo projektiran tako, da se bodo po vsebini in smotrih dopolnjevali, kar bo praksi omogočalo enotnejše in uspešnejše uresničevanje in povezovanje nalog in odgovornosti, kot taki pa bodo tudi sproščali nadaljnje podružbljanje tega specifičnega področja združenega dela, kar bo brez pridržkov veljalo prav za vse stopnje vzgojno-izobraževalne dejavnosti od predšolske vzgoje do vključno univerze. Največje spremembe bo nedvomno prinesel zakon o usmerjenem izobraževanju, ki bo za tiste, ki bodo končali osnovno šolo, urejal celotno vzgojo in izobraževanje, torej vse oblike izobraževanja, usposabljanja izpopolnjevanja. (Nadaljevanje na 5. str.) VODA ZALILA „BETI“ Sobotna nevihta, ki seje razdivjala nad Metliko, je delavcem v „Beti“ povzročila veliko skrbi Voda je namreč vdrla v pletilnico, od tu pa v priročno skladišče v spodnjih prostorih Delavci nočne izmene so takoj pričeli reševati in prav njihovi zavzetosti gre zahvala, da je bilo škode „le“ za 100.000,00 din. BREZJE: DRŽAVNO PRVENSTVO AMD Bela krajina bo ijpnovno oiganizator dveh državnih prvenstev v motokrosu. 8. septembra se bodo na novi progi na Brezju pri Crmoš-' njicah pomerili tekmovalci v razredu do 50 in 125 ccm. Prvi start bo ob 14. uri. ŠOLA ODPIRA VRATA - Še nekaj dni in šolarji bodo spet sedli v klopi Veseli, brezskrbni dnevi počitnic na morju, v planinah, pri sorodnikih na kmetih bodo le spomin. Kulovčev Branko s Podgrada, vasi pod Gorjanci, pravih počitnic res ni imel, pa vendar: v jutranji rosi in večernem hladu je s prijatelji m mehovski gmajni čuval trop ovac, vmes pa je bilo Se dovolj časa za igro pa tudi na polju je pomagal, kajti prav poleti je tam največ dela. (Foto: Janez Pavlin) Do konca tedna bo precej sončno vreme z jutranjo Postopo- meglo po kotlinah ma bo topleje. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V kubansko glavno mesto Havano prihajajo še zadnji predsedniki držav ali vlad, ki se bodo udeležili vrhunske konference neuvrščenih držav. Sicer pa se je dejavnost v Havani pričela že pred dnevi z vrsto sestankov in srečanj na ravni veleposlanikov in zunanjih ministrov, še zlcr.ti tečt debata n dnevnem redu vrhunskega sestanka kot tudi o načrtu sklepnega dokumenta, ki ga je pripravila država gostiteljica. Močan dejavnik Kuba je načrt sklepnega dokumenta razposlala članicam gibanja že pred časom, vendar je morala zaradi številnih pripomb večine neuvrščenih držav pripraviti novo verzijo. Načrt prvotnega dokumenta, o katerem je tekla živahna debata v vseh prostolnicah neuvrščenih držav, je nanreč vseboval več definicij, ki so predvsem vsebovale politične potrebe sestavljalca manj pa splošne težnje neuvrščenega gibanja Tokratni „vrh” je že šesti po vrsti, sicer pa prvič na tleh Latinske Amerike. V obdobju osemnajstih let, ko je bila v Beogradu prva konferenca, se je gibanje na moč okrepilo, saj mu zdaj pripada že več kot 90 držav, ali bolje rečeno, dve tretjini človeštva. Beograjska ustanovitvena konferenca leta 1961 je sledila kot logično nadaljevanje bandunski afro -azijski konferenci ter brionskim pogovorom med Titom, Nehrujem in Nasar-jem. Zametki pogovorov treh voditeljev so pognali korenine, ki so se v tem času razrasle v mogočno drevo. Čas nastanka gibanja in politike neuvrščenosti sovpada s pojavom tako imenovane „hladne vojne”, ko sta nekdanja zaveznika v drugi svetovni vojni, Združene države Amerike in Sovjetska zveza, začela vse bolj glasno kovati svoje načrte za razdelitev sveta. Da bi zavarovali in širili svoje interese, sta se začela še bolj oborože-vati, pa sta tako najprej nastala vojaška pakta, kasneje pa še gospodarski združenji Vse male in srednje države so bile zavoljo ekspanzionističnih zamisli vse bolj ogrožene, ogrožen pa je bil tudi sam svetovni mir. Neuvrščenost se je rodila kot odgovor blokovski politiki in vsemu tistemu, kar je iz nje thajalo. Prva konferenca v Beogadu je zapisala osnovne principe naravnanosti gibanja kot pobomika za mir in enakopravno sodelovanje. Predvsem pa za odpravo blokov, s katerim pojavom se je nad svetom znašel Damoklov meč bojazni pred katastrofo. V osemnajsih letih je neuvrščeno gibanje preraslo v nezamenljiv, neodvisen in izvenblokovski dejavnik, ki se aktivno vključuje v spreminjanje obstoječega svetovnega položaja in ki se zavzema za vzpostavitev pravičnejših političnih in gospodarskih odnosov. To je težka naloga, vendar se neuvrščene države zavedajo svojega poslanstva Havansko vrhunsko srečanje bo potekalo v času, ko je mednarodni položaj močno poslabšan zaradi številnih kriznih žarišč, ki lahko vsak trenutek zanetijo velik požar. Temu in številnim drugim vprašanjem bo posvečena šesta vrhunska konferenca, obenem pa tudi izdelavi akcij, s katerimi naj bi premostili težave. Močno prisotna tema bo uresničevanje nove mednarodne gospodarske ureditve. S sestankom najvišjih predstavnikov neuvrščenih držav lahko današnjo Havano upravičeno primerjamo s svetovno prestolnico, v katero bodo oprte oči vse svetovne javnosti Velika pozornost je razumljiva, kajti pred nami je letošnji največji politični dogodek na svetu. VASO G AS AR Kitajsko - ameriški dialog o napredku dvostranskih odnosov se je v Pekingu začel z razgovori ameriškega podpredsednica Mondaleja in kitajskega podpredsednika Deng Xiaopinga. Na sliki: sogovornika med kosilom. Srce in pamet se razhajata Neusklajeno dviganje cen je povzročilo, da je koruza postala dražja kot žito — Nekdaj za kruh, zdaj za prašiče? — Bo koruza po bogatem pridelku le cenejša? „Srce mi pravi, da pšenice ne smem dajati živini Potrebna je za kruh, ki smo ga včasih veliko prestradall Pamet — tudi iz ust kmetijskih strokovnjakov in drugih gospodarstvenikov — pa pravi, da je pšenica cenejša krma za živino kot koruza. Ali naj torej pokušam srce ali pamet? “ Tako razmišlja pošten in resen kmetovalec. Mnogi pa so se že odločilL V Vojvodini so kmetje letos shranili v svojih kaščah več pšenice kot prejšnja leta, ko so je pridelali veliko več. V Srbiji, kjer je tudi veliko pridelajo, so je prodali zelo malo. V Sloveniji so je odkupili veliko manj, kot so načrtovali Pšenice sicer še niso pokrmilL Veliko je bo čakalo na ustreznejšo ceno do prihodnje pomladi Nekateri kmetje pa se bodo menda odločili ali za prodajo ali krmljenje živine ob letošnjem obiranju koruze. , Odločitev ne bo odvisna le od bogatega pridelka, temveč veliko bo^ od cene, ali bo koruza končno le cenejša kot pšenica, kot nekateri ža napovedujejo. Računajo, da bo letos veliko koruze. SUšati je predloge, da je treba kmalu pripraviti vse potrebno za nakup velikih rezerv in izvoz. Manj se ve, kakšna bo cena nove koruze. Sedanja je še vedno precej vi§a od cene pšenice. Z zamrznitvijo cen v začetku avgusta ji ni moč do žive- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED CARINSKE OLAJŠAVE Sicer pa se je minuli teden v zvezi z uvozom dogodilo še nekaj zanknivega. Objavljeno je bilo namreč besedilo novih carinskih predpisov, ki bodo s 1. septembrom precej sprostili pogoje za zasebni uvoz. Naši občani, ki delajo v tujini več kot dve leti in se nato za stalno vračajo v Jugoslavijo, bodo lahko uvozili predmete za gospodinjstvo brez carine v skupni vrednosti do S0.000 dinarjev in pa pohištvo, katerega vrednost ne presega 30.000 dinarjev. Občani, ki so delali v tujini štiri leta, pa bodo brez carine lahko uvozili za 100.000 dinarjev različnih predmetov. Za razvoj in spodbujanje malega gospodarstva so pomembne tudi spremembe glede uvoza gospodarskega inventarja in potrebne opreme j.a opravljanje gospodarske dejavnosti z osebnim delom in z združevanjem. Gre za pooblastila delavcem, ki so bili v tujini več kot deset let. Le-ti bodo lahko od prihodnjega meseca naprej uvažali gospodarski inventar brez carine, za vse vrste dejavnosti v skupni vednosti do 800.000 dinarjev, s tem da vrednost posameznega predmeta ne presega 300.000 dinarjev. Povratniki, ki so bili v tujini štiri leta, pa bodo lahko brez plačila carine uvozili za 140.000 dinarjev gospodarskega inventarja, če bo vrednost tega med 140 in 300.000dinarjev, pa bodo plačan le deset odstotkov carine. ZIS bo predpisal, za katere storitve, obrtne in kmetijske dejavnosti se sme uvažati inventar, ki ga ne izdelujemo pri nas. Delavci, ki so bili na delu v tujini dve leti, bodo lahko brez carine uvozili za 80.000 dinaijev raznega inventarja. Od te vsote pa do 300.000 dinarjev bodo plačali deset-odstot-no carino, če bo uvoženo blago dražje, pa polno carino. Do konca julija so jugoslovanske organizacije združenega dela v globalu predložile toliko uvoznih prijav, da so izrabile že ves .prostor'’, ki je bil zagotovljen s projekcijo devizno-pla-čilne bilance za letošnje leto. Pri tem velja seveda upoštevati, daje položaj po republikah in pokrajinah vendarle različen. Seveda so bodo motale organizacije združenega dela dogovoriti, katere prijave za uvoz naj se umaknejo oziroma preložijo v naslednje leto, predvsem pa o tem, kako zagotoviti, da bi izpolnili čimvečje število prijav za prodajo na tuje trge. Čas že priganja Prvi podatki za prvih 20 dni avgusta sicer kažejo, da se zunanjetrgovindci tokovi že približujejo smerem, ki so jih republike in pokrajine oblikovale s sklepi na podlagi medrepubliškega dogovora o omejevanju plačil pri uvozu do konca leta. Toda do novega leta je še malo časa, zato ostaja uresničitev dogovora oziroma sklepov na njegovi podlagi najtežja med vsemi nalogami, ki smo jih letos sprejeli v okviru stabilizacijskega programa. To so med drugim poudarki z razgovora zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarja, id ga je imel pred dnevi z novinarji. Razgovor je sledil sestanku s predstavnici izvršnih svetov republik in pokrajin, na katerem so se dogovorili za dosledno izvajanje sprejetih sklepov v zvezi z uvozno-iz vozno problematiko in poudarili tudi nujnost, da čimprej prilagodijo instru-mentarij soglasij in blagovnih režimov novi situaciji ga. Maksimalna ali najvišja cena pa še ni določena, kot npi. za pšenico 4 do 4,40 din za kilogram in 20 par dodatka za skladiščenje do prihodnje pomladi Zakaj ni moč cene koruze „maksiniirati“ kot npr. pšenice ali obe pustiti, da se usklajata na trgu? Ali je med njima taka razlika, da tega ne dovoljuje? Pšenica je ila vedno namenjena za kruh in potico, zato je bila dražja kot koruza. Koruza je služila za polento in tako nadomešča kruh, kadar ga je bilo premalo. Le presežek koruzE je bil namenjen za živino, v glavnem za prašiče. V povojnem času se je veliko spremenilo. Na boljše pa tudi na slabše. Ker ljudem ni potrebno toliko koruze kot pred desetletji za poletno, so je več po-krmili živini Ko so se prašiči dobro prodajali, je porasla tudi cena koruze. Ko je postala dražja kot pšenica, so mnogi kmeto- TELEGRAMI valci začeli krmiti živino s krušnim žitom. Temu se je srce sicer upiralo, toda spodbujala je pamet - gospodarski račun. , Zakaj pšenica nima vi§e cene kot koruza, če je pomembnejša za prehrano ljudi? Tako sprašujejo tisti, ki se jim oglaša vest, ko jo dajejo živini Kako pa pomirjajo svojo vest tisti, ki pomagajo oblikovati tako neusklade-ne cene? Kaže, da se ne ravnajo niti po srcu niti po zdravi pameti. Kako naj jih potem razumejo kmetje in kmetijski delavci, ko jih še mnogi gospodarstveniki ne morejo? JOŽE PETEK tedenski mozaik ZDAJ že nekatere stranke pr pagirajo sicer veliko družbeno zlo mamila. Kot se je zvedelo, ie,)! L italijanskih radikalcev sporočili ■ ( bodo v rimski centrali stranke začeli gojiti indijsko konJT j jo. S to izzivalno akcijo nameravajo legalizirati mehke drogf j Njihov duhovni vodja Marco j pa menda je že pred štirimi leti k*® hašiš v italijanskem parlam^ Očitno je, da imqo nekateri ital|F ski politiki navzlic dolgoletni vi*1® krizi dovolj časa tudi za neumnosti MED NOVICAMI, ki prihaj dosežkih pri raziskovanju, vesolji1 vsekakor zanimiva tudi tista, ; govori o tem, da utegne Sovjel zveza že v kratkem poslati^ Venero vesoljsko ladjo s člo' posadko. Temu velikemu pie vesoljske znanosti naj bi služilo * nedavno večmesečno bivanje včso cev Ljahova in Rjumina V odda? nem prostranstvu. DA SO Združeno države Ajnerf dežela prenekaterih takšnih ali % gačnih rekordov, je znova dok# Glynn Wolfe iz Las Vegasa. Ki®lL možakar je potolkel lastni reko*? potem ko se je pred kratk*’ triindvajsetič poročil. V njeg0,, zakonih, ki so trajali od pet dni® pet let, se je rodilo 40 otrok. k V LONDONU te dni po^’ mednarodni kongres strokovnja*. za neznane leteče predmete, kii poznamo po kratici NLP. Kot# obravnava, kot poročajo, dokaz®, čedalje pogostejših ”nez"fj gostih” iz vesolja Na kongresu 0; 350 delegati iz 16 držav sodeluj*) tudi predstavniki iz Jugoslavije. NA MOČ so se začudili Vladivostoku, ko so v zalivu P*? Velikega blizu tega mesta približno dva metra dolgo Kot je sporočila sovjetska agend TAAS, je vihar to tropsko »J naplavil na kopna Za znanstven^ je pojav tako velike živali iz trop s* področij v Sibiriji zelo zanimiv. * i ;i BRIONI - Pibdsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je danes na Brionih sprejel predsednika Afriške nacionalne unije (ZANU) in sopredsednika Domoljubne fronte Zimbabveja Roberta Mugabeja. Med daljšim prijateljskim pogovorom je Robert Mugabe izrazil hvaležnost predsedniku Titu za vsestransko podporo Jugoslavije Domoljubni fronti Zimbabveja v boju za svobodo dežele. Predsednik ZANU je govoiil o naj novejših pogledih na razvoj položaja na jugu Afrike ter o pripravljenosti Domogubne fronte, da nadaljuje boj in na ta način čimprej uresniči svobodo narodov Zimbabveja. PRAGA - V Pragi so se začeli uradni pogovori med delegacijama skupščine SFRJ in zvezne skupščine ČSSR, ki ju vodita predsednika Dragoslav Markovič in Alois Indra. Pogovori, ki so se začeli s pozdravom jugoslovanskim gostom in besedami predsednika Indre o gospodarskem in družbenem razvoju CSSR, potekajo v odkritem in prijateljskem vzdušju. Sodijo, da so ti pogovori uvod v številna srečanja delegacije skupščine SFRJ z visokimi češkoslovaškimi osebnostmi med petdnevnim obiskom v ČSSR. HANOI - Sklicujoč se na vietnamske novinarske agencije VNA agendja TASS poroča, da je okrog 200 kitajskih vojakov, oboroženih z avtomatskimi puškami, izvedlo 24. avgusta napad na obmejno vietnamsko postajo v komuni Badit v pokrajini Hatuen. Potem ko so jih vietnamski vojaki zavrnili, so Kitajci obnovili napad popoldne, vendar so se zaradi odločne obrambe Vietnamcev morali vrniti na svoje ozemlje. Agencija VNA sporoča, da so pretekli mesec kitajski vojaki izvedli več napadov v komuni Badit Vietnamska agencija tudi poudarja, da „mora kitajska stran takoj končati z vojaškimi provokacijami in napadi na suverenost in ozemj-sko nedotakljivost Vietnama”. TURISTIČNE INFORMACIJE emona globtour Po ijuDljarv turistična agencija-travel agency KRKA <*> 61000 ljubi jan«. wolfova l/lil. Slovenija. Jugoslavija l-Mon |061>24-B41 do 846 f- p. S7 •ftrgram Globtour VU Giottu 31-146 GLOBTOUR VABI NA IZLET V VEČNO MESTO RIM tiste, ki še niste spoznali lepot večnega mesta na sedmih gričih, in tiste, ki si ga želite ponovno ogledati. Prva skupina bo potovala 17. septembra iz Novega mesta l avtobusom preko Firenc v Rim, vračala pa se bo 19; septembra iz Rima z letalom na ljubljansko letališče B miki-Druga skupina bo odšla na pot 19. septembra z letalom Brni kov v Rim in se vrnila v Novo mesto 21. septembra avtobusom preko Firenc. POHITITE S PRIJAVAMI! Informacije in prijave: Globtour Novo mesto, 6. kom-Staneta 19, telefon: 25—125 PO ob sic in m« Kt l.fe I jen čk dei Po do so gr; bi] hr v? ce d< 7| st O re Interexport l INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJ TRAVEL AGENCV NOVO! Izkoristite izredno ugodnost' Od 1. AVGUSTA 197,9 dalje PRODAJAMO: — LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalska ga centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE n*'-Novim mestom in okolico, — LETALSKE VOZOVNICE, za letala Dolenjskega Ietalske ga centra Novo mesto za PRIKLJUČNE LETE na letališč Ljubljana, Za greb in Maribor — LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalske ga centra Novo mesto za POSLOVNE LETE na vsa staln3 in športna letališča v JUGOSLAVIJI. Podrobna pojasnila dobite: ' ' INEX Novo mesto, Novi trg 4, telefon: (068) 23—773 Hkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI in TllNlZ! JI. INFORMACIJE IN PRIJAVE: — INEX, Novo mesto Novi trg 4, tel. (068) 23-7/3 — INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995 — 1NEX, Maribor, Volkmarjev prehod 4. DOLENJSKI ust St 35 ('i568) 33. avgust / 1 • ^ZORnost MINULEMU DELU - Ob letošnji ^daritvi Novoteksovih jubilantov je bilo dove-j®°> kot še nikoli do sedaj: priznanja za 10-, 20-mJli etno delo je dobio kar 710 delavcev novo-™«ske tekstilne tovarne. Na sliki: direktor tozda konfekcije tov. Kurpes čestita eni izmed dav-k. (Foto: M. Gošnik) SEJEM preložen jesenski sejem na Ve-el1 gori pri Šentrupertu je Preložen s sobote, 1. septembra, na soboto, 8. sep-embra. Jesenski sejem je Možen zaradi praznovanja trebanjskega občinskega Praznika. Drugo soboto v SePtembru so vabljeni kupci 'n Prodajalci goveje živine, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti in suhe robe, da se udeleže tradicionalnega sejma na Veseli gon. ČAS VESELIC — V poletnih dneh je malo prireditev, zato pa so sleherno nedeljo veselice, ki jih najčešče pripravljajo gasilska društva ali mladi v kraju. Preteklo nedeljo so tako veselico, kjer so ves dan trdo delali vsi člani društva, pripravili gasilci z Mirne. V uradnem delu so se s sosednjimi društvi pomerili v mokrih vajah in reševanju s prtom. aafe: raiRHHBMNNBVI NOVI PRETVORNIK - Po treh dneh dela so minulo soboto postavii temelje za novi TV pretvo-mik, ki bo omogočal boljši sprejem 1. programa RTV Ljubljana okoli 1400 Slovencem in Hrvatom v zgornjem delu Kolpske in Čabranske doline. Pretvornik bo dokončala ekipa RTV Ljubljana. (Foto: Primc) v, ■ 4 - ■ * . -iv PROSTOVOLJCI IZ VEČ VASI - Na pokopališču v Poljanah (KS Dol. Toplice) gradijo mriiSco vežo vaščani Poljan, Občic, Starih žag in zaselkov, ki tu pokopavajo svoje mrtve. Ob popoldnevih so imeli že več udarniških akcij, žal pa se jih udeležujejo le nekateri, drugi pa opazujejo. (Foto: Bačer) Premog s Senovega spet na trgu novimi naložbami v proizvodnjo podaljšali življenje senovskega premogovnika za tri leta — 120.000 ton premoga letno dobrodošla pomoč v energetskih težavah r\ • » v v oejm/sca BREŽICE - Na tedenski sejem so rejci prignali 348 prašičkov in le 8 starej ših živali. Od dednjih so prodali 5 prašičev Po 27 din kilogram žive teže, 3 mesece starih pujskoy pa prodali 269 po 40 din icilo-»amžive teže. bi]N°VO MESTO - Promet je . ^ ponedeljek nekoliko živa-kot običajno, kar so po-c^°Čile morda tudi nekaj nižje d0 Rejci so namreč prodajali 70o i tednov stare prašičke po stam '200 din, do 6 mesecev Od 4?* Po 1.200 do 2300 din. reiri „ Popeljanih živali so jih ^C1 Prodali 427. . Podatki zveznega zavoda za statistiko dokazujejo, da intenzivnost industrijske proizvodnje stalno narašča. Tako seje industrijska proizvodnja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečala za 8,9 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Povečanje proizvodnje pa gre preveč na račun večjega fizičnega obsega proizvodnje -julija letos je bil večji za 8,3 odstotka — medtem ko je bila povprečna mesečna proizvodnja v juliju kar za 9,8 odstotka manjša od landce. V vse bolj pereči energetski krizi, ki nič ne kaže, da bo prenehala kazati svoje „ostre zobe", najbolj razveseljuje podatek, da so največji porast proizvodnje - za 29 odstotkov - zabeležili v premogovikih, kar nam poraja upanje, da pozimi vendarle ne bomo zmrzovali in se predajali prisilnemu počitku v temi. , V lajšanje energetskih težav se je vključil tudi pred leti že odpisani rudnik rjavega premoga na Senovem. Z.novimi naložbami v višini 43 milijonov dinarjev, ki so jih namenili za iz- kop premoga, bo v senovskem rudniku 430 delavcev nakopalo 120.000 ton premoga na leto, ki je kljub visokim proizvodnim stroškom in s tern povezanimi cenami spet zanimiv. Zaradi omejenih premogovnih zalog na tem področju pa vlaganja v sodobnejšo proizvodno opremo niso racionalna in je življenje rudnika podaljšano le za tri leta, kar pomeni novih 360.000 ton premoga. Seveda na Senovem upajo, da rudarska dejavnost pri njih le ne bo povsem zamrla, zato si prizadevajo pospešiti geološke raziskave, ki naj bi odkrile morebitne nove zaloge premoga. Kmetijski nasveti Pravi trenutek za obiranje ; v>i >aša] je najprimernejši čas, da oberemo sadna drevesa? j^nje se zdi marsikomu nepotrebno; zlasti viličarji imajo ,et° toliko opraviti s svojimi štirimi, petimi drevesi, da bodo ^.Počakati z obiranjem do užitne zrelosti sadja. Tem ni kaj t#ba *** *Pa Je z wčjimi pridelovalci: na plantaži je sjfk.. P°trgati sadje, ko je tehnološko zrelo, torej primemo za tij^sčenje, ne Pa ^ za jed. V, takih primerih pa zadeva ni več jp enostavna. , Is ^8°daj obrani plodovi so manj kakovostni, pridelek pa do ^ nj jj^olkov manjši, kot bi bil lahko. Ker hipina na plodovih še ^ °bra°VOli utrjena, se tudi slabše držijo v skladiščih. Pri prepozno ^ tuflj sadju dosežemo sictr lepšo barvo, več sladkorja pa " PREMOG ,,POK.l)RIJO“ CENE Kdorkoli uspe tačas dobiti kaj izredno kakovostnega senovsšce-ga premoga, se ima lahko za srečneža. Sekretar komiteja občinske konference ZK v Krškem Jože Peterkoč je na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta ob obisku tovariša Vinka Hafnerja povedal tudi tole: „V veljavi je troje cen za premog, med katerimi je 46 odst. razlike. Rudarji dobijo manj, če dajo, denimo, kockovec v maloprodajo, kot dobijo za premogov prah, ki roma po železnici v šoštanjske termocentrale. Rudarji delajo celo ob prostih sobotah, premoga pa na trgu vseeno ni dovolj. Da ga ni, so krive le cene.” Se bomo torej greli z uredbami zveznega urada za cene? A. Z. p0staar?matičnih snovi, toda pojavijo se druge hibe: plodovi laj^i neJ° bolj občutljivi za fizioloSce, skladiščne bolezni, kar kaj. °hčutno skrajša dobo skladiščenja, razen tega pa poslabša zaradVost; prezreli sadeži so premehki in kašnati, pridelek pa se jTr odpadanja z drevesa zmanjša. °bie_.0r Pravega trenutka za obiranje je pomembnejši, kot °Sno ° HdsEino. O, zrelosti sklepamo na podlagi spreminjanja števijVne barve plodov, trdote mesa, vsebnosti deroba ter po ok0 ^ ('nVki so minili od cvetenja. Pri tem pomaga izkušeno Uoot-^. opazovanje rasti, bolj natančne ugotovitve pa daje P°seh Je škroba z jodovim testom in merjenje trdote mesa s °dlofi0 naPravo - penetrometrom. Pravi čas obiranja je in u ”e§a pomena predvsem pri poznih zimskih sortah jabolk 'raba ’ ^ ^ez mesec dosežejo pravo užitno zrelost in jih Potrgati prej, preden pokažejo izrazito vidne znake V i htavn tažnem sadjarstvu so znani tudi nekateri postopki, ki ploj avajo čas zrelosti. Tako je mogoče prehitro odpadanje D, j“v Preprečiti s škropljenjem sadovnjaka s pripravkoma 24 ati et možno pa je tudi doseči (če hropimo z ethrelom k p0aPb°l°m), da se plodovi lažje ločijo od vej, torej trgajo. To ^.no pomembno pri strojnem obiranju, ki je v razvitih Ig" rakih deželah nadomestilo že veliko obiralčevih rok. (Po ^emglasuV ........................... I ZAMUDNIKI PRAZNIH ROK Pri posavskem zavodu za zaposlovanje v Sevnici opozarjajo, da ne bodo mogli upoštevati prosilcev za štipendiranje iz združenih sredstev, ki bodo zamudili rok S. september. Kdorkoli se torej še ni pobrigal, ne sme pustiti mimo tega roka. Prošnje na predpisanih obrazcih lahko oddajo študenti in dijaki na izpostavah v Brežicah in Krškem ali sedežu v Se- VINOGRADNIKI V AVSTRIJI Belokranjski vinogradniki so v soboto, 18. avgusta, naredili dva izleta: prva skupina je obiskala pobrateno VVagno in Pottelsdorf ob madžarski meji, druga pa sejem v Radgoni Obisk v Wagni je bil nadvse zanimiv. Domačini so svoje goste prijetno presenetili, prav tako pa so z zanimanjem prisluhnili Ttesedam o avstrijskih izkušnjah. Nič manj zanimiv ni bil ogled kleti v Pottelsdorf u. Kletje last 500 zadružnikov, ki jim s sodobno mehanizacijo uspe obdelati tudi težavnejše vinograde. F. D. Skoda bi namreč bilo zavreči stroje in bogate rudarske izkušnje zaposlenih rudaijev, ki so se mnog v preteklih kriznih letih že zaposlili v drugih delovnih organizacijah. , Z. LINDIČ Negospodarstvo mika Po podatkih, ki jih je zbrala strokovna služba dolenjskih občinskih skupnosti za zaposlovanje, so v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini pri zaposlovanju presegli z resolucijo dogovorjeno stopnjo zaposlovanja le za 0,5 odst. Podatek je sicer točno izračunan, ne kaže pa dejanskega stanja, ker so pri izračunu upoštevali načrtovano stopnjo zaposlovanja v črnomaljski občini, kjer pa nova tovarna Gorenja še ne dela, in so tako za 2,5 odst. pod načrti Stopnja zaposlovanja je torej v prvi polovici letošnjega leta dejansko višja. V prvem polletju je bilo na območju štirih dolenjskih občin zaposlenih 37.476 delavcev, kar je 5,3 odst. več kot lani v istem obdobju. V družbenem sektorju je bilo povprečno zaposlenih 36.580 v zasebnem sektorju pa 896 delavcev. V negospodarstvu si je služilo kruh 4.914, v gospodarstvu pa 31.666 ljudi. Kot drugod po Sloveniji tudi na Dolenjskem zaposlenost v negospodarstvu hitreje narašča kot v gospodarstvu. Zenski delež v skupni sliki je kar lep: 44,4 odst zaposlenih je ženskega spola. Zaposlenost ženske delovne sile narašča predvsem v dejavnostih izobraževanja, v zdravstvu in socialnem varstvu, najbolj pa v finančnih, tehničnih in poslovnih dejavnostih. Brezposelnost je v primerjavi z lanskim obdobjem manjša za 10,6 odst. Ti odstotki pomenijo 345 ljudi v regiji Polovica brezposelnih je težje zaposljivih oseb. V novomeški in metliški občini je relativna brezposelnost upadla, medtem ko je v črnomaljski in trebanjski občini malce porasla. V JUC.OTANINU ODPOVEDALA AVTOMATIKA Poročali smo že o eksploziji v dimniku sevniScega Jugotanina. Tovarniški dimnik je takrat na dveh straneh hudo razpokal Ob izredni prizadevnosti delavcev Vatrostalne, tozd Beograd, so dimnik v rekordnem času rešili V soboto, 25. avgusta, se je iz dimnika zopet pokadilo. Zal sc v Jugo taninu ta čas srečujejo z novo težavo, odpovedala je namreč avtomatska kotlovna regulacija. V tovarni so poklicali na pomoč dobavitelja kotla, italijansko firmo Galleri. Tovarna navkljub prizadevanjem nikakor ne more priti na zeleno vejo, da bi končali s poskusnim obratovanjem. Ko opravijo z eno nesrečo, se že pojavi nova okvara. Navsezadnje je vsa tovarna en sam stroj; če odpove nekaj, običajno ne more obratovati tudi vse ostalo.. i S I EN HRIBČEK BOM KUPIL*. Ureja Tit Doberšek Ob vsaki trgatvi so v Beli krajini in tudi v ostalih vinorodnih območjih težave zaradi prezgodnje trgatve, ker nekateri ne spoštujejo predpisanega roka. Zgodnja trgatev Določena sorta .grozdja ne dozori vsako leto ob istem času. Nemogoče je na oko ali po okusu da teža grozdja nekaj dni več ne ' raste in se sladkor več ne poveču- ^ je, je optimalni rol^za trgatev po-^ samezne sorte. Teža grozdja se namreč v zrelosti povečuje do določenega trenutka. Jagode pridobivajo na teži zaradi naraščajočega sladkorja. Ko se teža ustali, se sladkor več ne povečuje s fotosintezo preko zelenega lista. Z nadaljnjim zorenjem ^ postaja grozdje slajše, toda na ra- $ mogoče je na oko au po okusu --------------------°-----J 7 . ,,, w ugotoviti kdaj je grozdje zrelo. Za čun izhlapevanja vode iz jagod. V 5 vsako področje, sorto in kvaliteto vremensko ugodnih letih je smotr- „„ «... ,1 »irv, 11 «.*-»!r trnntirn /*K tnll. vina je potrebno določiti rok trgatve z meritvami - teže grozdja, - sladkorja v grozdju, - skupne kisline v grozdja Prezgodnja trgatev nam da vina z manj alkohola in s preveč nepri-J jetne kisline po nezrelem grozdja J S prezgodnjo trgatvijo v normal-# nih vremenskih razmerah zgubimo j na količini grozdja. Prepozna trga-4 tev da manj, toda močnejše vino z J mary kisline. Pozno obiranje £ grozdja je smotrno samo v določe-4 nih prilikah v posameznih vino-J rodnih okoliših za dosego izrednih 4 kvalitet z nazivom „pozna trga- no predpisati rok trgatve ob tehnološki ali polni zrelosti V letih, ko je grozdje na splošno močno gnilo )botrytis) ali poškodovano od toče ali 3codljivcev, prej omenjena pravila ne dižijo, takrat rok trgatve predpišemo prej V vseh primerih pa velja pravilo: trgatev naj se začne takrat, ko bo gospodarski učinek vinograda največji tev” ali .jagodni izbor”. 1 V Beli krajini (in na Dolenjskem sploh) ni izkušenj z rezultati pozne trgatve. Samo bele, kvalitetne sorte so primerne za pozno trgatev. Zato menim, da v Beli krajini in na Dolenjskem ob majhnih površinah belih kvalitetnih sort ni pravih možnosti za uveljavitev področja pridelovanja vin z vrhunskimi kvalitetami Vinogradi so pomemben druž beni vir dohodka, zato je ta dejavnost urejena s predpisi Vinski zakon jasno določa, kdaj smejo vinogradniki začeti s trgatv jo, in j ne loči vinogradnika kmeta od lju- ^ bitelja. Prezgodnja trgatev pred ^ predpisanim rokom je družbeno ^ škodljiva, zato je nujno kršilce ^ preganjati in kaznovati V vinskem J zakonu je tudi jasno napisano, ^ kdo je dolžan kontrolirati začetek ^ trgatve. Izjema je le predtrgatev ali J podbiranje. Glavno trgatev tako ^ odmaknemo za nekaj časa in kva- J liteta glavne trgatve se zboljša.^ Predtrgatev je posebno pripo- «1 ročljiva za rdeče sorte grozdja. ^ ^ poznih trgatev. Ekonomski učinek J| tako dragega pridelovanje ne bi bil 7 zadovoljiv. V Beli krajini in na Do- lenjskem je najbolj ekonomičen roK trgatve oziroma tehnološka ah polna ^ zrelost takrat, ko je teža grozdja J največja, to pa je v trenutku, ko je J sladkor v jagodi dosegel pri nor-^ malnem zorenju v normalnih vre-J menskih razmerah naj višjo stopnjo ^ gostote. J| Pri KZ Metlika ugotavljajo rok ^ trgatve strokovnjaki vinske kleti £ vsako leto po znani metodi „100 J jagod”, ki jo uporabljajo v vseh ^ naprednih vinorodnih deželah, ta-^ kole: J PBrbližno 20 dni pred začetkom J trgatve odberemo v vinogradu za ^ vsako sorto 100 jagod od 100 trt. Jj Jagode izbiramo po slučajnem iz-£ boru na sončni in senčni strani v # notranjosti trte, iz nižje ležečega ^grozda, iz višje ležečega grozda ^ itd. Nabranih 100 jagod stehtamo J| in zmerimo sladkor ter kislino. V J začetku ponavljamo postopek ^vsak teden, nato vsake 3 dni in ^ končno vsak dan. Ko ugotovimo, Vsaka gnila jagoda rdečega grozd- ^ ja nam naredi veliko škodo priS bodočem vinu, saj encimi gnile ja- ^ gode uničujejo barvilo in buketne S snovi zdravih jagod. Na splošno velja, da 60 % kvali- J tete bodočega vina zavisi od pra- s vočasne in pravilne trgatve, zato J velja upoštevati pravila, ki jih na- -vajam v tem članku. Ing. JULIJ NEMANIČ PRIPIS: Ker v dolenjskem in bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu gojijo iste sorte (žametovko, fran- . kinjo, kraljevino, laški rizling) kot J v belokranjskem vinorodnem oko- ' lišu, velja po opisani strokovni metodi ugotovljen najbolj ugoden čas trgatve tudi za ta dva vinorodna o"koliša. Upoštevati pa je treba dejstvo, da je Bela krajina toplejša kot ostala Dolenjska, zato je treba v dolenjskem vinorodnem okolišu trgati 7 do 10 dni pozneje kot v Beli krajini DT 1 [1568) TO. avgusta 1979 DOLENJSKI UST Umazanija prihaja z druge strani Iz klavnice v Severinu spuščajo v Kolpo neprečiščene krvave odplake, zato je reka nad Vinico včasih rdeča Novome&i inšpektorji so v Severinu ob Kupi (na hrva&i strani) ugotovili velike nepravinosti v tamkajšnji klavnici, vendar do ukrepov onstran Kolpe nimajo pravice. Pač pa so pristojne resno opozorili. Okrog Kota pri Damlju, kjer je bila Kolpa, vedno kristalno čista se zadnja leta občasno pojavlja rdeča barva, v vodi pa čreva, odpadki in umazanija. To je uvedlo našo medobčinsko inšpekcijo, da je hotea priti do izvora onesnaževanja naše najtoplejše in doslej tudi najčistejše reke. Sled jih je pripeljala v klavnico v Severinu na Kupi V prisotnosti vodje klavnice, ki posluje Jcot OOUR Sljeme iz Vrbovškega in zaposluje 8 delavcev, so ugotovili: prostori so v zasilno adaptiranih gospodarskih poslopjih nekdanjega gradu Risnjak. Drobovino in ostale odpadke odvažajo v okrog 2 km oddaljeno kraško jamo, kjer pa na kraškem svetu obstaja možnost, da podtalnica izpira odpadke tudi v Kolpo, celo v izvir pitne vode. Klavnica posluje brez stalnega veterinarskega nadzora, veterinar niti ne pregleduje živali pred zakolom, zato se ponuja spet možnost, da koljejo bolne ali celo okužene živali To je nevarnost za širjenje kužnih bolezni, nevarnih tudi za ljudi. Okrog 300 m od izliva kanala in jame za odpadke je močnejši izvir pitne vode, kjer je zajetje za severin-ski vodovod. Do pred štirimi leti so vaščani Kota iz tega izvira še pili vodo, zdaj imajo raje deževnico. Tudi živina se brani piti vodo iz Kolpe. Ugotovljeno je tudi, da se gnoj- nica iz klavniških hlevov prosto razliva po terenu, kar je zadosten razlog, da bi morali klavnico na mestu zapreti Žal lahko naši ukrepajo le na naši strani in bodo poskrbeli da bo tu Kolpa čista. Upati je, da bo inšpekcija iz sosednje republike na opozorila čimprej ukrepala. R. B. Klub težavam optimizem IGK v drugo polovico leta z veliko izgubo — Prizadevajo si, da bi začetne napake popravili Delavd temeljne organizacije združenega dela Industrija gradbene keramike v Račjem selu so polletno bilanco zaključili negativno. Zdaj imajo kar nekaj čez 10 milijonov dinarjev izgub. Rezultat ni spodbuden, kaže pa da se bo kmalu izboljšal. Kljub vrsti težav so v tovarni v prvem trimesečju že sprejeli vrsto sanacijskih ukrepov, po poDetni bilanci pa še sanacijski program. Direktor tovarne Marijan Umek, ki je prevzel tovarno, ko je bila skoraj na tleh, je povedal, da so težave, s katerimi se spopada tovarna, kar kronične. Že ob sami gradnji je bilo marsikaj izpuščeno, zlasti med stroji tako da je bil že začetek obratovanja težak. Kasneje so se težkemu porodu pridružile še težave s kadri in plasma izdelkov na trg. Medtem ko so imeli 1977 samo izgubo, so leto 1978 končali uspešno, vendar z zalogo izdelkov, ki so bili vredni 30 milijonov. V letošnjem letu so se zato lotili temeljitih sanacijskih ukrepov. Z njimi jim je uspelo povečati proizvodnjo za 400 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Vsega skupaj so v prvem polletju proizvedli 233.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic najboljše kvalitete, saj je IGK Račje selo edinstven proizvajalec take keramike v Jugoslaviji S tem so le za 2 odstotka zgrešili planirano količino fizične proizvodnje, vendar so finančni plan uresničili le s 93 odstotki Vzroki za tako stanje so tudi v slabi kvaliteti ta pa je posledica nezadostnih tehničnih sredstev. Po zdajšnji tehnologiji bi morali imeti tudi zorilnico gline ter še eno linijo za izdelavo ploščic. Oboje pa.je ob gradnji tovarne zaradi varčevanja odpadlo. Če bi imeli zorilnico gline in še eno proizvodnjo linijo, bi lažje poskrbeli, za nepretrgano proizvodnjo. Tako pa jim kljub visoko avtomatizirani proizvodnji večkrat zagode vreme. V kolektivu si zato prizadevajo, da bi manjkajočo opremo nabavili vsaj naslednje leto. - V tovarni so sprejeli tudi vrsto drugih ukrepov, kjer sodelujejo tako samoupravni organi kot družbeno- politične organizacije. Zdaj uvajajo dosledno nagrajevanje po delu, še več skrbi posvečajo delovni disciplini Z vrsto ukrepov jim je uspelo zmanjšati število neupravičenih bolniških staležev in izostankov z dela. V kratkem bodo v tovarni izpeljali trimesečni seminar za delavce, na katerem naj bi se delavce seznanili s tem, kako izboljšati kvaliteto dela pa tudi odnos do dela. J. SIMČIČ OBISK NA MDA BELA KRAJINA 79 V tore, 21. avgusta, so brigadirje na republiški MDA Bela krajina 79 obiskali predsednik RO ZZB NOV Janez Vipotnik, sekretar republi&ega odbora Marjan Lenarčič in predsednik RK ZSMS Boris Bavdek Obiskovalci so se seznanili z delom in življenjem brigadirjev, zlasti prijetno pa so bili presenečeni, ko so jim povedali kako množično se v to delovno akcijo vključujejo občani predvsem mladina. Podpirajo tudi prizadevanje, da bi bila tudi prihodnja leta v Beli krajini republiška mladinska delovna akcija. Predstavniki črnomaljske občine in družbenopolitičnih organizacij pa so obiskovalce seznanili s položajem občine, načrti in pripravami na novo srednjeročno obodbje. NAJBOLJŠI V REPUBLIKI? - MDB Vinko Paderšič- Batreja se je z Istre "79 vrnila s številnimi pohvalami in bo najbiž razglašena za najboljšo brigado v Sloveniji Na sliki: s podeljevanja udarniških značk. (Foto: Janez Pezelj) Premagali dež in kamenje Lep uspeh MDB Vinko Paderšič—Batreja, ki jo je v Istro poslala OK ZSMS Novo mesto _________________________________ V nedeljo popoldan se je vrnila v Novo mesto 53-članska Mladinska delovna brigada Vinka Paderšiča—Batreje, ki se je udeleži a republiške akcije Istra ’79 v Šmarju pri Kopru. Mladi iz novomeške občine so delali v najboljši tretji izmeni Ob zaključku vseh republiških akcij so izvedeli da bodo skoraj gotovo razglašeni za najboljšo mladinsko delovno brigado na republiških akcijah. V 21 dneh se je MDB Vinka Paderšiča, sestavljena v glavnem iz dijakov, študentov in pionirjev (povprečna starost 17 let), spoprijela z Spet se bo »predala kova žlica” Deset dni do semnja suhe robe in lončarstva v Ribnici — Tudi modna revija, gobe, obrtniki in kultura — Se kiča ne bo manjkalo Četrti ribni&i semenj suhe robe in lončarstva se bo začel 9. septembra že pred osmo uro zjutraj. Uradni oz. svečani del se bo začel malo pozneje, ob 9. uri, s svečanim sprevodom godbe, narodnih noš, pevd s krošnjami ter krošnjarji in lončarji z vozovi. Po sprevodu bodo goste oz. oblikovalce semnja pozdradii predstavniki občine, Turističnega društva in Gospodarske zbornice, ki je pokrovitelj semnja. V okviru semnja bodo izdelovali in prodajali svoje izdelke obodaiji, podnaiji, rešetarji, orodjarji (grablje, kose, nasadila), pletaiji, lesostrugaiji, zobo-trebčarji, posodaiji (pintaiji), žličarji in kuhalničarji ter ročni mizaiji. Teh 10 glavnih skupin pa ima še svoje podskupine, kot se na primer posodaiji dele na izdelovalce škafov pa čebric, brent, vedric itd. Semnja se bo udeležilo okoli 150 izdelovalcev, ki bodo svoje izdelke tudi prodajali, ter še posebej zdo-marji oz. prodajalci. , Na tej etnološko-turistično —gospodarski prireditvi bodo sodelovali lončarji, člani združenja obrtnikov ribniške občine, na semenj pa so povabili še OZD, ki imajo svoje obrate v ribniški občini (BFT , Sukno, Pletenine), gobarje in izdelovalce ženskih ročnih del (pletilstvo, vezenine), razien tega pa še udeležence poletne likovne kolonije v Ribnici, ki bodo pripra- vili razstavo svojih deL Pletenini so predlagali še posebej, naj pripravi modno revijo. , Povabili pa niso prodajalcev kiča Te so nekateri že z minu- V SREDIŠČU ROMI 49 pedagoških delavcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki se ukvarjajo z Romi se je udeležilo dvodnevnega strokovnega seminarja v Novem mestu. Seminar je pripravil Zavod za šolstvo SRS - organizacijska enota Novo mesto v sodelovanju z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi Glavno skrb so posvetili metodam dela pri socializaciji in dviliziranju Romov. Seminaristi so imeli tri predavanja: prof. Mladen Tancer iz Maribora je govoril o vzgoji in dviliziranju Romov pri nas in v svetu, Peter Brunec iz Murske Sobote o uspešnosti reševanja romskega vprašanja v Prekmurju, Daija Pod-bevšek iz Novega mesta pa je govorila o sanacijskem programu reševanja vprašanja Romov novomeiki občini lih semnjev skušali zriniti s te prireditve, vendar se „kičaiji“ ne dajo, češ da jih zaradi »enotnosti jugoslovanskega trga“ ne sme nihče odslavljati, in tako jih bo dovolj tudi na letošnjem semnju. J. PRIMC Ukrotili plaz Delavci Savin ega kamnoloma Gunte so imeli buren konec tedna. V sredo, 22. avgusta popoldne, se je jelo krušiti skalno pobočje na delu kamnoloma, kjer niso minirali že dobro leto. Skalna gmota 40 kubikov se je ustavila na delu vozišča magistralne ceste Zidani most - Drnovo. Zaradi nevarnosti ki je še vedno grozila s pobočja, so promet , preusmerili čez novi most pri Brestanici Ozka cesta med Vidmom in Brestanico je ob konicah predstavljala pravi zamašek. Od velikanke, ki je padla na cesto, je okrog 300 kubikov zgrmelo v kamnolom. Na hribu pa je kot počen zob grozila še večja gmota. Od časa do časa seje od nje odlomil kakšen kos in se odkotalil po pobočju. Minerji in drugi delavci so delali ves čas, tudi v dežju. V soboto, 25. avgusta, , so lahko spustili promet vzdolž desnega brega Save. Zrušeni material bodo že še uporabili. A. Z. istrskim kamenjem, dežjem, mrazom in ostalimi težavami. Zaradi zakasnitve del se je odločila za prostovoljno nočno delo. Mladi Dolenjci so delali pod vodstvom komandantke Zdenke Židanik, namestnika Bogdana Kuma in traserja Karla Povšeta. Osvojili so trak akcije, 19 udarniških značk, 19 pohval vsa možna priznanja in zaradi izrednega uspeha na udarništvu in izrednem udarništvu tudi dve udar-ništvi Veliko zaslug za zavidanja vreden uspeh gre komandirjem Bogdanu Kumu, Tini Švajger, Janezu Košaku in Danetu Brezovaiju, šestim izkušenim brigadirjem iz pobratenega mesta Leskova c, 4 srednješolcem iz Siska in, ne nazadnje pokrovitelju brigade Novolesu in OK ZSMS, ki sta mladim članom najboljše brigade v republiki zagotovili vse najnujnejše za nemoteno življenje v naselju in na trasi J. P. Le še montaža Ni ovir, da Dragarska dolina ne bi dobila do 29. novembra nove zdravstvene postaje V Dragi v kočevski občini so končana ‘pripravljalna dela za gradnjo nove zdravstvene postaje, zabetonirana pa je tudi že plo šča, na kateri bodo postavili montažni del zdravstvene postaje. Po sklenjenih dogovorih bo Marles začel postavljati montažni del do 19. septembra in dela zaključil v 85 dneh, kar pomeni, da bo postaja zelo verjetno dokončana in odprta do letošnjega dneva republike 29. novembra. Vsa dela do plošče so opravili krajani Drage s pomočjo nekaterih - OZD in posameznikov iz drugih naselij. Vrednost doslej opravljenih del še ni dokončno izračunana, znaša pa okoli 1,5 milijona din. Denar za montažni del zgradbe, ki bo veljala po predračunu 1.471.710,00 din, je zagotovljen. Tako ni nobene ovire, da dela ne bi bila končana do roka. Oprema nove zdravstvene postaje bo veljala nadaljnjih okoli 500.000 din. Denar zanjo bodo zagotovili Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica in nekateri drugi viri. J.P. Bogata revolucio tradicija na D Piše: Franček Saje EjJ Bližal se je kongres JSDS, za katerega so bili že izvoljeni delegati, ki pa niso kazali borbnega in revolucionarnega razpoloženja množic. Zato sije Klemenčič zamislil širokopotezno politično akcijo, s katero je hotel spremeniti sestav in mišljenje delegatov, da bi bili resničnejši za-s topniki in zagovorniki revolucionarnih teženj delavcev in kmetov. Sem Klemenčič je bil »širokopotezen, semtertje morda čez mero“, človek s 6irokim obzorjem, dober govornik, referent in debatar, da mu »nihče ni mogel doživega, njegovi argumenti so držali, ljudem je postalo jasno osvojil jih je- .. Se silnejše kot živo besedo pa je imel pero .Zaupajoč v te svoje sposobnosti in v revolucionarno razgibanost množic je po svojih beograjskih pooblastilih 20. oktobra 1919 napisal in podpisal razglas »Sociali- stičnemi delavskemu in kmečkemu proleteriatu Slovenije!", ne da bi sc o tem posvetoval vsaj z ljubljansko komunistično skupino in levimi socialisti Letak je natisnil v Zagrebu, kjer so ga priložili »Novi istini", hrvaškem glasilu SDSJ (k), in ga tako razposlali njegovim naročnikom v Sloveniji, kjer ni zaradi tiskarske stavke od 14. oktobra izhajal noben list Ko ga je policija vprašala o tem letaku, je Klemenčič odgovoril: »Letak . .sem sestavil jaz, tiskal se je pa v tiskarni železničarjev v Zagrebu. Sklepam iz tega tudi, daje bil oziroma moral biti cenzuriran, zaradi česar me po mojem mnenju tudi zanj ne morete storiti odgovornega. Sicer pa zastopam stališče, ki sem ga napisal v letaku." Letak je imel izrazito agitacijski značaj za eno samo široko in nuino akcijo. Bil je že alarmanten poziv na rešitev tedaj edino res akutnega vprašanja, za kar pa je bilo, kot je letak opozarjal »samo še nekaj dni časa". Ta akcija je bila: delavstvo naj sklicuje shode in zavzame sa-lišča, ki ga morajo že prej izvoljeni delegati zastopati na strankinem kongresu, ali pa naj na zborovanjih »izvoli delegate", kar je pomenilo, da namesto že izvoljenih desničarskih delegatov izvoli nove, ker »strankin kongres . . mora biti resnični izraz volje širokih mas", ki bo moral rešiti veliko važnih vprašanj, .glavno pa je, da se na tem kongresu doseže združitev slovenskega proleteriata s proletariatom ostale Jugoslavije". Klemenčič se j kot spreten pisec in agitator izognil bombastični terminologiji in politični frazeologiji ter letak napisal v živem jeziku, da je bil enostaven, jasen in vsakomur razumljiv. Ker je vsebinsko odgovarjal takratnemu nišljenju in hotenju večine delovnih ljudi, je bil prepričljiv. S svojim pozivom na alarmiranji delavstva je letak najbolj odmeval v trboveljskem revirju, kjer je sporžil veliko politično akcijo in ponovno silovito razgibal revolucionarne rudarje. Na kongresu JSDS, ki je bil 1. novembra 1919 v Ljubljani, je bilo desno krilo v manjšini", toda desničarji so znali že prej »preprečiti, da ni niti en odločen inteljgent iz Slovenije prišel na strankin kongres". Desničarsko vodstvo JSDS je iz stranke izključilo Nina Furlana, zatem pa ga je 27. oktobra aretirala policija, in inž. Dragotina Gustinčiča, inž. Antona Štebija pa je prisililo, daje izstopil iz stranke. Kljub tem varnostnim ukrepom je na kongres prišel kot delegat Lovro Klemenčič, ki je imel namen, da poveže levičarsko večino in jo povede v boj proti desnici, kar je napovedal že v letaku, ki ga je izdal 20. oktobra. To je gotovo nameraval storiti 2. novembra, drugi dan kongresa, ko so bila na dnevnem redu glasovanja o revolucijah in volitve izvrševalnega odbora. To pa so mu kot komunistu preprečili desničarji, saj je sam Prepeluh zahteval policijsko preganjanje komunistov. Tako je bil Lovro Klemenčič »dne 2. novembra ob 7. uri zjutraj ustavljen v hotelu Tivoli in priveden na policijsko ravnateljstvo" v Ljubljani, kjer pa so ga zaslišali šele 5. novembra. Razlogi za aretacijo so bili njegov letak, zveza s stavko rudarjev in Ninom Furlanom. Ker je morda že zvedel gotovo pa vsaj predvideval, da levica ni zmagala na kongresu, je na zaslišanju izjavil „da sedaj namerava iti na Dunaj, da dokonča svoje študije", ter dodal: »Bil bi če bi sedaj ne bilo kongresa, že na Dunaju." Ko so na ta način levičarski delegati ostali brez izrazitega komunističnega vodstava, so sledili levim socialistom ali sredini. Ta pa je v želji, da v JSDS ne bi prišlo do r azkola, pristajala v kongresnih revolucijah na kompromise z desnico in ji celo omogočila, da je v novem izvrževalnem odboru ohranila večino. Zato XI. kongres JSDS 1. in 2. novembra 1919 ni upravičil pričakovanj revolucionarnega ljudstva. Po izpustitvi iz zapora je Lovro Klemenčič odšel na Dunaj, sc vpisal na univerzo in svoje revolucionarno politično delo uspešno nadaljeval med jugoslovanskimi študenti. Tam sta bili v začetku leta 1920 dve organizirani študentski skupini: klerikalna in komunistična. O slednji je »Slovenec" takrat poročal, da »šteje danes že okrog devetdeset organiziranih komunistov. Toda računajo, da bodo pritegnili v kratkem nase še ostale liberalne elenente. In kakor se stvar razvija, je njihova nada popolnoma upravičena... Ni dvoma, da bodo dunajski dogodki našli konkreten odmev v domovini." Pišejo hišne številke? Na velik odmev je naletol, članek, objavljen v prejet1 številki lista z naslovom, dužki niso skrivnost. “ dan se je oglasilo več razov rjenih glasov po telefon .češ da objavljamo netočM številke. Oglasili so se nori reč predstavniki takih, ki bili navedeni, kot poprej majski zaslužki nad 10.0$ dinarjev. Najbrž mnogi sp^ niso prebrali članka do ko nca, kjer izrecno piše, da ® podatki zbrani na osnovi ao razcev, ki jih pošiljajo dob vne organizacije same. Najbrž je premalo znttt® pravilo, da je pošiljanje «' žnih ali netočnih podati kaznivo. Ugotavlja se nori reč, da so iz kolektivov pri® netočni podatki Oglasili so se iz Krn* tijskega šolskega centri Grm, kjer sta po njihov# podatkih za maj ostali pb zni rubriki „ nadure“ ali »po sebna izplačila“, zdaj pa t# vajajo, da poprečje 10.5% din ni pravo poprečje, affl pak je všteta razlika od janV arja do aprila Zakaj tega b so napisali? Oglasili so se iz Regiorri' ne zdmvstvene skupnosti,® katero je bil naveden v stra kovni službi poprečni majsk1 dohodek 21J09 dinarjev• „Gre za našo pomoto. Usiv žbenka, ki je trenutno n> dopustu, je napisala bru® „plačo“ namesto neta ’ obrazcu, ki so ga odposlali ni občino itd., pa pod bruto OD piše 31.611 dinarjev• Spet pomola doma! Telefon je zapel iz Krke tozd Zdravilišča, češ; smo imeli takega poprečja f vsem kolektivu. Gre samo 2» upravo. “ In še nekaj je bilo takih. Če gre za napake (zaenkrat ni bUa ugotovljena nobena po naši krivdi), pot seietreva'\'pmsan-^aftje polnjevanje obrazcev, ki gre do v javnost, res tako male važna stvar, da lahko vanjo vpisujejo ,hišne številke'V ne pa pravih? In zakaj se jo potrebno imetnikom zaslug žkov nad 10.000 din sploh opravičevati? Mar niso ph* čani po delu? RIA BAČEt KOMU VELJA NAPIS? klic navadno pomeni, da gl* gasilce, ampak v tem prim1® ko je pod njim velika in gPjj ka luža, onkraj ceste pa ^ kup odpadkov, res ne Posnetek je s ceste zraven ^ sta čez Krko v Drami, kjer jej peljan pričujoči podvoz n magistralo Ljubljana-(Foto: R. Bačer) UDELEŽENEC, NE PA GOVORNIK .* »Nikdar ne bodo pozablja*1 je naslov poročila s fotografij0, odkritju spominskega obde7 padlim na Vel. Podljubnu, obj2 vije nega 23. avgusta, v Laterf. pa je prišlo do neljube napa*. Kot govornik na proslavi je ", pomotoma napisan Franc Sa izvršni sektretar predsedstva * ZKS, bil pa je le udeleženec P* slave. Medtem pa je pom°t0^ izpadlo ime govornika i° . Ravbarja - Gregorja iz organ*2: cije ZZB NOV Straža. Obema opravičujemo. ibem* " »Kultura na počitnicah?” Razmišljanje o kulturnem poletnem mrtvilu pri nas -Finančne težave, premajhno zanimanje in slab odnos Zadnje čase je v dnevnem ča-f°Nu, na televiziji (tudi v Do-®njskem listu smo lahko pre-n“ razmišljanje o tem) dosti 8°vora, daje kultura odšla na Počitnice. Se posebno velja to a Dolenjsko. ® Prireditvami Dolenjsko poletje začel Zavod za kulturno dejav-J*®51 v Novem mestu. V zasnovi je 0 ^mišljeno, naj bi se v tem okvi-ra razvijale tudi turistične, športne * druge prireditve, vendar pa je za-dj nerešenih finančnih vprašanj olenjsko poletje zamrlo. K so-'nanciranju so pristopila le redka ^tistična društva, delo in oiganiza-9a sta obvisela zgolj na delavcih za-v°da, k vsem tem težavam pa so se pridružile še prostorske, kar ni povsem razumljivo, saj vemo, da imamo v grmskem gradu odličen prostor za letne prireditve. Nekaj jih je že bilo in tako nastopajoči kot gledalci so bili zadovoljni z njimi In še nekaj je. Obiski nekaterih prireditev v Novem mestu kažejo, da dolenjska metropola ne premore dovolj kulturnega občinstva. Večkrat je na odrskih deskah več ljudi kot v dvorani Dolenjsko poletje bo zaživelo le tedaj, ko bodo vsi začutili potrebo po njem ter ko bodo rešena finančna vprašanja, odnos do prireditve in volja za sodelovanje pa boljša. ŠF Novo mesto pisma in odmevi SREČANJE UČENČEV IN UČITELJEV Mladinska organizacija Artiče je v soboto, 25. avgusta, organizirala srečanje učencev, ki so obiskovali osnovno šolo Artiče, in učiteljev, ki so jih učili. Srečanja, ki je bilo drugo zapovrstjo, se je udeležilo približno 70 od več kot 200 povabljenih. Udeleženci so si ogledali foto razstavo o pravkar končani ..olimpijadi”, po kulturnem progra- I mu pa je sledil zabaven večer. M JAZBEC Stare želje so že nujnost V krajevni skupnosti Griblje in Podzemelj že 20 let želijo telefon - Kraj ne bo napredoval brez sodobne povezave z ostalimi kraji — Vsak naj izpolni svoj del odgovornosti V krajevni skupnosti Griblje že dolgo želijo dobiti telefonsko z drugimi kraji. OD leta 1959 se v zapisnikih s sestankov ~PL ponavlja vprašanje, kdaj bo zabrnel telefon. PTT nekdaj iz objektivnih razlogov tej želji ni moglo ustreči, danes pa so seveda okoliščine drugačne, povrhu vsega pa je razvoj komunikacij vse °U bistvenega pomena za življenje krajevne skupnosti. ^ajevna skupnost je izrazito tem, da bi poslovalnica litijsko usmerjena, saj , raj Griblje daje preko ltrov mleka dnevno samo 1000 v -■ ..uvM u.iw.,u v odkup, imetje so kooperanti in kot ta-® potrebujejo boljše možnosti Sevanja kmetijsko zadrugo in veterinarjem, da ne govorimo o Franc Gorše , ^ avgusta so v Ljubljani položili vecnemu počitku Franceta Gorše-Kočevja. Gorše je leta 1975 prejel za dot 8° let no uspešno delo na družbeno-političnem in gospodarskem podro-Ju .»Seškovo nagrado", najviše priznanje občine Kočevje. Franc Gorše je izhajal iz rudarske družine. 1933 se je zaposlil na Cva-rovi žagi v Borovcu. Za partizane je začel delati že zgodaj, maja 1942 pa J® bil izvoljen v rajonski odbor OF Kočevska Reka. Bil je tudi v vod-?Vu narodnoosvobodilnih odborov a*>jaloka in Kočevje, kjer je vodil !P°darsko komisijo. P° v°jn' Je bil v NOO Ko- Vat P0Verjenflc ttffenja. Bil je ^ Predsednik t _ ^jstarejsi odbornik. Pred upo-zvezo'^° leta 1960 je vodil poslovno Velik 0Z" *Ven gospodarski odsek, •n i?Jr ^ Popeval k povojni obnovi Dal- ♦ ne le gospodarstva, am- tudi Kočevja oz. Kočevske, eprav je 2adn]& leta pri-njen na invalidski voziček, je z , anJe,m spremljal vsa dogajanja. ?pie bil vsakega napredka, a zadnji poti ga je spremljalo veto?.. Prijateljev, znancev in nek-sodelavcev, katerim bo KZ Črnomelj, šola, krajevni urad, trgovina, obrtniki in posamezni krajani še kako potrebovali za opravljanje svojih dolžnosti sodobno telefonsko zvezo z občinskim središčem in ostalim svetom. Kaj pomenijo sprotni in hitri zmenki, recimo, med KZ in poslovalnico, trgovino in kooperanti, vedo le tisti, ki neposredno tam delajo. V interesu zadruge in kmetovalcev je tudi, da lahko rejec živine v sili hitro pokliče živinozdravnika, da mu reši živinče. Ne nazadnje tu ne bi smela stati ob strani tudi zavarovalnica, ki živino zavaruje. za gospodarska še predsednik in bivšega okraja, pa PRIJATELJI - Za Golobičeve štiri otroke z Dolža se je tistega dne, ko je gospodinja prinesla domov nebogljenega smjačka, začelo kaj zabavno življenje. Mladiča so vzljubili, ga skibno hranili, ob igri pa še privadili na prijateljstvo s psom Tarzanom. Se največ zaslug za to ima osemletni Bogdan. (Foto: M. Gošnik) ; ostal v večnem spomina po- J. P. Vida Zurc *** je odjeknila v Semiču no-smo’ . ^'de Zurčeve ni več. Vedeli hjb* Slcer> da je bolna in da jo za-Pritisk bolezen iz dneva v dan bolj Vida -* Smo vseeno uPali, da bo bila *Jačia> aj je tako neizmerno Iju-^‘Mjenje, nila riha, skromna. Nikoli ni ri-diŠČu °Spiedie’ vendar je bila v sre-Sem-. vsega kulturnega življenja v 'Jubej11-- ^ ve*^° prizadevnostjo in Zej /''rij0 je skrbela za semiSci mu-Zaen ° a. P° niem obiskovalce ter z rnij nosti° razlagala zgodovino Se- Franc Per ncev ‘tl je tudi v Društvu upokoje-bn0 j fs^teri Belokranjec, posekaj en}*^an, se hvaležno spominja, ko : J? Je Vida zanimala za bolnike, *Wbi ^ V novome3ci bolnici v Semičani Po *n njena mta 80 i*m b*!8 naj,° odprta. Vsem je pomagala: bii0 0 denarno ali moralno, če pa je Srjjo Posebno, je napisala tudi pro- so se radi zatekali k njej St, Petek ■). -- r-cr----- j*hiu’. avgusta je potrdila kako DUa Vida priljubljena. evilna udeležba na pogrebu v PRIJATELJI Franc Per je bil sicer rojen v Moravčah pri Litiji a je kar 30 let -vse od leta 1948 do lani, ko je bil upokojen - delal v Kočevja Rodil se je 1916 v veliki kmečki družini Po končani gimnaziji se je zaposlil na pošti v Ljubljani Zaradi šibkega zdravja ni bil vojak, zato pa je znal ceniti zdravje in je rad pomagal drugim, saj je preko 30-krat daroval kri. V Kočevju je bil vseh 30 let zaposlen pri podružnici Narodne banke oz. sedanje SDK, kjer je bil zadnjih 16 let, do upokojitve, tudi direktor. Veliko prostega časa je posvetil gasilstva Od leta 1951 je bil član GD Kočevje in funkcionar okrajne gasilske zveze vse do njene ukinitve. Tudi v GD Kočevje je opravljal razne odgovornejše dolžnosti Ža delo v gasilstvu je prejel odlikovanje III. in I. stopnje Republiške ^gasilske zveze. Okoli leta 1950 je bil tudi član dramske skupine v Kočevja Na odru je ustvaril like, ki jih ljudje po Kočevski še danes pomnijo: Opravljal je tudi več odgovornih dolžnosti v raznih drugih organih in organizacijah. Pri delu je bil vedno vesten. Vse naloge je opravljal resno in z veliko mero odgovornosti J. P. Na rob nalogam v novem šolskem letu 1979/80 Reformne težnje in naloge so v rokah prosvetnih delavcev, delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela (Nadaljevanje s 1. strani) Vzgojno-izobraževalna dejavnost je del združenega dela Že dosedanje praktične izkušnje so najboljši dokaz za trditev, da se šol- ^ ^ stvo ne more zadovoljivo razvijati in odzivati brez tega vzročnega J’azredov Vrijih šol v usmerjeno odnosa. Ta vzajemna povezanost bo najgloblje izpeljana v usmege- izobraževanje. Predvideno je, naj bi nem izobraževanju, začenši z že sprejeto skupno vzgojno-izobraže- jg reformne oziroma preobrazbene valno osnovo, ki bo v prvem in deloma v drugem letu, torej na začetku usmeijenega izobraževanja, omogočila učencem več splošne, kulturne, samoupravljalske, obrambne, proizvodno-tehnične in delovne vzgoje. Usmerjanje mladine v posamezne usmeritve usmerjenega izobraževanja bo ena najzahtevnejših nalog učiteljev in strokovnih delavcev na osnovni šoli in zunaj nje. Natančna ocena učenčevih sposobnosti in nagnjenj se bo nujno sočala z izkazanimi kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi kadrov&imi potrebami vseh področij združenega dela in dnižbe kot celote. Za usmerjanje v posamezne smeri oziroma v poklice pa bodo na podlagi predhodnih mnenj in novih izkušenj, ter ugotovitev odgovorne srednje šole v povezafi s starši in organizacije združenega dela, ko bo šlo za študij ob delu in iz dela. vosti na stopnji predšolske vzgoje in osnovne šole. Zahtevnejše priprave pa bodo potrebne za prehod prvih zahteve začele uresničevati v praksi v šolskem letu 1980/81. Priprave zaradi priprav samih ne bodo obrodile zaželenih sadov. Samo zavestna opredelitev posameznikov in kolektivov bo lahko kos novostim in spremembam. Kar je preživelo, se mora umakniti boljšemu, sodobnejšema Kaj pa šola, središče kulturnega življenja? In civilna zaščita? Potreb po telefonski povezavi je v gribeljski krajevni skupnosti torej veliko, žal pa je tudi predračun za telefon velik, tako da mu bodo kos le vsi skupaj, od občinskih skupnosti do posameznikov. Upajmo, da bo vsakdo vzel svoj delež in ga izpolnil. Le tako bo ta zaostali, a gospodarsko nadobudni kraj napredoval. N. D. V KOČEVJU DEL REPREZENTANCE V nedeljo so prišli v Kočevje na 14-dnevne priprave kandidati za jugoslovansko atletsko reprezentanco, ki bo nastopila na sredozemskih igrah. Na stadionu vadi pod nadzorstvom zveznega atletskega trenerja Korice. ZA DOBRO VOLJO ŠKODA Letos spomladi so pri napeljavi vodovoda za Dramo prekopali tudi moj travnik. Za dovoljenje me ni nihče nič vprašai kar me niti ne moti Bolj me boli, ker so izkopani rov le površno zasuli in je na travniku ostal polmetrski hribček. Pri košnji mi je nasutje vzelo veliko dragocenega časa, izgubil sem tudi skoraj tono sena in okoli 700 kg otave. Mislim, da bi morali rov bolje zagrniti in da pri takih delih ne bi smeli povzročati škode. Zdaj, ko iščem odgovornega, ki bi mi pomagal odvrniti to težavo, ga ne najdem. Po-- šiljajo me od enega do drugega -brez pravega haska. Čeprav sprva nisem nameraval zahtevati nobene odškodnine za prekop, pa sedaj po,| vsem tem razmišljam, ali nisem bil neumno dober. SLAVKO KOŠAK DoL Maharovec Na trhlih nogah! Kaj hoče doseči Alojz Car s širjenjem laži o cenah in kvaliteti kruha v Loškem Potoku? V zvezi s člankom „Jemo najdražji kruh“, objavljenim v Dolenjskem listu 9. avgusta v rubriki Pisma in odmevi bi želela dati nekaj pojasniL Pisec članka Alojz Qir je navedel, da v Loškem potoku jedo ljudje najdražji kruh v Sloveniji in da bi morala skupščina občine Ribnica zagotoviti učinkovito inšpekcijsko službo, ki naj bi ugotavljala, če je kruh po kvaliteti res. kruh posebne vrste. Povedala bi samo to, da si cenika ne izmišljamo sami ampak nam ga potrdi skupščina občine, in da se 26. julija kruh ni podražil samo v Loncem potoku, ampak po vsej Sloveniji. Da pa je kruh dober, priča to, da so ljudje z njim zadovoljni pa tudi sanitarna inšpekcija po prenovitvi pekarne nima pripomb glede kvalitete. Ne gre torej za nikakršno izkoriščanje oziroma življenje na račun delovnega človeka, saj vse vrste kruha prodajamo po potrjenem cenika Zato opozarjam Alojza Carja, naj svoje obtožbe čimprej prekliče. In treba je vedeti da največ škode naredijo ljudem prav taki ki v zlagani skrbi za dobro človeka razširjajo laži SLAVKA ŽNIDARŠIČ Pekama in slaščičarna Loški potok V ta sklop odnosov, kar je v pristojnosti in odgovornosti predvsem celotnega združenga dela, sodijo še kadrovske štipendije, ki morajo postati sestavni del kadrovske politike,_ in vprašanja, kako čim bolj zadovoljivo urediti mrežo šol usmerjenega izobraževanja. Prvi del problemov bosta pomagala razreševati družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, medtem ko bodo za dogovor o obsegu posameznih usme-. ritev in smeri v usmerjenem izobraževanju služili na republiški ravni pripravljajoči se kriteriji in temeljna načela. IZTREBLJENA MISELNOST Znano je, da si brez znanja nobena družba, najmanj pa naša samoupravna socialistična skupnost, ne more obetati zaželenega razvoja in napredka. Zato je že skrajni čas, da smo se, čeprav še ne povsod, poslovili od miselnosti da je šolstvo dejavnost, ki na račun družbe porabi toliko in toliko denarja. Take ne-všečne in nikamor vodeče nesporazume bodo uporabniki in izvajalci vzgojno-izobraževalnih storitev uspešno premagovali na podlagi določil pred nedavnim sprejetega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Sistemskih zakonov pa ne sprejemamo zato, da bi jih načelo hvalili ali obtoževali. Vredni so le toliko, kolikor bodo zaživeli v neposrednih odnosih, v praksi sami Odgovorni za to pa so tako uporabniki kot izvajalci Zunaj teh odnosov ustreznih rešitev ni in jih tudi ne bo. Vzgojno-izobraževalne organ iza-e postajajo žarišče predšolske vzgoje in varstva v celotni krajevni skupnosti osnovna šola prerašča donedavno uokvirjenost z izpopolnjeno obliko življenja in dela, ki ji pravimo celodnevna osnovna šola. Treba jo bo razvijati dalje, dosedanje pomanjkljivosti odpravljati, pozitivne izkušnje pa organizirano prenašati v delo ..poldnevnih osnovnih šol“. NAPREDKA NI MOC TAJITI Uvajanje sodobnejših oblik in metod dela, Intenzivno podružbljanje vzgoje in izobraževanja in programiranje dela so zahteve, ki so enako pomembne za vse stopnje vzgoje in izobraževanja. Glede priprav učbenikov, učnih pripomočkov in drugega didaktičnega gradiva je moč ugotoviti opazen napredek. Toda preveč je bilo na tem področju zamujenega, da bi lahko na hitro zapolnili tovrstne vrzeli, zlasti za srednje šole. Demokratizacija odnosov med učitelji vzgojitelji in učenci se je okrepila zlasti v zadnjih letih. Ostanke zadevne nadrejenosti in 'podrejenosti bo omajala še šolska reforma. Učenec mora postati aktiven dejavnik v vseh odnosih vzgoje in izobraževanja zato, da bo z odgovornostjo sprejemal pravice in dolžnosti v šoli, na delu in v življenja Letni in generacijski osip je še vedno opozarjajoč na področju srednjega, vitega in visokega šolstva, dasi ne gre prezreti pozitivnih rezultatov, ki so jih dosegli tam, kjer so poglobili pedagoško delo in odgovornosti učencev in študentov in kjer so se za boljše in odgovornejše delo zavzele samoupravno organizirane oddelčne in šolske skupnosti učencev ter mladinska organizacija v povezavi s strokovnimi in drugimi subjektivnimi dejavniki Svobodna menjava dela, tako neposredna kot posredna, se bo hitreje in uspešneje uveljavljala le na podlagi natančno izdelanih delovnih programov vzgojno-izobraževalnih organizacij. Pri izdelavi spremljanju in ovrednotenju delovnih programov so dolžni sodelovati učitelji in drugi delavci na šoli učenci in starši strokovni in samoupravni organi družbenopolitične organizacije in zunanji sodelavci in nenazadnje krajevne skupnosti, zainteresirano združeno delo in samoupravne interesne skupnosti ter ustanovitelji in družbenopolitični dejavniki ožjega in širšega družbenega okolja. Za svete vzgojno-izobraževalnih organizacij, v katerih sestav se vključujejo delegati vseh naštetih organov, organizacij in deupnosti ne moremo trditi da so v celoti zaživeli Ti sveti kot organi upravljanja imajo vrsto odgovornih nalog in pri stojnosti ter hkrati zagotavljajo uresničevanje tistih ustavnih in zakonskih opredelitev, ki določajo vzgoj no-izobraževalno področje kot celotno za poseben družbeni interesi Tako zastavljena samoupravna organiziranost torej nujno presega šolske okvire. Zato je logično, da začnemo novo preverjati in utrjevati že v šolskem letu, ki je pred nami Postopno, toda organizirano in vztrajno. Nenaravno bi bilo sprejeti mnenje, da bo mo začeli misliti po novem tedaj, ko se bomo sočili z dejanskim začetkom reformnih zahtev. Pedagoške naloge so in bodo zahtevne, druge prav tako. Tovrstne priprave pa ne morejo potekati samo za šolskimi zidovi Zlasti za usmerjeno izobraževanje ima združeno delo toliko nalog, da jih bo lahko pravočasno spraviti v življenje le tam, kjer so o njih že začeli na glas razmišljati in tudi ustrezno ukrepati Nesmisel bi bii če bi trdili da problemov ni Niso pa taki da jih s skupnimi močmi ne bi zmogli Manjka prosvetnih delavcev, zlasti za nekatera področja. Zato je potrebno, da del programov uresničujejo zunanji sodelavci kar bo v usmerjenem izobraževanju vsakdanje pravilo. Materialne in prostorske možnosti se sicer rešujejo, toda zapoznelo; sodobna učna tehnologija je marsikje zastarela in pomanjkljiva Ne smemo pa pozabiti da so naložbe v ljudi najbolj smotrne in dolgoročne, zlasti če vemo, zakaj smo se zanje odločili NALOŽBI JE IME ZNANJE Samoupravljanje kot pedagoško načelo je nepogrešljivo vodilo v vzgojno-izobraževalnem procesu in v vseh odnosih življenja in dela sleherne organizacije, ki se ukvarja s pedagoškim delom. Sistemsko uzakonjeno permanentno izobraževanje bo pobudilo še večjo odzivnost za študij ob delu in iz dela, seveda v skladu s potrebami združenega dela in širšim družbenim interesom S. tem v zvezi pa se izpostavlja potreba po sistematičnem andragoškem usposabljanju vseh učiteljev, ki bodo izobraževali in vzgajali za delo in nadaljnje šolanje. Vzgojno-izobraževalno delo je pedagoško naravnano, če zna učitelj določeno strokovno znanje preliti v ustrezen pe-dagoSci jezik v skladu z zahtevami določenega učnega načrta in ustreznih vzgojno-izobraževalnih smotrov. Ta specifičnost mora postati neodtujljiva sestavina dela vseh, ki so se odločili, da z uresničevanjem vsebine in smotrov učnih načrtov prispevajo svoj delež v skupne napore, katerih rezultati se glede na vloženo delo in trud ne pokažejo takoj, so pa dragocena dolgoročna naložba, ki se imenuje znanje. ZAHTEVNO NOVO OBDOBJE Novo šosko leto bo tudi leto priprav za uveljavitev sprememb in no- Pravila, da se na napakah tudi učimo, v tem primeru ne bi kazalo upoštevati ker bi tako povzročali nepopravljivo škodo sebi šolajoči se generaciji in celotni družbeni skupnosti Še je čas; da se za nove naloge pravočasno in solidno pripravimo. J02E ŠKUFCA KERBLERJEV USPEH Znani slovenski fotograf Stojan Kerbler iz Ptuja - Novomeščani ga poznajo po razstavi, ki je bila pred tedni v mali dvorani Dolenjske galerije - je dobil visoko priznanje v zahodnem Berlinu, kjer je sodeloal na trienalni prireditvi „ Razstava evropskih fotografov". Za razstavo je konkuriralo s svojimi kolekcijami po deset fotografij nič manj kot 280 fotografov. Med izbranimi 32 kolekcijami je bila tudi Koblerjeva kot edinega Jugoslovana. kultura in izobra- ževanje Toni Vovko: MIZAR, olje - platno, 1979 - Z razstave del članov novomeškega likovnega društva Vladi mira Lamuta, ki je odprta v novem muzeju NOB v Novem mestu. (TELEVIZIJSKI SPORED] PETEK, 31. VIII. JUGOBANKA 1 17.50 POROC" A 17.55 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE 18.10 ALIČE V ČUDEŽNI DEŽELI . Za tokratno priljubljeno zgodbo so televizijci izbrali pripoved o Aliče, dekletcu, ki sanjari na obali, mimo pa priskaklja prestrašen zajček in smukne v luknjo. Aliče se splazi za njim in tako začne odkrivati čudežno deželo. Kot isto-naslovna knjiga Levvisa Carola bo gotovo tudi risani film pritegnil mlade gledalce. 18.35 OBZORNIK 18.45 ROCK KONCERT: RETURN TO FOREVER Ta ameriška skupina, ki jo od 1973 vodi Chrick Corea, je pred leti nastopila tudi v Ljubljani, igra pa izrazit jazz rorV 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVA VAS ZDRAVKO COLIC 21.00 ZAMENJAVA, film iz detck-' tivske nanizanke 21.50 TV DNEVNIK 22.05 NOČNI KINO: ŠAMPION RODEA Nekoč uspešni zmagovalec na rodeih, to je tekmovanjih v jahanju divjih konj, se vrne v rodni kraj, kjer pa najde svojce v velikih težavah. Mlajši brat je prodal posestvo, starše pa kani spraviti v dom za ostarele. Mati in oče se temu upirata in bi rada odšla v Avstralijo. Ker nimata denarja, se pravkar vrnjeni sin udeleži rodca v domačem mestu, zmaga, tako omogoči staršem pot na daljno celino, sam pa se odpravi-na nova tekmovanja. Taka je vsebina filma ki ga je po scenariju Jeba Rosebrooka pred sedmimi leti posnel znani ameriški režiser Sam Peckimpah. Film je privlačen tudi zaradi igralske zasedbe, saj nastopajo v njem Steve McQueen, Ida Lupino, Robert Preston, Ben Johnson in drugi. 17.25 Test — 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Med domom in šolo - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetovni kongres glasbene mladine - 21.00 Poročila — 21.10 Liki revolucije — 21.55 Zabavnoglasbena oddaja - 22.45 Oddaja resne glasbe SOBOTA, 1. IX. JUGOBANKA 1 15.15 POROČILA 15.20 MOJA LJUBEZEN, film Dogajanje tega poljskega Filma jc postavljeno v jesen 1939. Po začetku vojne mora fant Mark namesto očeta, ki se je pridružil odporniškemu gibanju, na deželo odpeljati mlajšo sestro. Po opravljeni nalogi se vrne v porušeno Varšavo ter sklene, da se bo s tovarišem prebil do vojakov. Naporno pot vzdrži le Mark, spotoma sreča dekle Elizabeto, ki je navdušena nad njegovim pogumom. Med njima se razvije ljubezen, nato Marka zaradi mladosti nočejo sprejeti k vojakom; stvar še bolj zaplete dekletova ljubezen. Največ, kar fant lahko stori, je to, da najde Elizabeti zatočišče pri neki družini, sam pa se napoti nazaj v porušeno mesto. Film je zrežiral Janusz Nasfeter, glavne vloge pa igrajo Pioti Lysak, Grazyna Michal-ska, Ryszard Barycz in Wieslava Mazurkiewicz. 16.50 NAS KRAJ: ŠMIHEL POD NASLOVOM Blizu dvesto prebivalcev te vasi med Postojno in Razdrtim se v glavnem ukvaija s kmetovanjem, kraj, ki nima ne šole ne gostilne, pa j e znan tudi po arheoloških na} diščih, ki pričajo, da so tamkaj ljudje živeli že v starejši železni dobi. 17.00 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, reportaža z Bleda Po letu 1966 bo Bled spet prizorišče svetovnega prvenstva v veslanju. Predvidevajo, da bo od 29. avgusta do 9. septembra tekmovalo nad tisoč veslačev in veslačic iz več kot trideset držav. 17.20 RISANKA 17.25 HAJDUK: BUDUCNOST, prenos nogometne tekme 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 Lev N. Tolstoj: ANA KARE- NINA 21.25 TV DNEVNIK 21.40 VELIKA DEŽELA, film Domala vse filme, kijih predvajajo televizijci, smo si lahko že prej ogledali v kinematografih, to pa velja še toliko bolj za kavbojke. Drevi bo namreč spet na sporedu film tega žanra, Velika dežela režiseija Williama Wyleija pa je že pravcati kinotečni .primerek, saj je delo nastalo že pred enaindvajsetimi leti. Zgodba je tako rekoč znana: dva rančerja sta si nenehno v laseh zaradi živine in vode, sovraštvo pa se k onča s krvavim obračunom. Vročekrvni stranki skuša spraviti kavboj, ki je prišel na Divji zahod po nevesto, hčer enega od rančeijev. Pri tem neprijetnem posredništvu ima nemalo težav, kajti zlobneži ne stojijo križemrok, stvar pa se konča tako, kot se za kavbojko pač spodobi. Igrajo Gregory Pečk, Jean Simmons, Caroll Baker, Charleton Heston in drugi. 21.00 KAKO SE OBLAČIMO 21.05 TV KAŽIPOT 17.55 Test - 18.10 Poročila - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Poročila - 21.10'Feljton NEDELJA, 2. IX. JUGOBANKA 8.35 POROČILA 8.40 S. Stojanovič: VEC KOT IGRA 9.30 PRILJUBLJENE ZGODBE 9.55 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, prenos z Bleda 12.55 KMETIJSKA ODDAJA . 13.55 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, p k nos z Bleda BEOGRAD, 3. del dokumentarne oddaje POROČILA KAKO SE OBLAČIMO ŠPORTNA POROČILA SAMO ANGELI IMAJO KRILA, film Ameriški režiser Hovvard Hawks je znan predvsem kot ustvarjalec izrazito akcijskih filmov, tako pa je tudi delo z gornjim naslovom.’ Nastalo je pred štirimi desetletji, gre pa za napeto zgodbo o tveganih poletih preko andskih gora. Dogodivščine pogumnih letalcev so kajpak začinjene tudi z ljubezenskimi in drugimi pustolovščinami, v glavnih vlogah pa nastopajo Cary Grant, Jean Arthur, Richard Bathelemes in Rita Hayworth. 19.15 RISANKA 19.20 TV DNEVNIK 20.05 D. Kovačevič: MED NEBOM IN ZEMLJO 20.45 MOC IN NEMOČ GVERILE V tretji oddaji iz nanizanke o Latinski Ameriki se bomo seznanili z gverilskim gibanjem na tej celini. Govor bo o Emilianu Zapati, Panchu VilU, Fidelu Castru in Che Guevari, videli bomo, za kaj se že desetletja bojujejo tupamarosi, san-dinisti pa venezuelski, kolumbijski ali bolivijski gverilci. Beseda bo tekla tudi o boju in zmagi gverile na Kubi, o vplivu kubanske revolucije na razvoj gverilskega vojskovanja drugod ter o protigvcrilskih enotah vojaških hunt 21.40 TV DNEVNIK 21.55 RISANKA 22.00 ANDREJ SlFRER 22.15 DINAMO: CRVENA ZVEZDA, reportaža z nogometne tekme 22.45 ŠPORTNI PREGLED 15.00 Poletno popoldne - 17.30 Mladinski film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaj* - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Film tedna PONEDELJEK, 3. IX. JUGOBANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.20 A. Hieng: VEČERJA ZA MILICO Gluhi mož na meji, Burleska o Grku, Spominska plošča, Samota in Nori malar - to so naslovi dram sodobnega slovenskega dramatik; Andreja Hienga, ki smo jih na malti 17.25 POROČILA 17.30 VRTEC NA OBISKU: V JESENSKEM GOZDU Mestni otroci nimajo velikokrat priložnost zaiti v gozd, zato bo zanje gotovo zanimivo videti, ktg so otroci vzgojiteljice Ivane Žvipelj spoznali v mozirskih hostah. Kostanj, Želod, storii, pisano listje, jurčki, mušnica, dozorel šipkov grm pa še veliko podobnega krasi in daje pestrost jesenskemu gozdu. 17.45 DOMOVINA BELIH MEDVEDOV, dokumentarni film 18.05 ZNANOST MLADINI 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE ’ 19.15 RISANKA zaslonih videli v televizijski obdelavi, v spominu pa so nam ostali tudi posnetki gledaliških uprizoritev Osvajalca, Izgubljenega sina in Večera ženinov. Dramatikovo ime je gotovo porOk, da bomo drevi gledali dobro televizjjsko drama O Večerji za Milico pravi Hieng, daje lirska komedjja o odnosu med življenjem in umetnostjo. Gre za pripoved o upokojenem profesorju glasbe, skladatelju, ki so mu oporekali umetniške vrline, zato se je umaknil v samoto. Životaijenje zmotita mladi inkasant, ki rad poje, in njegovo dekle Milica. Po srečanju z njima profesor odžene številne dvome, ki ga razžirajo, po pomiritvi s sinom pa se počasi vrne k staremu, plodnejšemu načinu življenja. To Hiengovo dramo je za beograjsko televizijo zrežiral Milenko Matičič, v glavnih vlogah pa nastopajo Miloš Žutič, Milena Dravič, Gojko Santič in Predrag Manpjlovič. 21.30 KULTURNE DIAGONALE 22.10 TV DNEVNIK 17.45 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroci pojejo - 18.30 Živel ječar - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film TOREK, 4. IX. 1 17.15 POROČILA 17.20 FOLKLORA 17.50 PISANI SVET: GIBANJE Mladi glcdalci si bodo najbrž z zanimanjem ogledali oddajo, ki bo prikazala pestrost gibanja v taki ali drugačni obliki, posebej za to oddajo pa je pesem o gibanju zložil Tomaž Domicelj. 18.35 OBZORNIK 18.45 UKRADENI IN OKRADENI V okvir prireditev, posvečenih letu otroka, sodi tudi slikarska kolonija Bohor žari, ki je bila v Šentjurju pri Celju. Tamkaj so učenci iz več ko 30 osnovnih šol slikali na temo ukradenih otrok, njihova dela pa so bila razstavljena tudi v Gorici pri Slivnici, kjer se je zbralo nad 400 med zadnjo vojno ukradenih otrok. Oddaja bo govorila o teh ukradcncih, ki so bili hkrati tudi okradeni za brezskrbno mladost, starše, domovino. O svoji usodi bodo obudili spomine nekateri od njih, na ogled bo tudi dokumentarno gradivo, zanimivo pa bo videti, kako so dojeli inprika:ali vojne strahote dandanašnji šolarji. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.20 CRNA VZMET Dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev bo govorila o naravnem bogastvu in možnostih za razvoj pokrajine Kosovo. Nasi simbolično kaže na premogovni*' beseda pa ne bo tekla o teh, . tudi o tem, kako se Pieb,v.‘L Kosova trudijo odpraviti zaostal na več področjih. '« 21.10 H. de Balzac: CESAR TTEAU 22.05 BALETNE MINIATURE Baletniki beograjskega Narodne«’ pozorišta bodo predstavili odlo® iz dveh baletov, P. I. CajkovsW Labodje jezero in B. Bartoka Cu® ni mandarin. 22.30 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 P1*10, lovščine - 18.45 Narodna glasb*' 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bite*1» TV - 21.05 Včeraj, danes, ju®' 21.25 Znanost - 22.10 ZabS'*0' glasbena oddaja SREDA, 5. IX. JUGOBANKA 17.45 RISANKA 17.50 OD SLIKE DO SLIKE 18.20 OBZORNIK 18.30 NE PREZRITE 18.45 RISANKA 19.00 TV DNEVNIK 19.57 REPORTAŽA PRED ZAČETKOM IGER BREZ MEJA 17.05 POROČILA 17.10 Z BESEDO IN SLIKO - F. Forstnerič: JABOLKO 17.25 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, reportaža z Bleda 20.05 IGRE BREZ MEJA, pien«#* Cascaisa . 21.30 ŽABE IN ZADNJE ^ STOVKE, kratka filma 21.50 HAJDUK: DINAMO, repoit* ža z nogometne tekme 22.20 ŠPORTNI PREGLED 22.40 TV DNEVNIK s 17.40 TV dnevnik v madžarščini' 18.00 TV dnevnik - 18.15 Teh«"0* za natančno tehtanje - 18.45 in upor - 19.30 TV dnevnik' 20.00 Dokumentarna oddaja ' 20.50 Včeraj, danes, jutri - 2’* Znanost in mi ČETRTEK, 6. IX. JUGOBANKA turni pa redko zaidejo k nam, zato bo ogled Gospoda Toshija gotovo prijetno doživetje. Film je posnel Subumu Hani, gre pa za pripoved o naslovnem junaku, Japoncu, ki se kot predstavnik gradbene firme znajde v Afriki, da bi tam postavil montažno hišo, katera naj bi služila kot model za novo naselje. Toshijev prihod povzroči med domačini dokaj preplaha in zmede, saj tujec 16.00 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, reportaža z Bleda 16.20 POROČILA 16.25 VELEŽ: RIJEKA, prenos nogometne tekme 18.15 RISANKA 18.20 MALA ČEBELICA 18.35 OBZORNIK 18.45 NADOBUDNEŽI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.20 FILM TEDNA: GOSPOD TOSHI Japonska kinematografija ne premore zgolj del o samurajih, ampak se posveča tudi sodobnosti. Taki nalogo, je prijateljstvo med čmd tujcem tako močno, daje slovo cel( boleče 21.20 GLASBENA ODDAJA 22.00 TV DNEVNIK ne zna afriškega jezika, zato je sporazumevanje skoraj nemogoče. Sčasoma pa Japonec in čmd le najdejo skupen jezik, in ko Toshi s pomočjo domačinov dokonča montažno hišo ter tako opravi svojo 17.40 TV dnevnik v madžarščini ' 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kspetif Mikula Mali - 18.45 Kviz - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko " 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 31. Vlil. 8.08 Glasba za' dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Sergej Prokofjev: Peter in volk). 8.54. Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti, 12.10 Z orkestri in solisti IZ30 Kmetijski nasveti (inž. Matko Lipovšek: Prva hladilnica za gozdne sadike). 12.40 Pihalne godbe. 13.50. Človek in zdrayje. 14.05.Emila Adamiča suita za simfonični orkester Iz moje mladosti 14.25. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna ghsba. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trm. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05,Oddaja o morju in pomorščakih 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 2 3.05 .Lirični utrnki. 23.10 Prostor za ponovitve. OD5 — 4.30 Nočni program. SOBOTA, 1. IX. 8.08 Pionirski tednik. 84.5 Počitni-3co popotovanje od strani do strani, 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 1L05,Zapojmo pesem. 11.20, Svetovna reportaža, tl.40 Domače viže. 12.10,Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v septembru). 12.40. Veseli domači nape- vi 14v05.Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Kulturna panorama. 18.00 Iz pravljičnega sveta. 18.30 Iz dela G MS. 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05,Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo. 0.05 - 4.30,Nočni program NEDELJA, 2. IX. 7.30, Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Albert Papler: Jadransko morie). 8.40 Skladbe za mladino. 9.05 "Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20,Za kmetij- ske proizvajalce. 13.50. Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Steinbeck: Poletnarska polica). 14.25, S popevkami po Jugoslaviji. 15.10, Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20.Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Nevidna smrt). 18.25 Godala v ritma 19.45, Glasbene razglednice. 20.00. V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni pro-am JRT. 2105, Lirični utrinki L10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 3. IX. 8.08,Glasba za dober dan. 8.25 Po-čitniSco popotovanje od strani do strani 8.40 Počit niSci pozdravi 9.05.Z radiom na pod IZ 10 Veliki revijski orkestri IZ30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Jesenska setev saditve vrtnin). 1Z40, Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05, Pojo amaterski zbori 14.25 Naši sluša nazv: To je bilo na vaš račuji 22.20, S plesnim orkestrom R|, Ljubljana. 23.05, Lirični utri# 23.10, S popevkami po Jugoslavr 0.05 - 4.30Nočni rogram. J SREDA, 5. IX. 8.08 Glasba za doba dan. 8.30 ^ čitni&o popotovanje od strani Sj strani 8.45 Pesmice na potepa Z radiom na poti 1Z10 VeUk^ bavni orkestri IZ 30. Kmetijski J' sveti (Jože Bregar: Cebelarieva opjL vila v septembru). 1Z40 Ob iz^ij udske glasbene umetnosti 1 jjj Razmišljamo, ugotavljamo.. - 1* ^ Naši poslušalci čestitajo In po#J% liaio. 15.30 Zabavna elasba. slušalci čestitajo in pozdravi} . 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročite. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.0 5,Glasba velikanov. 2Z20, Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.10,Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. IX. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant 9.05 Z radiom na poti IZ 10 Danes smo izbrali 1Z30. Kmetijski nasveti (inž. Jana Pintar: Napotki za pridelovanje dobrega \ina). 1Z40.PO domače. 14.05, V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Minute s sopranistko Zlato Ognjanovič. 19.15 Iz opusa Josepha Haydna. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska Igra (Ludvik Aške- Borisa Franka. 20.00 Naš g® 20.15 Madrigali Jakoba GaU«*,1 20.40 Bele Bartoka Sonata z*<}V klavirja in tolkala. 21.05 .Odk>fl>*L R. Wagnerja opere Rensko 22.20 Revija slovenskih pevcevjg bavne glasbe. 23.05 .LiriČni utri^ 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 4.30 Nočni program. ČETRTEK, d IX 8.08 Glasba za d obet dan. 8.30^ dina poje. 9.05 Z radiom na P® 12.10 Znane melodije. 1130 tijski nasveti (inž. Aleksander ' vos: Obnova sadov makov). Od vasi do vasi 14.05, Mehitf* _ 14.20,Koncert za mlade poslu®1^ 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 bavna glasba. 18.00 Vsa zemlja nami zapela. 18.15 .Lokalne radlJ j, postaje se vključujejo. Brahmsa Sonata za klavir in * * net 19.45 Minute z ansan*1 Slavka Žnidaršiča. 20.00 C» :V0V’ večer domačih pesmi in nai^ . 21.05, Literarni večer. 21.45 (t melodije. 22.20 nesna jugoslovanskih studiev. 23.05>“ )< ni utrinki 23.10 Paleta P°|pfl, jugoslovanskih avtorjev. 0.05 -Nočni program. DOLENJSKI LIST Št. 35 (1568) 30. avgusta DOLENJSKI LIST vgusiJ 15/3 TOZD »TESNILA” TREBNJE 68212 VELIKA LOKA elma TOZD „Elektromaterial” ČATEŽ telefon: 83—301 Telex: Yu 3&-749 DONTES Cateški tozd Elme „ El ektro material" je do letošnjega leta proizvajal samo polfinalne izdelke za izdelavo instalacijskega materiala in drobnih gospodinjskih aparatov. . . V letu 1979 pa smo proizvodni program razširili s proizvodnjo finalnih izdei kov vrstnih sponk in električnih okovov. Z izgradnjo novih proizvodnih in infrastrukturnih prostorov pa bomo pridobili boljše delovne pogoje, zaposlili še dodatno delovno silo in razširili tudi svoj proizvodni program. Izdelava tesnila glave motorja za VAZ „LADA' iskra industrija elementov za elektroniko, ljubljana, n. sub. o. ■jubljana, stegne 17 tozd elektroliti mokronog Proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev proizvodni program: ~~ vse vrste elektrolitskih kondenzatorjev za široko in profesionalno potrošnjo ~~ zagonski kondenzatorji za enofazne motorje IZDELOVANJE OBLAČIL PO MERI, IZDELOVANJE RAZNIH UNIFORM in IZDELOVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV (oblačil) ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO! PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE POTA in sm? Firstu mesec dni zapora — 2eni večkrat grozil, pred dvema mesecema pa jo je polil z vrelim mlekom mu izvlekel naboj iz puške, sicer bi jo žena skupila. Tudi to sc je izvedelo, da je I-iršt pred dvema mesecema polil ženo z vročim mlekom. Vse te okoliščine so privedle do tega, da je senat Firstu prisodil mesec dni zapora, kot olajšavo pa so mu šteli, da je bil v treznem stanju dober oče in mož. Sodba še ni pravnomočna. Senat novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto je prejšnji teden obsodil 32—letnega Cirila Firšta iz Hrastja na mesec dni zapora, ker je večkrat grozil svoji ženi, nazadnje celo s puško. First je bil 20. avgusta lani na lovu na Gorjancih, pozneje šc na veselici v Cerovem logu in tako je v društvu maliganov prišel domov. Prepirati se je pričel z ženo Milko in jo obsojati, češ da ima odnose z drugim, trdil je celo, da otroci niso njegovi. Bolestna ljubosumnost ga je privedla do tega, daje zgrabil lovsko puško in zagrozil ženi, dajo bo ubil. No, tega ni sttoril, kajti žena se je zatekla k sosedom, Firšt pa k svojemu očetu. Obtoženi je zgodbo na obravnavi prikrojil po svoje, toda izjave prič so potrdile resnico. Slišati je bilo, da to ni bil prvi primer, ko je Firšt grozil ženi. Enkrat je bilo celo tako daleč, da se je sosed ruval z obtožencem in Tekme slepih ODLIČNI NOVOMEŠČANI — Zaradi odlično pripravljenih članov novomeškega kluba za podvodne aktivnosti je zadnje republi&o prvenstvo v hitrostnem plavanju in potapljanu s plavutmi postreglo z zelo dobrimi rezultati. Izkazali so se predvsem Vohar, Strniša in Zevnikova, ki je dosegla dva nova državna rekorda. Vsi trije Novo-meščaniso tudi edini Jugoslovani, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu v Franciji. Več o prireditvi v Kranju v prihodnji številki. (Foto: Zdenka Lindič) PO DOLENJSKI DEŽELI ZIDANICE POSLEJ VARNE -Prejšnjo sredo so novomeški miličniki priprli 20-letnega Jožeta Martinčiča iz Hinje pri Krmelju. Osumljen je namreč, da je od srede junija naprej zagrešil več vlomov in tatvin, predvsem v vikende. Dokler se ne bo pojavil nov tiček, ki bo iskal dobrote po zidanicah in letnih hišicah, so lastniki lahko brez skrbi GRAJSKI VLOMILEC - Zdomec Branko Hotko iz Vukovega sela pri Zaprešiču je v petek zvečer parkiral osebni avtomobil pred gradom Mokrice. Neprijetno presenečen je čez čas ugotovil, da mu je nekdo razbil okence na vratih in iz avtomobila odnesel dokumente, baterijsko luč in več kaset za radio. Zraven papirjev je Hotko a škodi za okoli 2e v 1. kolu slovenskih nogometnih lig so dolenjski nogometaši dosegli 7 zadetkov — Dve zmagi in remi Minulo nedeljo so startali tudi slovenski nogometni ligaši. Tri dolenjske vrste so v 1. kolu dobro začele in dokazale, da jih strokovnjaki upravičeno uvrščajo med favorite. Rezultati: Bela kajina - Jesenice 3:0 (2:0). Belokranjci so pred 300 gledalci brez težav odpravili sicer solidno enajsterico Jesenic. Domači nogometaši bi lahko dosegli še lepšo zmago, če bi bili pred vrati gostujočega vratarja spretnejši Zadetke za domače sta dosegla Curk (2) in Kramarič. Kočevje - Koper 3:0 (1:0). Čeravno je prvo prvenstveno srečanje motil dez, si ga je ogledalo okoli 400 navijačev. Videli so lep nogomet, v drugem polčasu pa razpoložene domače strelce. Izkazali so se zlasti Šaliko, Kozica, Rajšel in Kovač, zadetke pa sta dosegla Kovač in Rajšel (2). Tabor-Jadran-Novo mesto 1:1 (0:0). Na sežanskem nogometnem igrišču se je zbralo okoli 100 gledalcev. Videli so dobro srečanje, v ka- terem so bili gostje precej boljši V 61. inuti so Dolenje povedli po lepem Bradačevem zadetku, pet ml nut pred koncem srečanja pa je Primc dosegel izenačujoči zadetek (avtogol). Trener Novega mesta Ma-tijašič je po povratku domov povedal, da so bili njegovi varovanci precej boljši in da bi lahko dosegli še vsaj štiri zadetke. NOVI ŽRTVI Za posledicami prometnih nesreč sta prejšnji teden v novomeški bolnišnici umda še dva ranjenca. 23-letna Jasminka Gacik je tretja žrtev hude nesreče, ki se je zgodila 25. julija pri Selih, minuli ponedeljek pa je umrl tudi Said Mešič iz Krškega, ki je bil kot voznik motornega kolesa udeležen pri pro metni nesreči 14. avgista v Vrbini V zlati sredini Člani novomeškega kolesarskega kluba Novoteks so se udeležili tradicionalne mednarodne dirke „Po Pomurju”. V Radendh se je 26. septembra zbralo kar 122 kolesarjev iz 13 klubov iz ČSSR, Hrvaške in Slovenije. Novoteksovi kolesarji so nastopili v vseh konkurencah in dosegli dokaj dobre rezultate, šaj so se domala vsi uvrstili med deset najbolje uvrščenih. Rezultat - pionirji (25 km): 7. Smole, 11. Ljubi ml mladinci (54 km): 4. Zagorc, 10. Črnič; st. mladinci (79 km): 6. Novak, 15. Štih; člani C (79 km): 5. Štih; člani A in B (129 km): 6. B. Mijajlovič. Ekipna uvrstitev: 1. Sava 153 točk, 2. Rog 144, 3. Astra 127, 4. Pomurje 97, 5. Novoteks 86, 6. Partizan (Dol) 57 itd. Minula uspešna dirka je štela tudi za prvenstvo Slovenije, tako da so si novomeški kolesarji nabrali nove točke, ki jih uvrščajo med najboljše republiške kolesarje. Novomeščani so se udeležili tudi dirke v Ivanič gradu in dosegli naslednje uvrstitve - st. mladinci: 7. Štih, 17. Novak, ml mladinci: 1 Zagorc, 15, Črnič in 17. Papež. OSTALA BREZ OBLAČIL - Isti dan pa je zaenkrat še neznan vlomilec obiskal tudi Čateške Toplice. Nabrani plen ni bil tako majhen. Vlomilec je namreč izkoristil krajšo odsotnost dveh gostov in vdrl v njuni sobi Odnesel jima je več kosov oblačil in tudi gotovino, tako da sta oškodovanca prikrajšana kar za okoli 17.000 din. MODELARJI PRVI K zmagi na državnem prvenstvu so novomeški modelarji pri-maknili še zmago na SOKO pc kalu, ki je bil od 24. do 26. avgusta na Martanskem blatu-Nastopile so ekipe iz vseh republik in pokrajin, manjkali so le Črnogorci Novomeška ekipa v postavi Grošelj, Brudar, Jevšček. Zulič, Stankovič, Rozman, Golobič in Bauer je bfla tudi tokrat v dobri formi in je zanesljivo zmagala. Rezultati - ekipno: F 1 A: 3-Novo mesto, F 1 B: 3. Novo mesto, F 1 C: 2. Novo mesto, generalna uvrstitev: 1. Novo mesto, 2. Ptuj, 3. Zrenjanin itd. Končni epilog tragedije pri Arnovem: štirje mrtvi Danes lahko zapišemo, daje bila nesreča, ki se je zgodila prejšnjo nedeljo na krajevni cesti pri Arnovem in o kateri smo že poročali, ena najhujših zadnja leta na Dolenjskem. Iz novomeške bolnišnice so nam namreč sporočili, da sta v soboto za posledicami umrli še 7- letna Dragica in 8-lctna Mojca Planinc. Da osvežimo spomin. Ivan in Nežka Planinc sta se omenjenega dne s hčerkama peljala proti Arnovemu, ko jim je v nepreglednem ovinku nasproti po levi pridrvel 39-letni zdomec Stanko Hanine. V silovitem trčenju sta bila Ivan in Nežka Planinc takoj mrtva, medtem ko so njuni hčerki prepeljali na zdravljenje v bolnišnico, kjer pa sta, kot smo zapisali uvodoma, v soboto podlegli poškodbam. KONČAL POD TRAKTORJEM Kot da se traktor ne zmeni za številna opozorila in nasvete! V soboto okoli 16. ure je 21-letni Milan Forneci iz Dolenjega Kar menja peljal iz gozda traktor s prikolico, naloženo z drvmi, na katerih je bil tudi njegov oče 46-letni Milan Forneci. V Mihovcu pri Stopičah je slednji skočil iz prikolice, pri tem pa mu je na mokri travi spodrsnilo in je padel pod kolo prikolice. Sin je sicer takoj ustavil, vendar je očeta kdo že stisnilo, tako da je na kraju nesreče umrl. Minuo soboto je bil na tržaškem Stadionu Pino Grezar 9. memorial Vladimira Rauberja, ki so se ga udeležili tekmovalci iz severne Italije, Slovenije in Hrvaške ter Bolgarije. Novomeščani so v močni konkurenci zasedli nekai vidnih mest in dosegli dva dolenjska rekorda Keržan je v finalnem teku na 100 m z 10,8 zasedel 2. mesto, drugi rekord pa je Žužkovi 14:28,1 na 5000 m, kar je Bilo dovolj za 3. mesto. V tem teku je zmagal Karpačev (Akademik) ki' je letos na BAI osvoji bronasto medaljo. V teku na 5 km se je izkazal Kapš, ki j za 20 sekund popravil osebni rekord: 15:03,4. V tek na 400 m z ovirami je zmagal Penca (52,6), Križmanje V isti disciplini zmagal v svoji skupini (58,0), kar je njegov osebni rekord. V teku na 800 m je bil Bučar tretji (1:58,2), Ko-šmerlj pa 4. (1:58,6). ZARADI UTRUJENOSTI V SMRT V četrtek je grški državljan Tbcodoras Psillidis vozil osebni avtomobil proti Ljubljani, pri Kro-novem pa je zaradi utrujenosti zapeljal na desno bankino, vozil nekaj časa po njej, nato pa trčil v podporni zid nadvoza. 30-letni voznik je zaradi hudih poškodb na mestu nesreče umrl, sopotnici pa so §repeljali v novomeško bolnišnico, koda: 300.000 din. MEMORIAL SLOVANU V soboto je okrog 250 gledalcev v Sevnici lahko sledilo zanimivemu rokometu. Tradicionalnega Lovreko-vega mmoriala so se poleg domačinov udeležili lanski zmagovalci Kolinska- Slovanin Usnjar iz Šmartnega. Gostje bi se morali v tej sredini počutiti domače: pri Slovanu igrajo najboljši Sevničani za nameček je tam še Jože Šilc, Usnjarje pa trenira Sevničan Janez Simončič. V prvi igri so Sevničani opravili z Usnjarjem 18:17, Slovan je premagal Usnjarje s 43:9. Sevničani so častno izgubili z Ljubljančani s 31:16. Jemal iz navade Pogojna obsodba Rocetu Pred senatom novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto je minuli teden sedel 27—letni Viktor Roce, ki ga je ! obtoženka bremenila, da si je v IM V protipravno prilastil več stvari. Obtoženi Roce je delal na montažnem traku v IMV, njegov prvi „plen” pa sta bila dva razdelilca. Odnesel ju je mirno vratarja domov. Šlo je brez težav in to mu je vlilo pogum, da je pač jemal, dokler ga niso pri nedovoljenrh poslih prekinili možje postave. Blago so miličniki našli na njegovem domu, nekaj pa pri tašči v Skadarskem selu. Zanimivo, da nimanjkal niti en sam deL Ukradene stvari so nato vrnili v IM V. Roce pa je sedel na zatožno klop. Dejanje je v celoti priznal in obžaloval, kar mu je sodišče štelo v dobro, prav tako tudi to, da so bili vsi deli povrnjeni, ker jih Roce pač ni imel za kaj uporabiti Sodišče mu je prisodilo pogojno kazen dveh mesecev zapora, ki pa se ne bo izvršila, če Roce v dveh letih ne bo zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Na sodbo, ki še ni pravnomožna, je vplivalo tudi to, da mora obtoženi skrbeti za družino, bil pa je tudi dober delavec. Slednje potrjuje dejstvo, da je Roce navzlic opisanim dogodkom se zmeraj delavec IMV. KOMAJ STA ZMOGLA - Miličnici na našem posnetku bi skorajda zmanjkalo biokcev, toliko jih je prejšnji teden podelila” voznic om, ki so bizeli mimo radaija na novomeški Ulici talcev. (Foto: Budja) DVA REKORDA - Na tiža-škem Stadionu Pino Grezar so novomeški atleti dosegli nekaj lepih rezultatov, predvsem Žužek in Vane Keržan (na diki). Slednji je 100 m pretekel v 10,8 sekunde. V memorialni disciplini je bil Cuj-nik drugi (70,48 m), boljših dosežkov pa sta sposobna tudr skakalca Šuštar (višina 190 cm) in Kranjčič (trokok 14,30 m). Med tekom na 400 m z ovirami in štafeto je Penca nastopil na 100 m z ovirami Bilje tretji s časom 14,9 s. V zadnji disciplini dneva so Novomeščani zmagali v štafeti 4 x 100 m; tekli so: S. Kex-žan, član Olimpije, tokrat gost v svojem nekdanjem klubu, Cujnik, Penca in V. Keržan dosegli pa so 42,4 s ter za desetinko premagali domačine, ki so dosegli nov regionalni rekord. Tretje mesto je pripadlo Akademiku (Sofija). S CESTE NA TRAVNIK -42-letni Darko Erjavec iz Sel pri Straži je minuli torek zvečer vozil osebni avtomobil iz Soteske proti domu. Njegova vožnja se je končala pri Dolenjem polju, ko je v nepreglednem ovinku zapeljal s ceste na travnik, trčil potem v strmino in se prekucnil nazaj na vozišče. Voznika so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne 3code je za 17.000 din. TRČIL V STOPNICE - Vožnjo je na ovinku končal tudi Jože Starešinič s Preloke. Na Vinici ga je prejšnjo sredo zaradi prevelike hitrosti vrglo s ceste, tako daje z avtomobilom trčil v stopnice Bcrkopčeve hiše, od koder ga je odbilo v betonski zid, tam pa se je vozilo prekucnilo. Voznik je bil laže ranjen, materialne škode pa za 15.000 din. ODTRGAL ZAPORNICO - Božidar Šega (27), doma v bližini Ajdovščine, je prejšnji torek peljal tovornjak s prikolico od Metlike proti Črnomju, pri Primostku pa zavozil na železniški tir, ko je gorela rdeča luč in so se spuščale zapornice. Posledica: odtrgana zapornica. ČELNO TRČENJE - Prehitra vožnja je botrovala čelnemu trčenju osebnih avtomobilov Emila Kodriča in Bojana Medveščka (oba iz Krškega) pri Starem gradu. Medvešček in sopotnik Dušan Čučnik sta ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je za 70.000 din. NEPREVIDNO - 24-letni Drago Mohar iz Semičaje v nedeljo zvečer peljal osebni avtomobil od Gabra proti Semiču. V Kotu je v križišču s stranske ceste pripeljal z osebnim avtomobilom Martin Plut iz Stranske vasi Pri trčenju je bil laže ranjen 4-letni Franc Plut, gmotne škode pa je za 20.000 din. SOK NA CESTI - Toliko črepinj že zlepa ni bilo v Mačkovcu! -27 —letni Zvonko Vales iz okolice Ajdovščine je prejšnji torek vozil tovornjak s prikolico po mačkovskem klancu navzdoL Dohitel je kolono vozil, ki pa je zanj vozila prepočasi Zaviral je, a vseeno zadel zadnje vozilo v koloni, nato pa zavil na levo čez rob ceste v gozd. Priklopnik se je seveda prekucnil, tovor (steklenice soka), pa je prekril vozišče. Bil je to prizor v katerem je bilo za marsikaterega voznika tudi nekaj simbolike. Šc škoda: 70.000 din. MARATONSKI TEK Telesnokultuma skupnost občine Trebnje in Partizan iz Mokronoga bosta v počastitev občinskega praznika priredila v soboto, 1. septembra, maratonski tek od Mokronoga do Šentruperta. Kdor želi, se za tekmo še zmeraj lahko prijavi PADLA Z LESTVE V novomeški bolnišnici je v petek zvečer umrla 59-detna Marija King iz Bučarc pri Krškem. Kingova je tistega dne spravljala otavo na skedenj, med delom pa je padla z lestve in si hudo poškodovala hrbtenico. Navzlic takojšnji pomoči ji v novomeški bolnišnici niso mogl' več pomagati. Št 35 (1568) 30. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST PRAZNIK OBČINE TREBNJE vam predstavlja svoj bogati proizvodni program: HP Kolinska Ljubljana „ TOZD MIRNA Kolinska . otroška hrana • 'KhcVi pire krompir Vsi proizvodi HP Kolinska-TOZD Mirna # THOMY hren se odlikujejo po visoki in priznani kvaliteti * česen -VžSlfll mmm. mmm ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE V TREGRAD TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE IZVRŠUJEMO: - SPLOŠNA GRADBENA DELA, - VODOVODNE INSTALACIJE. - STROJNE IN PREVOZNE USLUGE TER - KOMUNALNA DELA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! Meter za metrom navzgor iDo partizanske Javorovice gradijo cesto in vodovod — Delajo krajani, vojaki in mladina Na območju krajevne skupnosti Šentjernej je akcija Javorovica, ki poteka v sodelovanju z Goijanskim bataljonom, eno najobsežnejših del doslej. Cesta in vodovod pomenita investicijo 7,5 milijona dinaijev. r~ trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 J! JREBNJEM PRIPOROČAMO NAŠE NASLEDKE STORITVE: " avtomobilski servis a Prodaja vozil ZASTAVA £R[porocamo TUDI OBISK PRODAJALNE, VER PRODAJAMO: " kovinsko blago in železnino " Unitarni in instalacijski material 9radbeni material " e,ektrotehnični material ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ddenjfea ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE Kar je le mogoče, opravijo s prostovoljnim delom in z izdatno pomočjo vojakov. Ti trenutno delajo 4 kilometre dolgo cesto Šmarje-Javo-rovica. Prej je vodila v višinsko Javorovico le gozdna cesta, zdaj bo široka 5 metrov in upajo tudi, da bo prej ali slej asfaltirana. Vodi pa prav do kraja, kjer je v prihodnosti predviden spominski dom Cankarjevega bataljona. Hkrati s cesto gradijo proti Javorovici še vodovod, in sicer po trasi Tisovec-Javorovica, dolgi 3 kilometre. Vodovod poteka na višini 700 metrov in ima tudi močno zajetje, kar 8 litrov v sekundi, kar je več kot na primer šentjernejska zmogljivost. Trasa za vodovod je že izkopana, v kratkem bodo položene cevi, potem čaka krajane spet zash pavanje jarkov. Računajo, da bo voda na Javorovici že letos, medtem ko bo rezervoar zgrajen prihodnje leto. Dobro zastavljena in široko zasnovana akcija za napredek znanega partizanskega območja je resda čakala 35 let po vojni, ima pa zdaj toliko več uspeha. Ko bo cesta, vodovod in elektrik, bo akcija prešla v drugi del: izgradnjo spominskega doma, kar podpirajo tudi razne delovne organizacije. • * 'V\ Ni res, da ne gre Glede vzgoje in prevzgoje Romov so v novomeški občini neuradna mnenja dokaj različna. Veliko je takih, ki trdijo, da Romov ni možno navaditi poštenosti in civiliziranega življenja. Protidokaz je družina, naseljena v bloku v Naselju Majde Šilc. Pred tremi leti so prišli izpod šotora, zdaj so v bloku stanovalci kot vsi drugi Še več: zgodi se, da okrog bloka zaostalimi ^civilisti” pobirajo ^smeti in odpadke ter jih mečejo v koše. Pred kratkim so blokovsko stanovalko Romko tudi zaposlili kot honorarno čistilko. Pa še to: odkar ta družina stanuje v bloku še nikoli nikomur ni nič zmanjkalo! Oba odrasla Roma sodelujeta tudi na zboru stanovalcev. Prva zadrega ju je minila, tako da dajeta že tudi svoje predloge. Zal pa je ta primer, kjer je okolje sprejelo romsko družino medse in jo pomagalo vzgojiti, za Novo mesto še izjemen. PRAVIJO, DA BO SPOMLADI - Taka je šentjernejska šola z novo športno dvorano tik pred začetkom novega šolskega leta. Vse bo po starem, ker poteka dograditev šole z dvomesečno zamudo. Seliti bi se morali vsaj v zimskih počitnicah, pa je že zdaj znano, da pred marcem 1980 ne bo nič. (Foto: R. Bačer) Vas se spreminja v mesto Irča vas je imela pred sedmimi leti nekaj čez 300 občanov, danes pa ima 1754 ljudi — V mestu že čez 22.000 krajanov Julija letos je bila cela vrsta zaselkov in vasi na robu nekdanjega mestnega jedra proglašenih za predele mesta, kar tudi že dolgo so. Na Irčo vas prav nihče več ne pomisli kot na vas, saj je že nekaj let eno večjih mestnih naselij z bloki, trgovino in 1784 krajani Šmihel z Re-gerčo vasjo se je v tem času povečal za 241 občanov, Žabja vas za 195 ljudi, medtem pa so na Brodu in v Bršljinu „izgubili“ okrog 50 krajanov. , Novo mesto, ki je pred zadnjo vojno štelo nekaj čez 3000 meščanov, je imelo marca 1979 po podatkih prijavno-odjavne službe po krajevnih uradih 22.603 prebivalcev, od tega skoro 11.000 mo&ih. , Zanimivo, da so se od leta 1971 do 1979 številčno močno okrepili kraji: DoL Toplice (za 247 ljudi), Otočec (za 100), Straža (za 160), Šentjernej (za 287) in šmaijeta (za 33 ljudi). In očitno je, da ljudje I NEKOČ JE BILA ČRPALKA — Zraven križišča na Cesti herojev v Novem mestu so te dni z bagrom odstranili stavbo bencinske črpalke, ki je bila napoti modernizaciji ceste in novogradnjam. Čez leta se bomo lahko le spominjali: „Tu!e je bila nekoč najbolj obiskana črpalka." (Foto: R. Bačer) odhajajo tam, kjer zanje m pogojev za sodobno življenje in za zaslužek. Tako so v krajevni skupnosti Hinje izgubili še 146 občanov, v Mirni peči kar 85, v Škocjanu 32 in Žužemberku 76 ljudi ZA DAVKE NE PLAČUJEJO Sredi letošnjega leta je bil sprejet zaključni račun davkov in prispevkov občanov novomeške občine ter zaključni račun za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978, iz katerega pa je razvidno, da je bilo ob začetku 1978 za preko 6 milijonov dinarjev dolgov. Zeto slabi plačniki so bili občani pri obveznostih do gradnje zaklonišč, saj gre za malo nad polovico plačanih obveznosti, medtem ko gre pri starostnem zavarovanju kmetov tudi za nad 6 milijonov dinaijev dolga. Nekatere vodijo kot dolžnike že od leta 1972, pa niso še dinarja plačali V zvezi z izterjavo davčnih obveznosti je bilo lani izdanih preko 11.000 opominov, 513 prepovedi na izplačilo osebnih dohodkov, izvedena so bila zemljiško knjižna zavarovanja in nekaj rubeži Kljub vsemu so neplačene obveznosti občanov precejšnje, zato bo morala davčna uprava ponovno terjati, kar je izterljivo. SPET PRED ROKOM Novomeški Novograd se z gradnjami blokov v Šentjerneju zares postavlja v lepo luč. Že lani je bil stanovanjski blok zgrajen pred dogovorjenim rokom, kar sicer sploh ni običaj, v katerem pa bo spet en blok vseljiv pred iztekom pogodbe. Zdajšnji blok bi moral biti zgrajen decembra, vendar bodoči stanovalci upajo, da bodo takrat že notri ZBIRAJO PREDLOGE Te dni dobivajo delovne organizacije, krajevne skupnosti in interesne skupnosti ter družbenopolitične organizacije in društva na območju novomeške občine pisma iz občinske skupščine, ki so hkrati poziv. Bliža se občinski praznik - 29. oktober, zato zbirajo predloge za svečane otvoritve, delovne zmage, kulturne in športne manifestacije, da bi najpomembnejše med temi uvrstili v sklop občinskega praznovanja. Odbor za praznovanje bo lahko pripravil dober in kvaliteten program, če bodo predlogi pravočasno zbrani Novomeška kronika VREDEN SVOJEGA IMENA Letos je bil zgrajen in odprt vodovod Sračnik - Šentjernej. Ob otvoritvi je delal, potem vode kmalu ni bilo. Trenutno je vodovod v redu, potrebno pa je zgraditi še obljubljene odcepe za vasi Čadraže, Pristavica, Gomila in Breška vas. Načrte že pripravljajo, krajani teh vasi pa so zbrali že precej samoprispevka. Iz priključka v Dobravi bo kasneje zgrajen vodovod še do Zameškega, Hrvaškega broda in Mršeče vasi. S tem bodo vse vasi na šentjernejskem koncu imel zdravo jntno vodo. „ f NIC NE POMAGA - Šoferji kamionov - večina so s prikolicami - ki radi zahajajo v bife na Kristanovi, so že bili kritizirani zaradi parkiranja na pločniku in oviranja prometa v dopoldanskem času, a nič ne pomaga. Prejšnji teden v četrtek so okrog 8. ure spet zasedli pločnik in parkirali še na drugi strani ceste, tako da pešec ni imel kam. Bo taka praksa dobila kar pravico? V PONEDELJEK SE ZAČNE -3. septembra začno šole s poukom, zato bomo spet priča jutranjem živžavu po mestu. Starši in otroci pa se boje težkih aktovk. Ze v prvem razredu morajo otroci imeti toliko stvari, da jih malčki komaj morejo nositi. Na srečo ima veliko osemletk v nižjih razredih celodnevno šolo, tako da aktovke ostajajo v šoli ZELO LEPO! - Novotehna je onstran kandijskega mostu v nekdanji Kastelčevi hiši odprla lep lokal za razstavljena vozila Zastava, ki jih tudi prodajajo. Lokal, v katerem je bila prej železnina in je preseljen na Resljevo cesto, so lepo obnovili. Ne bo pa to trajna rešitev, marveč začasna, ker je hiš- zaradi gradnje ceste (jjredvidejia^ Hišjtt^v.,, t , cf JIH JE VREME ZADRŽALO? -Domačih kmetic je bilo na ponedeljkovi tržnici zelo malo po dvodnevnem slabem vremenu m tudi ponudba ni bila nič posebnega Ženske so prodajale solato po 30 din kilogram, jabolka po 10 din, fižol po 20 din, špinačo na merice po 10 din, breskve po 25 din, ohrovt po 20 din itd. Dobro pa so bile založene stalne stojnice z vsako-, vrstnim sadjem, vendar so tam cene malo višje. Ena gospa je rekla, da je IMV začela skrbeti za novome&o okolje. Pred glavnim vhodom so DOLENJSKI LIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SIS OBČINE ČRNOMELJ objavlja prosta opravila in naloge: STROKOVNEGA TAJNIKA občinske skupnosti socialnega varstva in skupnosti socialnega skrbstva Pogoji: — višja šola socialne, upravne, pravne ali družboslovne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — moralno—politična neoporečnost -ČISTILKE Pogoj: nekvalificirana delavka Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Nastop dela po dogovoru. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, n.sol.o. LJUBLJANA, DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n.sol.o. NOVO MESTO, objavlja ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO POSLOVNE STAVBE V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 24 I. Poslovna stavba je v Novem mestu. Glavni trg 24, na zemljišču pare. 114 k.o. Novo mesto. Obsega cca 1.450 m2 bruto površine. V stavbi so trgovski lokal s skladiščnim prostorom, kuhinja z jedilnico, pisarniški prostori in drugi pomožni prostori. II. Stavba, ki stoji na komunalno opremljenem zemljišču je ocenjena na din 25,000.000,00 in bo prodana najboljšemu ponudniku. Ogled je možen vsak dan od 6,30 do 14,30, razen sobote in nedelje. III. Plačilni pogoji: , — 40% dogovorjene kupnine v roku 60 dni po podpisu pogodbe, — 40 % kupnine v prvi polovici leta 1980, — 20 % kupnine v mesecu decembru 1980. IV. Stavba bo izročena kupcu v mesecu decembru 1980 oziroma januarja 1981. OZD, TOZD in druge organizacije in skupnosti, ki se zanimajo za nakup, naj svoje ponudbe pošljejo do 15. septembra 1979 priporočeno na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24, z oznako „Nakup poslovne stavbe". uf/ vi. Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za posredovanje ponudb. OBVESTILO Na gimnaziji v Novem mestu — splošna in pedagoška smer bo začetek pouka v ponedeljek, 3. 9. 1978, ob 8. uri. r OBVESTILO! KZ „ KR KA" Novo mesto TOZD „OSKRBA" obvešča cenjene potrošnike, da je bila renovira-na PRODAJALNA MESA V ŠMIHELU ODPRTA 28. 8. 1979. Priporočamo se za nakup! 171 SVETU OKOLI ŽIVLJENJSKI RAČUN - 85-letni Francoz gospod F. (imena v javnosti noče izdati) je petdeset let svojega življenja zvesto beležil prav vsak dnevni izdatek, račune zbiral za mesece, leta, desetletja in po polsto-letju življenja potegnil pod račun črto: porabil je šest milijonov frankov, kar je blizu čistemu dohodku manjšega podjetja. Prihrankov je imel natančni Francoz bdj malo, saj je uspel shajati po načelu: kolikor dobiš, toliko porabiš. Življenjski račun je zanimiv tudi kot svojevrsten prikaz nihanja vrednosti francoskega franka, devalvacije, rasti potrošništva, davkov ipd. SKRIVNOST - Vaščanom Serona pa beli glave drugačna težava kot računi njihovega rojaka gospoda F. Iz neznanega vzroka se na neki domačni vžigajo brisače, rjuhe in oblačila. Sprva so menili, da gre za slučajne vžige, tada ko niti policija niti uradni izganjalec zlih duhov nista mogla nič pomagati, so domišljiji zrasla krila in vaščani so iz tako daljne preteklosti že izkopali čarovnice. Žuželk o-slovci menijo, da so morda krive kakšne žuželke, ki prenašajo vnetljive snovi Le-teh' pa je naš svet zares poln. BRENČEČI DOMOVI - Iz neznanega vzroka tudi Bruselj-čanom ni najlepše. V, predmestja so namreč vdrle ose in nikakor se ne dajo izgnati z dvorišč in stanovanj, četudi posredujejo vrli gasilci Meščane je zagrabil strah, strokovnjaki pa samo zijajo kot krapje, saj nenavadnega pojava ne znajo razložiti NE POTREBUJE DENARJA — Nič manj presenečeno niso zazijali funkcionarji ameriškega ministrstva za zdravstvo, ko je eden od uradnikov, Andrevv Bavas, odbil povišek. Vili mož je dejal, da mu več denarja, kot ga trenutno dobiva, ni potrebno, saj nima vetjih dolgov in tudi živi ne slaba Ker se nikakršne vrste ugovor ne spodobi za ameriškega uradnika, So šefi sklenili, da mora Bavas vzeti povišek, povrhu tega pa so določili, da bo poslej dobival še višjo plačo. Kaj se to pravi, živi v ..Ameriki pa ,,Ne potrebujem več denarja!" « Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Lekarnar zasadil tisoč rakov (Gospod lekarnar) Josip Bergmann, ki je tudi najemnik ribištva v Težki vodi, je že večkrat, poslednjič pa spomladi nasadil v Težki vodi 100b rakov, o katerih se je prepričal ob jezu pri Znančevem mlinu, da so se ohranili in tudi zredili Tudi uložene postrvi so od spomladi že prav lepo velikost dosegle. Želeti je, da bi otroci bili posvarjeni da ne love in ne preganjajo živali, ktera sedaj obeta zopet nekdanji dohodek naši Dolenjski. (V Dolenčevi) tiskarni v Trstu je izšla mala, 80 strani obsegajoča knjižica pod našlo vom ,,Konec sveta”. Pisatelj Amon Zagoršek slika v poljudni besedi in lahko umljivem smislui vzroke pogina naše zemlje potom natumih dogodkov; nadalje pa govori tudi o vzrokih pogina človeškega rodu s socijalnega stališča. Knjižica se dobi za ceno 25. novcev v vseh slovenskih knjiuotržni^h. (Nesreča) V Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku Megliču prešič, ki je slučajno prišel z dvorišča v sobo, potegnil 2 leti starega dečka iz zibeli in mu odgriznil tri prste desne roke, levo uho in del levega lica. Otrok je nekaj dni zatem umrl. (Med novomeškimi) vojaki - kadeti, ki so študirali po vojaških šolah, so letos dovršili ter postali oficirski nadomestniki gospodje: Muhvič Franc, kteri gre v Lvov in Anton Kos, kteri gre v Olomuc. Izšolal se je tudi gosp. Franc Klemenčič; žalibog je silno obolel na revmatizmu ter leži na vsem truplu hrom v toplicah Lipik na Hrovaškem, kteremu želimo, da kmalu ozdravi (Cesarjev) rojstni dan se je v Novem mestu slavil kakor vsako leto. MiL gosp. prošt imel je slovesno sv. mašo v pričo mnogoštevilne množice pobožnega ljudstva. Vse uradništvo in korporacije so bile navzoče. Po maši so velebL gospodu okrajnemu glavarju udanostne izjave do presv. vladarja izrekle. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1899) Morilska nafta Naj večje onesnaženje morja, kar jih doslej pozna človeška zgodovina, se nadaljuje. Kljub temu da je strokovnjakom uspelo zamašiti vrtino na dnu Mehi§cega zaliva, od koder je steklo v morje 265.000 ton nafte, se katastrofa še ni končala. Ogromen naftni madež, pravo jezero v morju, ogroža mehiške in ameriške obale, in kar je še najhujše, potova-ft nja naftnega jezera ne more ;o zadržati z ogromnimi gumijastimi klobasami. Nafta namreč ne plava le na površini, ampak potuje več kot deset metrov globoko pod x>vršjem Kaj takega doslej še niso opazili Poznavalci morskega ži- vljenja so prepričani da je .............................lo onesnaženje že hudo načel življenje v Mehiškem zalivu. Po njihovih domnevah je zaradi nafte poginilo veliko planktona, ta pa je osnovni člen v bogati verigi življenja. Reševanje mladičev velike morske želve, ki so jih prepeljali na varno z letali, je cot pljunek v morje. Nemogoče je, da bi tako poskrbeli tudi za pisano množico ptic, d imajo v Mehiškem zalivu pomembno postajališče med vsakoletnimi potovanji v toplejše kraje: nekatere ptice celo žive na sedaj onesnaženem območju preko zime. Med njimi je rdečeglava raca, zaščitena zaradi malo številnosti, pa tudi vrsta zelo redkega sokola bo našla svoje zimsko prebivališče uničeno od nafte. , Še slabše bo z morskimi rakci, ostrigami, ribami in drugimi živalmi, od katerih živi dobršen del obalnega prebivalstva. V Laguni Ma-dre visoko razvita industrija predelave tovrstne hrane ustvari 140 milijonov dolarjev dohodka. Nafta bo torej spraznila žepe tudi industrialcem. w Mladiče morske želve so re Sli pogina. V__________________________ Tudi slabše govedo bo lahko povrglo najimenitnejše tele. Rogata velemama Pet telet ene krave — Donosijo jih druge Odkar so uvedli umetno osemenjevanje, ni kravje ljubezensko življenje nič vredno. Še manjša bo poslej vloga rogatih ljubimcev, saj so v laboratorijih odkrili postopek, s katerim je mogoče povzročiti večkratno oploditev krave z enim samim osemenjevanjem. V Kanadi in ZDA se je v zadnjih letih ta postopek že udomačil. Z njim je rejcem uspelo izboljšati kvaliteto svojih čred. , Mati narava je ustvarila tako, da še tako dobra plemenska krava ne more povreči več kot eno tele na leto. Dvojčki so redkost in izjema. Zanimivo pa je, da krava lahko zaplodi večkrat, če se brejost ne dovrši To odkritje je spodbudilo strokovnjake, da so se lotili zanimivih poskusov, ki so rodili dobre sadove. Superkrave, kot sedaj imenujejo najboljše plemenske krave, oplodijo, hkrati pa vanje vbri- zgajo hormonsko injekcijo, ki povzroči večkratno ovulacijo. Namesto enega zarodka jih prične življenje kar pet. Ker lahko donosi rogata „mama“ le eno tele, super kravi vzamejo ostale štiri in jih presadijo v maternice drugih, sicer težje oplodljivih krav. Tako druge krave donosijo mladiče najboljšega bika in • super krave, čreda pa se izboljša. Slab sovoznik Največji krivec nesreč Najbrž statistika v primeru ne laže, ko s šte kami dokazuje, da je za PK številne nesreče na svetovni« cestah v 90 odst. kriv v0*n in da odpade na objektiv«6 vzroke, kot se drugače te okvari na vozilu ali •*« cesti, le 10 odst. Ko išče vzroke za nesreče, na ja, da 15 odst. nesreč vijo vozniki s stalnimi r škodbami, 25 odst vozn#1: ki so žrtve trenutne slab«® ali zaspijo za volanom, * 50 odst. pa odpade na voz« ke, ki so tako ali drug3 omamljeni od alkohola, č keje od zdravil. . . Alkohol za volanom je rej naj večji krivec. J Strokovnjaki so z modernejšimi napravami« i kazali, da že neznaten od« : tek alkohola v krvi zna J ohromi človekovo sposo nost za vožnjo, zmanjša sposobnost doje?j nja nevarnosti. Ko ga voznik le malo pod že ne zaveda več, da so «J. gove šoferske sposobn« zaradi alkoholnih SP~7 znatno slabše. Običajno malo okajen človek 6 odličnega voznika. ... Natančni podatki so l« z 0,2 grama alkohola v krvi voznik že vozi 8 manj varno, pri 0,3 gf81^ zavira nevarno in preos«0' pri 0,4 grama ne loči * dobro akustičnih in vid« signalov, le desetinka gf8®-alkohola več v krvi pa že r vzroči, da voznik ne ve, ^ se dogaja ob njegovih boP1' Z 0,7 grama alkohola vlim krvi je šofer za „odpad" Če te, natančno prei®* šene številke prevedemo jasnejšo govorico, dobimo1* podatke: dve steklenici p*1' vneseta v liter krvi 0,5 gratf olkohola, prav toliko opli že eno Šilce žganja. Torej? ■Ms&L S m Vse kar imava po toliko letih skupnega, je revmatizem^/ dolenjski list pred 20 leti Dokl predlaga drug naziv POS KOT BI BILO naročeno, seje lepo vreme po večdnevnem deževju v nedeljo zjutraj razlilo čez roška prostranstva. Z vseh strani so se pričele dopoldne zgrinjati množice mladih in odraslih na okrašeni prostor, kjer so pred tribuno posedli taborniki in brigadirji. Do 11. ure je množica obiskovalcev napolnila pobočje med nekdanjo vasjo in tribuno. Zborovanje je začel predsednik OK LMS Slavko Dokl, ki je/ toplo pozdravil množico dragih gostov, nato pa med drugim predlagal, naj bi spremenili naziv Kočevski Rog v Partizanski Rog; to ime bo večen spomin na herojsko dobo revolucije, v kateri ima naš Rog nepozabno mesto. „JEŠPRENJA NE maramo!" so dejali delavci v Pionirjevi menzi, ,,zato ker je sam Vmes ni nič fižola, krompirja ali kaj drugega." Z ostalo hrano so delavci zadovoljni, še najbolj pa jim ugajajo nizke cene: topla malica stane z dvema kruhoma 40 din, stvarna cena toplega obroka je seveda precej višja. LETOŠNJA ŽETEV je dokazala, da je kooperacija koristna za kmete in zadruga Pameten kmet se ne bo obotavljal in bo šel letos ponovno v kooperacijo, saj vidi, kakšne ugodnosti mu nudi nov način pogodbene proizvodnje. Kdor pa ne sprevidi prednosti kooperacije, je zaostaL Če je zaostal in tega kljub pomoči družbe noče sprevideti, potem moramo reči, da je ostal po svoji krivdi revež. NA SLAVJU v Podstenicah je bilo okoli 10.000 ljudi, ki so se pripeljali s 60 osebnimi avtomobili, z 32 avtobusi in 186 tovornjaki, vendar se ni zgodila nobena nesreča. 13 V ANGLIJI preizkušajo nov način, ki omogoča, da farmarji nosijo mleko na trg zmrznjeno. Tako se mleko lahko še dolgo hrani, kar omogoča ustvariti zaloge od dnevnih neprodanih presežkov in s tem se izravna tudi ponudba mleka med letom »Ni mogoče! Še n' Indijanec izgubil po* ^ strašeni major. Nattf { »Le verjemite mi. _*\t diča nekoliko pobliž® (Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. avgusta 1959) bral puško in stopr .j, stali z Indijancem nc gov obraz je bil nepr° Rešitev prejšnje križanke .. .... £ - jST * ... sr R. m A A1 .... V S 1 P "Z A A P. fc 1 K R A X p L A W e T 0 1 D lli Sat' 0 A itf e r 1 K s™ >V R H O v £ c P S f. T 1 K A .... A Z R. A Jp[r|° T r 1 R. 0 L € K. a & (■ R '-'■'L S f f A K. R A T o K A T A R £Js[a]p S e K s P. A z A ao|N|. r R. S> T ... A P. l J TTTTTFTOTTTT' prgišče misli am. astronavt (luna!) poklon menjačlca Ni res, da je ljubezen slepa. Slepa je ljubosumnost. LAVVRENCE DURREL Za vsako obrabo je vzrok neka raba in za vsako starost neka mladost. FRIDERIK G AGERN Samo resnica je revolucionarna. GRAMSCI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii I A dl predsednik zimsko vozilo londonska trdnjava »to moto društvo am-zpod. preroditev oranje st.guemlje pisec ravnina nord pra velikan > klica berilij Svtc. mesto hrib nad koprom romunrodu (eugene) oszaimek dekoracija mit. letalec najrazširj rastlina vrsta koze pod polet vrsta socvetja kraj na pelješcu kraj na ' !o"l ind., pesnik lat. umetnost pripadnik ntiespv. ludstev mlečni kavbukov sok doba cucelj sestavina oJi_ konica iverna plošča raztele Sevalec americij kruti rimcesar king cole V novih »tovarnah” delajo bakterije ' Presajanje genov je že postalo industrijsko - Pridobivanje čistejših in cenejših zdravil - Nevarnost s Eno največjih odkritij, če ne celo kar največje, se je posrečilo biologom, ko jim je uspelo cepiti in | znova skleniti dvojno vijačnico DNA, deoksiribonukleinske kisline, snovi, iz katere so sestavljeni geni. J Od genov sta namreč odvisna obnašanje in lazvoj tako posamezne žive celice kot celotnega organizma. 1] Znanosti uspeva z genetskimi operacijami prevarati mikrobe, da koristno služijo človeku in tvorijo I insulin, protivirusne snovi in cepiva, prav tako pa razkrajajo škodljive industrijske odpadke. O čem U takem si pred dvema desetletjem;! biologi še sanjati niso upali. J Pri postopku cepljenja in ponovil nega spajanja verige DNA odvzame-§ Jo gene enega organizma in jih vsadili jo v gene drugega. Ko bakteriji vce-D Pijo gene višje razvitega organizma, J sledi ta preprosti organizem genet-' poveljem višjega. « 1 Tehniko presajanja genov so iz- 1 polnili pred šestimi leti, a se je že 1 razvil? v cvetočo industrijo. Velika 1 farmacevtska podjetja so tako rekoč J čez noč spremenila del svojih na-1 Črtov in ogromne vsote denarja na-| menila raziskavam pridobivanja S zdravilnih snovi z genetskimi opera-g cijaml J Zadnji dve leti so razikovalni la-| baratoriji zabeležili nekaj pomemb krobi, mikroskopsko majhne bakte-| nih zmag. Lani so znanstveniki s po- rije. Ta živa bitja so sposobna zaradi J .močjo presajanja genov pridobili iz izredno hitrega razmnoževanja stvo-| bakterij insulin, pomembno zdravilo riti večje količine določenih snovi, J ?-a sladkorno bolezen. Insulin so do- kot so jih bili sposobni farmacevti z J slej lahko pridobivali le kot izvlečke najnovejšimi napravami in z najmo-H žalskih žlez, ksr ni bil poceni na- dernejšimi tehnologijami Bakterije | Drugi vliki uspeh pa je bil, ko često proizvedejo tudi čistejše sno- | s° odkrili, kateri gen je „odgovo- vi. Lep primer je že omenjeni insu-| ren" za tvorbo interferona, čudežne iin. Pridobivali so ga iz živalskih sli-|| Sn°vi, ki jo proizvaja človeška cei- navk, zato so pri nekaterih sladkor- I ca’ uP°rablja pa jo kot protičrožje nih bolnikih opazili, da njihov orga- proti številnim virusom, med drugim tudi proti povzročitelju prehlada in morda celo raka. Se ni pretekel mesec dni od zadnjega slavja; raziskovalcem na kalifornijski univerzi v San Franciscu je uspelo stvoriti hormon, ki nadzira rast in telesni razvoj. Njihovo odkritje bo rodilo prvo zares učinkovito in dostopno zdravilo proti pritli-kavosti, saj so doslej za pridobivanje neznatnih količin edinega poznanega zdravila potrebovali 50 trupeL Če vzamemo raziskovalce in druge strokovnjake za vodstvo teh nenavadnih „živih tovarn’, potem moramo zapisati, da so delavci in nepogrešljivi delci v ustroju navadni mi- Industrijska proizvodnja bakterij — delav. J _ ^IIIIII1IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!I!!IIIIII!IIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||iim nizem zavrača tako narejeni insulin kot tujek. Insulin, do katerega pridejo, ko v bakterije vsadijo gene človeške celice, organizem v nobenem primeru ne zavrne kot tujek, saj je istoveten z insulinom, proizvedenim v telesu, človeka. Zamolčali bi pomembno stvar, če ne bi spregovorili tudi o bolj ali manj osnovani bojazni, ki že od začetka spremlja presajanje genov, Skupina genetikov je opozorila javnost, da pri poskusih lahko pride do hudih nevarnosti, pa naj si bo, da genetikom po pomoti „uspe” ustvariti nadvse nevarno bolezensko klico, ' nov super odporen organizem ali da ustvarijo celo povsem novo bolezen. Varnostni ukrepi morajo biti pri tovrstnem početju izjemni Toda o kakšnih varnostnih ukrepih lahko govorimo, ko bo genetika začela delati za vojsko, ko bodo generali prišli v laboratorije z zahtevo, naj strokovnjaki izdelajo nov biološki strup, novo orožje, proti kateremu bi bil sovražnik brez moči? V zadnjm času je potrkala na vrata raziskovalnih labaiatorijev še nova potreba, ki bo morda s svojim glasnim vpitjem preglasila vse druge. Gre za veliko naftno žejo sveta. Naj- ! brž ne gre dvomiti, da nekateri j znanstveniki že pospešeno delajo in i iščejo primerne oblike novega pridobivanja benzohola, kot pravijo novemu pogonskemu gorivu, ki naj bi bil nekakšna mešanica alkohola in bencina. Menda so v nekem ameriškem labortoriju že ustvarili mikroorganizem, ki pospešeno proizvaja alkohol iz manioka. Znanstveniki se boje, da bi pri velik o serijski proizvodnji prav lahko prišlo do tega, da človek lastni stvaritvi ne bi bil več kos in se bi zdaj koristno početje obrnilo proti tvorcu samemu. Tudi največji zagovorniki presajanja genov namreč ne morejo zanikati preproste, a zgovorne resnice, da počnejo stvari, katerih tudi sami povsem ne razumejo. lEDNJI MOHIKANEC slišal, da bi je menil pre-i ij. le odgovoril: s**rad tega vo- W: 1RekoC j® P°' a t deklet, ki sta l aj- Toda Min- ot maska. 14 »V družbi tega kujona ne bi šel niti petdeset korakov daleč,« je nato dejal Natty Heywardu ter zaklical svojima indijanskima prijateljima nekaj nerazumljivih besed. Ta-dva sta nato odložila svoji puški in izginila v gozd, vsak v svojo smer. Natty pa je zašepetal majorju »Zadržite zdaj Minga v pogovoru. Moja spremljevalca ga bosta medtem zalezla in- zgrabila.« 15 Mladi častnik se je zavedal, v kakšni nevarnosti se nahaja, zato mu ni preostalo nič drugega, kakor da uboga. Približal se je vodiču, ki je navidez brezskrbno malical, in ga nagovoril: »Ker si zgrešil pot in ker je tudi jaz ne poznam, je prava sreča, da smo srečali lovca. On nam jo pokaže.« — »Potem Lisjak lahko odide,« je odgovoril Indijanec in vstal. Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih m zatiralcih trtne uši m mm DK Na velikih božjih potih, kakor so Sv. gore pri Št Petru, £ Marija Bistrica itd., romaiji obojega spola tudi prenočijo v J cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo 3 ter piedremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi J okrog in si predvsem ogledujejo en kramarski štant za ^ drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za 5 tobakaiske kramarje. S Tihotapci so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo S pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da, z dolgimi * resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali ^ tolikanj omehčati romaije, da je bila prodaja tobaka po * končani žaljivki ali iesni propovedi nekaj lahkega in samo ob ^ sebi umljivega. J Po božjih potih niso kupovali tobak samo moški, celo ^ žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante. w Že dolgo po vsej Slovenci ter HrvaSri znamenita ter kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še tobaka za očeta in strica. Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki Ti imajo posebno mnogo dela ob ogromnem romanju za malo gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše. Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen zaradi neprestanega direndaja, zatisniti očesa. Ne kaj časa se je hudoval zaradi nemira, kmalu je vzbudila njegovo pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor švercaija si je gospod vtisnil v spomin in ga je drugi dan dobesedno zabeleži v poduk ter zabavo v kroniko. Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi kupce. , V kroniki se piše natanko takole: Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romaiji. Do onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. Ravno zpod mojega okna mi udaija na ušesa lep in silno «j zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo J ldici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. i I i * * i li ■########################################■ Vidim navaden kramarski štant Na deski več molitvenikov in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh pove. Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je prerinila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem Le to sem spoznal, da pregleduje zdaj to, zdaj drugo knjižico, in se nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre zdaj to, zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti. „Težko mi bo,“ pravi, „ko sem bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi Pa vseno ga rad prodam, ker ravno v S tvme roke najbolj sodl“ 3 Deklina odgovori: „Pa ..,.? “ IGM „SAVA" KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA sprejme v delovno razmerje I. za DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE DRNOVO: a) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini železokrivčev v proizvodnji; b) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini opažerjev v proizvodnji; c) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini betonerjev v proizvodnji; Pogoji pod a, b in c: VK ali KV delavec ustrezne stroke, večletne delovne izkušnje; 1 DELOVODJA za operativno vodenje gramoznice s separacijo; Pogoji: končana rudarska šola, strokovni izpit, večletne delovne izkušnje. d) 1 KV KLJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del Pogoj: končana poklicna šola, praksa zaželena. II. za DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE BREGE: 1 GRADB. TEHNIKA za manj zahtevno obdelavo in sodelovanje pri pripravi del. Pogoj: končana gradb. teh. šola, praksa zaželena. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA", KRŠKO, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE Gradnja novih proizvodnih prostorov Iskre Mokronog Prenovljena osnovna šola v Šentrupertu ********************* *********************** * 4. september je praznik občine Trebnje, ko se vsako leto sPominjamo ustanovitve slavne Gubčeve brigade. To je vsakoletna Prožnost in tudi dolžnost da pregledamo, kako se skladno z j*,n*i možnostmi uresničujejo programi ekonomskega, socialnega J? kulturnega razvoja občine. Navada je že, da praznovanju "'lučujemo pridobitve in dosežke, ki sovpadajo s praznikom 4Marinčič, Gorica 12, Leskovec pri Krškem. UGODNO prodam zastavo 101, staro dve leti, v zamenjavo za 750 in delno na kredit, ogled vsak dan. Alojz Golob, Gor. Težka' voda Stopiče. POCENI prodam registriran renault R-10. Informacije na telefon (068) 75-532. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 74 in 750 lux, letnik 72, Stanko Vintar, Loka 13, Šentjernej. PRODAM škodo 110 L de luxe, letnik 1972. Drago Zore, Bogneča vas 18, Trebelno. PRODAM WARTBURG KARAVAN, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra. Martin Senica, Sela 2, Dol Toplice. PRODAM fiat 750, neregistriran. Peter Mali, Šmihel 42, Novo mesto. PRODAM nov pony ekspres in motor na štiri prestave. Zlatko Jančar, Črmošnjice 2, Stopče. PEUGEOT 540, prodam. Gvido Hren, v Brezov log 2, Novo mesto, tel. 22-437. PRODAM LADO standard, letnik december 1976, odlično ohranjeno. Naslov: Janez Smolič, Ostrog 2, 68310 Šentjernej, tel. (068) 71-069. ZASTAVO 101, lepo ohranjeno, letnik 72, 79.000 km, prodam. Ogled popoldne. Bernard, Kristanova 28, Novo mesto telefon (068) 23-661. PRODAM RENAULT 4, letnik 1975. Informacije dobite na: Adamičeva 59, Novo mesto. SPAČKA, letnik 1972, 70.000 km Srodam. Dobovšek, Jerebova 3, [ovo mesto, teL 21-170. PRODAM austina 1300, registriran. Kaplan, V Brezov log 50, Novo mesto. UGODNO prodam zastavo 101 L, karambolirano, letnik 1977 maj, z dodatno opremo. Informacije na telefon (068) 71-193 do 14. ure. ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 44.000 km, prodam. Ogled Vel. Bučna vas 38, Dvornik. PRODAM WV K 70 L z rezervnimi deli. Naslov v upravi lista (3478/79). PRODAM FIAT delux, letnik 1971. Košak, Šentjernej 120. PRODAM R 4, letnik 1977. Naslov v upravi lista (3481/79). PRODAM spačka, letnik 72. Informacije dobite na telefon 25-656. TAM 4500, letnik 1970, registriran prodam ali zamenjam za osebni avto. Vinko Bojane, Kristanova 53, Novo mesto. POCENI prodam NSU 110 SC. Marjan Kužnik, Vrhovo 6, 68216 Mirna peč. PRODAM škodo 100 Š, letnik 1971. Gomila 7, Mirna PRODAM 101, letnik 1972, registrirano za eno leto. Informacije 84-916. PRODAM 125 PZ, 1975, zaradi odhoda v JLA za 4,8 M. Telefon 84-916. PRODAM Z 750, letnik 69, parni. Pod Trško goro 52, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1974. Naslov v upravi lista PRODAM Z 101, letnik 1974, prevoženih 79.000 km. Polde Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. PRODAM UGODNO prodam 3 vezana asimetrična dvokrilna zasteklona, belo oplcskana, malo rabljena, dobro ohranjena okna dimenzije 126 x 156 cm. Tine Novak, Leskovec 1 78, 68273 Leskovec. PRODAM 2500 kosov modularne opeke (Ciglanc Zagreb) dimenzije 29 x 20 x 15 cm. Naslov v upravi lista ali telefon 22-064. PRODAM kason za tovorni avto, letnik 1972. Vinko Robek, Dobru-ška vas 29, Škocjan, tel. 85-218. VINSKO prešo na kamen prodam. Joža Vukčevič, Globočiče 8, Kostanjevica na Krki PRODAM ruvač za krompir Vihlmaus. Slavko Gregorčič, Gor. Kronovo 5, 68222 Otočec ob Krki PRODAM tisoč strešnikov Kikinda, novih. TeL 21-602. PRODAM zamrzovalno skrinjo Gorenje (220 litrov). Stane nigelj, Bela cerkev 6. POCENI prodam hrastavo, dvakrat rabljeno vinsko kad. (20 hi). Franc Ajster, Krška vas 58-68262. ZARADI odhoda v JLA ugodno prodam nove elektronske orgle, dvomanualne, NEW DUO Tjger. Naslov: B. Fabjan, Dolenjske Toplice 80, telefon 85-756. NA ZALOGI imam mline za grozdje. Peter Henigman, DoL Toplice 66. KOMBINIRAN otroški voziček prodam po ugodni ceni Špehar, Cesta brigad 9. UGODNO prodam gradbeno barako, primerno tudi za vikend, na Hrastu v Beli krajini Dolinar, Ra-govska 6, Novo mesto, tel 23-246 zvečer. UGODNO prodam garnituro kavč -fotelja, dobro ohranjeno. Alojz Hočevar, Mokronog, novi blok od 16. ure dalje. PRODAM avto dvigalo HIAP (3500 kg), hidravlično, dele za FAP 13 KA, prednja os kompletno z gumami, diferencial, hidravlični volan (komplet) in kiper kason (komplet). Telefon 85-417 Šentjernej. PRODAM malo rabljen kombiniran bojler na drva in elektriko za kopalnico znamke Braun. Naslov: Janez Smolič, Ostrog 2, 68310 Šentjernej, tel. (068) 71-069. PRODAM skobelni stroj debelinka. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (3465/79). UGODNO prodam spalnico. Cesta herojev 33 a. PRODAM orgle Tiger in nekaj delov za VVartburga. Trebnje, Obrtniška 9. PRODAM ostrešje (grušt) 6x8. Viljem Starič, Vrh 3, Trebelno. PRODAM gjobok otroški voziček. Anica Sedaj, Šegova 16, Novo mesto. PRODAM spalnico po ugodni ceni. Vida Bagari, Šegova 6, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjen radioaparat z gramofonom Iskra deluxe s 50 ploščami in prenosni tranzistor Telefunken, dobro ohranjen. Julij Schmidt, Mestne njive blok 7, 2. nadstropje, Novo mesto. PRODAM moder globok voziček, rabljen eno leto, dobro ohranjen. Mirjana Zečevič, Majde Šilc 20, 68000 Novo mesto. PRODAM večjo količino asparagusa spr. iz gredice. Ogled ves dan. Jožica Sviben, Gorenja vas 6, Leskovec pri Krškem. PRODAM malo rabljeno hladilno skrinjo 200 litrov. Naslov v upravi Usta (3487/79). PRODAM termoakumulacijsko peč 4 KW. Boris Panič/Trnje 31 b, Brežice. UGODNO prodam 48 basno harmoniko za začetnike. Slavka Mrkšič, Bršljin 46, Novo mesto. KUPIM KUPIM vikend v okolici Kostanjevice na Krki aU v okohci Dol. TopUc. Informacije na tel. (068) 22-967. KUPIM rabljeno kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista (3492/79). HITRO kupim družinsko hišo v Novem mestu, po možnosti v centra Aco IsmanovskL Krivajska 30, Zagreb. KUPIM rabljen pianino aU klavir. Telefon 063-158 Šerbec. FRANC GODLER, Mali Cerovec 5, opozarjam Košeletove, Kastelčeve, Krcsalove, Ivana Umek a in Antona Sckula iz Nove gore, da ne napadajo mene in ženo in izzivajo kjerkoli. Kdor tega ric bo upošteval, ga bom sodno prc-ganjaL PREKLICUJEMO pašo in pregon živine preko zemljišč v lasti KZ KRKA Novo mesto, delovišče Klevevž. ROZA KOŠTOMAJ iz Gor. Pijav-škega prepovedujem možu Francu prodajanje premičnin in nepremičnin za pijačo, ker ima še nepreskrbljene otroke. PREPOVEDUJEM vsakršno delanje škode in pašo po parceU na Peš čenki in Volavčah. Jože Koliger, Gor. Mokro polje 1, Šentjernej. IVAN GORENC, Češnjice 9, Otočec, prepovedujem hojo in vožnjo skozi moje laze in vožnjo ter dejanje škode na dolgi njivi Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL OBVESTILA I GASILSKO DRUŠTVO ŠKOCJAN friredi v nedeljo, 2. septembra 979 veliko vrtno veseUco z bogatim srečolovom. Zabaval vas bo ansambel,.ZAGORJANI”. ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA KATJA RUPENA prične z delom dne 3. septembra 1979. ZOBNA AMBULANTA za borce NOB prične zaradi letnih dopustov z rednim delom zopet s 1. oktobrom 1979. OPRAVLJAM vsa clektroinstalacijska in strelovodna dela in se priporočam Elektroin-stalacije, Milan Jurca. Hruševac 18, Straža. OPRAVLJAM avtoličarska dela in se priporočam. Avtoličarstvo, Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, telefon 23-529. NOVO NA MIRNI! Fotoatelje s prodajo filmskega materiala Ki derič, Roje II, od danes naprej vsak dan, razen nedelje, od 16. d° 20. ure. Izvršujemo lotografsk* dela v črno-beli in barvni tehniki prodajamo filmski material slik« na željo stranke tudi okvirimo-Vljudno vabljeni! .'iy.es ZA življenski praznik ANTONU ZEVNIKU iz MetUke še na mnoga zdrava, zadovoljna in vesela leta kličejo vsi, ki gm ima)0 radi, še posebno pa Gregor, Roman in Mirjam ter Bojan. Branko in Kristjan. Čestitke in želje veljajo tudi ženi za minula praznovanja, obema pa še vrsto skupnih in zadovoljnih let želijo Miro z družino in Ivan z družino iz Nemčije. DNE 18. julija 1979 nas je prizadel požar. Gasilci so biU izredno hitri m počrtvovalni. Za odpravo posledic sc iskreno zalivaljujem: KK SZDL Petrova vas, IMV Semič, GG Črnomelj, vsem prijateljem, posebno pa vaščanom Lokev in Rožanca, ki so v raznih oblikah nudili pomoč. Družina Grahek, T nlcvp f f\ mi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi ata ANTON RAKAR iz Mrzle Luže št. 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, Krajevni skupnosti Velika Loka, tov. Kozlevčarju za poslovilne besede ter sosedom in vaščanom. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice IVANE JERMAN iz Krke s e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Janezu Janžekoviču, zdravnikom, sestram in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto, vsem sosedom in družini Seničar. Hvala tudi patru Luki za opravljeni obred. Globoko žalujoči: vsi njeni M UGODNO prodam stanovanjsko hišo ob asfaltni cesti Črnomelj -Vinica v Malem Neraicrc Ogled možen vsak dan. Jože Panjan, Mali Ncrajec 2, 68343 Dragatuš. PRODAM parcelo do 1/2 78 arov v k. o. Gotna vas - gozd. Ponudbe pod »DELITEV”. UGODNO prodam dve gradbeni parceli v Gorenji vasi pri Mirni z vso potrebno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem ali celotno posestvo s cca 4 ha zemlje vseh kultur. Od železniške in avtobusne postaje je oddaljeno 2 km. Dovoz možen z vsakim vozilom. Informacije dobite pri ■ Ani Dremelj, Škijanče 7, 68233 Mirna. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA JERIČKA iz Brusnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem m sosedom ter vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti Najlepša hvala kolektivom: IMV, Ljubljanska banka, Novoteks— menza, OOZSM Brusnice in sosedom za podarjene vence. Posebna zahvala GD Brusnice, GD Ratež in GD Gabrje za spremstvo. Hvala govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni pogrebni obred ter biusniškim pevcem. Žalujoči: žena Anica, hčerka Jožica z družino, sin Miro, sestra Štefka z družino ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST Št 35 (1568) 30. avgusta ZAHVALA V starosti 93 let nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PRIMOŽIČ iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali številne vence in šopke: Posebna hvala tov. Sovretovi, pihalni godbi, pevkam in duhovniku. Žalujoči: otroci: Fani, Anica, Angelca, Jože in Lojze z družinami ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, sina in brata JOŽETA SMOLIČA iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ‘'Uiurnuvuni Id SllC^UClUU U9CUJU UUClUC^Čl uuucuva UUUIIVV mesto, gasilskemu društvu Trebnje, lovski družini Dobrnič in kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica ALOJZIJA BUČAR iz. Dol. Vrhpolja Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom za izraze sožalja in podarjene vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebno h vato smo dolžni kolektivu Iskre Šentjernej in sodelavcem za podarjeni venec in denarno pomoč. Enaka hvala duhovščini iz Pleterij za ganljive besede ob krsti in župniku iz Šentjerneja za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Franci z družino, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, sina in brata JANEZA BEVKA iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetje in j;a spremili k preranemu počitku. Posebno se zahvaljujemo druziri Češnovar, vaščanom iz rodne vasi, sosedom, avtoprevoznikom in obrtnikom iz Šentjerneja, ZSAM in Elektrotehni Ljubljana ter duhovnikoma za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FELIKSA ROZMANA Škarpovega očeta iz Brezove rebri, kije po hudem trpljenju preminil v 81. letu starosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaf” kakorkoli počastili njegov si kom, vaščanom, znancem in prijatejjem, ki so amin, ga obdarili s toliko lepega cvetja in ga spremili" na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma v Žužemberku, zlasti dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči:žena, otroci z družinami, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Boleč je spomin na 14. avgust, ko nas je zapustil sin, brat ter stric TONE KASTELIC s Pangrč grma 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč. Lepo se zahvaljujemo podjetju Mercator in podjetju IMV za podarjene vence, Ivanki Boltes za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred Žaluj v. 5i: mama, bratje Stanko, Peter, Jože, Štefan in brat Martin z družino, Janez z ženo Marijo ter sestra Marija z d nižino ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 35. letu tragično zapustila naša dobra žena, skrbna mamica, hčerka, sestra, botrica in teta MARINKA KOVAČ roj. ŠKEDEU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njem zadnji poti, ji podarili toliko vencev in cvetja, za izraze sožalja in tolažbo v najtežjih trenutkih. Neutolažljivi: mož Janez, hčerka Irenca, sin Robert, mama, ata, sestre Pepca, Slavka, Tončka in Metka z družinami ter drugo sorodstvo Ljublj; Schvv jana, Novo mesto, Gradišče, chvvaikheim, 20. avgusta 1979 M ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je komaj v 54. letu starosti za vedno zapustila naša draga, ljubljena žena, mama, stara mama in sestrična ANTONIJA NOSAN roj. JUDEŽ s Tolstega vrba 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali toliko vencev in cvetja ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Urbanu in Francki Goijanc, družinam Škrbec, Mihelčič, Mali, Zupančič, Turk in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali Prisrčna hvala govorniku tov. Francu Kovačiču za ganljive besede ob odprtem grobu, dr. Starcu in ostalemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za trud, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju, kolektivu IMV Novo mesto (avto-park, lahka presemica), GD Orehovica, pihalni godbi iz Šentjerneja, pevcem iz Brusnic in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, sinovi Jože in Franci z družinama, Ivan ter drugo sorodstvo V SPOMIN MIRI HALER MARJANU PUGLJU ’( in BOJANU MARKOVIČU iz Dol. Toplic Minila so tri leta, odkar je ugasnilo vaše mlado življenje. Š no je v nas bolečina, ki je ne moremo preboleti Hvala tistim, ki se jih še vedno spominjate. Še ved-vsem Vsi njihovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric DRAGO ERŽEN 4 w » iz Kočevja, Kidričeva 4 Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, organizaciji ZB Kočevje, OOZK, Društvu upokojencev, Gospodarskemu razstavišču v Ljubljani, sindikalni organizaciji LIK Kočevje, KS, SDK Kočevje in stano- A DacaIma »tnliimln n. Al r A _ 1- S _. ___ 1. 1 mama M ■ n valcem Kidričeve 4. Posebna zahvala govornikom za poslovilne besede,'godbi, vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje, in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, otroci Danica, Marjana, Tone, Vera in Ana z družinami, sestra Rozi iri drugo sorodstvo ZAHVALA Strti od bolečine ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre in tetice DANICE GLAVAČ roj. HR1BERŠEK se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje in nam lajšali bolečino v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste jidaiovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili k počitku. S posebno hvaležnostjo se zahvaljujemo dr. Malavašiču in ostalemu osebju splošne ambulante Senovo za. dolgoletno požrtvovalno skrb med njeno boleznijo. Iskreno se zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem, smdicalni organizaciji TOZD Papirkonfekciia, ki so s pogostimi obiski, posebno z zadnjim, skušali pričarati vzdu§e v njenem delovnem okolju, kamor se Je z veliko ljubeznijo do vseh hotela vrniti Prisrčna hvala govorniku za ganljive besede na poslednji poti, TGO Metalni Senovo, sindikalni organizaciji Lisce Senovo, in osnovni šoli XIV. divizije Senovo, ki so se je spomnili in ji podarili vence in cvetje. Hvala duhovnicu za lep pogrebni obred in godbi na pihala za žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste se je na kakršenkoli način spomnili Žalujoči: mož Ivan, hčerka Željka, sin Darko, mama, ata, brat Leo z družino, sestra Nada z družino in drugo sorodstvo Senovo, Kr&o, dne 6. avgusta 1979 ^•35 (1568) 30. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ž 4 4 4 \ \ 4 Ž 4 4 4 \ I Življenje na kolesu Bilo je pred približno šestimi leti, ko se je Novo-meščan Božo Mijajlovič odločil, da bo vsakodnevnemu sprehajanju po mestu, posedanju s prijatelji po lokalih in praznim pogovorom naredil konec. Dim s plesišč in najstniško razposajenost je zamenjal za precej bolj razgibano in polno življenje. Včlanil se je v kolesarski klub in začel resno vaditi Preresno - in ravno zato so nekdanji prijatelji posmehljivo napovedali, da se bo kaj kmalu, pomehkuženi mestni otrok, vrnil v njihovo družbo, da ga bo garaški šport hitro vrgel tja, od koder je prišel Zmotili so se. Enaindvajsetletni športnik je namreč danes edini iz vrste kolesarjev, ki je prva opozorila, da raste na Dolenjskem nov kolesarski klub, in osvojila vrsto republiških ' naslovov ter celo prvensvo na državnem mladinskem ekipnem tekmovanju. Drugi so odnehali zavoljo prenapornih vsakodnevnih treningov, nekateri zaradi študija Mijajlovič pa se v pogovoru o njegovem kolesarskem koncu le nasmeje. , Konec je mogoče napraviti le," pravi ta čas najboljši dolenjski kolesar, , če je s čim do konca opravljeno. " In potem obmolkne ter tako nafbolj skromno napoveduje, da se boo njemu in njegovih klubskih tovariših še dostikrat slišalo. In zato ni niti najmanj čudno, če ga srečate že zgodaj zjutraj, kako hiti na kolesu proti Krškemu, deset ur kasneje pa na partizanski magistrali, ko s hitrostjo 80 km na uro pelje v Belo krajina Kolo je namreč za Novo-tehninega kontrolorja plinskih priključkov nekakšen opij, ki ga je zasvojil tako, da v šestih letih ni okusil morja niti pobliže videl slovenskih planin V,se je imel sicer nič kolikokrat kot na dlani v času dirk in rad je priznal, da bi se nekajkrat kmalu zgodilo, da bi zapeljal iz kolone in sedel v vabečo senca V, času tekme namreč marsikdo v koloni hitrih fantov, ki jih preganjajo čas in tekmeci, in jih neusmiljeno šibajo sončni žarki ali dež in sneg, obupa. Dolenjec pa se na čase teko imenovane krize pripravi že na startu. Ve, da bo prišla, vendar takrat, ko je najhuje, ne zapelje razočarano vstran. „Zagrizem," pravi Božo, „ težko je, zelo težka Zaradi tekmecev, ki te prehitevajo, zaradi gledalcev in ne nazadnje zaradi samega sebe Kolesarstvo je kot življenje Tp spoznanje mi daje moči In zato ne odneham Na srečo mi je v veliko pomoč tudi brat Stane, študent medicine in tekmovalec iz naših najboljših mladinskih kolesarskih časov" Ta čas Božo, kolesar, ki je na jugoslovanskih kolesarskih stezah požel že obUo priznanj, najraje misli na prihodnost. Pa se ne vdaja praznim sanjam, kako bo v družbi obetavnega Zrimška in Štiha v članski konkurenci posegel po najboljših ekipnih uvrstitvah Mijajlovič sodi namreč med tiste mlade ljudi, ki dobro poznajo sami sebe in svoje možnosti In prepričan je, da bo v družbi svojih prijateljev dosegel še lepše rezultate. J. PEZELJ % ODLOČALA JE HITROST IN SPRETNOST -Ena od osmih disciplin draga tu šk ih kmečkih iger je bila tudi prevoz vode v zbiralnik. Da je bilo v njem čimveč vode je pomagal tudi dež, ki je ves popoldan neusmljeno padal. Ob seštevku osvojenih točk je slavila ekipa Nerajca in prejela pokal. (Foto: J. Pavlin) Obilo mokrote na kmečkih igrah Na prvih dragatuških kmečkih igrah je nastopilo 60 tekmovalcev iz 13 vasi — Najboljša je ekipa Nerajca — Dež ni uklonil ne tekmovalcev, ne prireditelja Prve dragatuške kmečke , igre bi tudi to nedeljo kmalu „padle v vodo”. Vse popoldne je lilo kot za stavo in prenehalo šele tedaj, ko so z igrišča odšli zadnji tekmovalci, premočeni od potu in dežja. Kljub mokroti pa so bfle igre nadvse zanimive in so navdušile več kot petsto gledalcev, ki so se pripeljali od blizu in daleč in ob navijaški strasti je marsikdo med njimi pozabil, daje treba dežnik držati nad glavo. V osmin tekmovalnih disciplinah se je pomerilo šestdest mladincev iz OOZSMS Obrh, Zapudje, Belčji vrh, Nerajec, Suhor, Sipek, Brdarci, Podlog, Butoraj, Lahinja, Dobliče, Grič in gostitelja iz Dragatuša. Igre bi lahko delili v dva dela: suhe in mokre, vendar le v sončnem vremenu. Največ smeha so požele igre, kjer so morali tkmova-lci prenašati in prelivati vodo in se jim ob tem ni bilo težko še malo zmočiti. Tako je v igri moral fant naložiti dekle v cizo in jo z vedrom, polnim vode, na glavi čimprcj mimo ovir pripeljati do zbiralnika, kjer so na koncu sodniki izmenli , katera dvojica je prinesla največ. Voda se je polivala tekmovalcu za vrat tudi v naslednji igri, ko je moral v vreči z brunom rokah spodlesti pod ovirami V tretji igri so vodo dvigali iz vodnjaka, POGREŠAN OD SOBOTE JO JE PA RAZLOČEK, TOVARIŠI!” — Tule imamo še primer tovariša Jožiča vne organizacije Hitro tkal Le kaj si lahko Repiča. Gre za težko kršitev delovnih obve- mislijo o naši disciplini, o našem redu drugi, znosti, saj se je neposrednik Jožič Repič napil denimo, slučajnostni obiskovalci, ako naletijo prejšnjo sredo domala do nazavesti, in to na tak nrimr? Sni vendar tikmn »netil«« nekaj minut po deseti se pravi, sredi delovne ga dne, je rekel predsednik disciplinske komi-sije. — Trije so ga vlekli domov rhimo vratarja, to sem videl na lastne oči, je rekel prvi član disciplinske komisije. — S svojim vedenjem je napravil zelo slab vtis in če ostane brez kazni, se lahko zgodi, da bo že jutri podobnih pojavov vrsta, je mlel drugi član disciplinske komisije. — Pijanci ne bi smeli imeti prostora med nami Kaj bi se zgodilo, če bi se, recimo, tovariš Repič tako natreskan poškodoval? Kdo bi odgovarjal kdo bi plačeval? je vpraševal tretji član disciplinske komisije, ki je bil hkrati tudi varnostnik. - V skladišču zelenih nogavic, kjer dela tovariš Repič, je moral v času njegovega alkoholiziranega stanja nekdo delati namesto njega. Kje ima tovariš Repič čut tovarištva? je zanimalo četrtega člana disciplinske komisije- - Ne nazadnje je tovariš Repič član delo na tak prizor? Saj vendar nismo gostilna, 'še manj bife! je povzdignil glas peti član disciplinske komisije in se je zazrl s krvavimi očmi v predsednika. — Zadeva je zares nerodna. Repič nasprotuje kakršni koli kazni, kajti tisto sredo so se majali mimo vratarja tudi direktor vseh direktorjev, komercialni direktor pa še tehnični povrhu. In to malo po dvanajsti. Skupaj z dvema nemškima poslovnežema, je povedal predsednik disciplinske komisije. — To je, tovariši, velik razloček. Nikakor ne moremo enačiti Repičevega nacejanja s pitjem direktrja vseh direktorjev, komercialnega direktorja in tehničnega direktorja Slednji trije so morali piti po službeni dolžnosti, Repič pa se ga je natočil samoiniciativno, je postavil piko na i prvi član disciplinske komisije. — Dogovorimo se torej o kazni, ki bo dcletela tovariša Jožiča Repiča je rekel predsednik disciplinske komisije in bilo mu je lažje pri srcu. TONI GAŠPERIČ nasprotne ekipe pa so tekmovalca motile s koli tako, da so mu iz vedra poizkušale spraviti čimveč vode. Brez vode ni šlo tudi pri košnji. Tekmovalke so jo nalivale z odra v tulec za oslo in seveda ob tulcu, kar je bilo za gledalce še bolj duhovito. Starejši možje so se čudili, od kod znanje in spretnost mladih fantov pri sestavljanju lojtmega voza. Naloženega s slamnatimi balami so potem peljali čez dm in strn, kot bi bile najmanj štiri konjske moči V rdeči niti so se tekmovalci na cilju najedli slovenske nacionalne jedi - mleka z žganci, ki so ga v jerbasih na glavi prinesle sotekmovalke. Na koncu so najboljše ekipe prejele pokale prvih krnečih iger. Najbolje se je odrezala ekipa iz Nerajca (Suhor, Belčji vrh), ki je zbrala 39 točk. Za mo so se uvrstili: Šipek (Brdanci, Podlog) 38 , Obrh (Zapudje) 37, Dragatuš 35, Butoraj (La-hinja)29, Grič (Dobliče) 17. Igre so odlično pripravili prizadevni člani KUD Oton Zupančič in 00 ZSMS ter Mladi zadružniki pod pokroviteljstvom KZ Črnomelj in TTKS Črnomelj. JANEZ PA VUN V soboto zjutraj je odšel od doma v Velikem Slatniku 64—letni Anton Golob in od takrat ga domači pogrešajo. Nazadnje so ga ljudje videli v Janščah v soboto okoli 18. ure. Golob je oblečen v ijave hlače, modro srajco in zeleno jopico, na glavi pa nosi klobuk. Ce je kdo videl pogrešanega ali o njem karkoli ve, naj to sporoči na novomeško postajo milice ali na naslov Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. Opere sam in kar v Krki Osemdesetletnik Jože Zorič še pere s perilnikom na Krki — Spomini na upor v Judenburgu — Ni več vrstnikov Pri Račji vasi v spodnjem toku Krke marsikaj spominja na nekdanje čase. V reki in ob obrežju žnadrajo jate rac in gosi, osemdesetletni Jože Zorič pa od časa do časa zavihti na glavo perilnik in h ajd na „žehto” v reko. Tisti zaskrbljeni za čistost Krke bodo kajpak zdvomili, čeprav kateri od gospodarjev sem in tja v vsem manj čisti vodi napaja tudi živino. Po končanem tehtanju” Zorič perilo za vsak primer še splakne pod vodovodno pipo. J6 e?je navkljub letom korenina in pol Vse postori sam. „Otrod so rekli, da pridem lahko k njim v Ljubljano, pri vsakem bi lahko bil malo. Kaj bom pa vmes jedel „dodobrodu-šno pove Tu ob Krki ima v lončkih premnogo rož, 40 kokoši in še marsikaj, kar ne bi zamenjal niti za novi brežiški dom upokojencev. S trpkostjo našteva domačije, ki so jih pokupili Hrvatje, saj čez teden, razen enega vrstnika, ni nikogar na razgovor.” V kuhinji se ne bojim meriti z nobeno žensko,” pove in pristavi, kako je bil svoje čase oficirski ku- har. l am pn JuaenDuigu je ouo seveda tudi vse kaj drugo. „Slovenske fante, ki so se bili uprli, so pošteno zdelali Madžari, bilo bi pa za vse še huje, če vmes ne bi udarili še Italijani'Ti si vsaj niso upali tako blizu,” sklene pripoved. Če bi bilo po svetu po njegovem, bi se razumeli vsi. Podobno kot se na njegovem dvorišču razumejo pes in mačka. „Najlepše razvedrilo je, ko grem na polje, da le ni človek lačen,” pravi A. 1. Cvetje in gobe II. hortikulturna razsta-l va — Tri dni oglardt®| kopa Hortikulturno društvo gobarska družina iz Novega mesta, organizatorja lanske razstave „Gozd, gobe, cveti je“, pripravljata že drugo podobno prireditev. Odprli jo bodo 8., zaprli pa 10. septembra. Dolenjska metropola se na IL hortikulturno razstavo že pripravlja. Člani obeh društev po svojih močeh urejajo mesto in okolico, posnemajo pa jih, žal v majhnem številu, tudi lastniki zasebnih liiš in stanovalci v blok. Tako naj bi mesto razstavne dni in okoli 15.000 obiskovalcev sprejelo čisto in okrašeno. Letošnjo razstavo bodo zaradi lanskoletnega dobrega obiska (okoli 7000 občanov) pripravili v precej večji športni dvorani „Marof*. K temu jih je prisililo tudi število prijavljenih razstavljat cev. V Novem mestu bo namreč svojo dejavnost pokazalo kar 60 organizacij iz Slovenije in Hrvaške. Ob tem bodo prireditelji pripravili še gobarsko in ribiško razstavo, razstavo zdravilnih zelišč, pogrinjkov, jamarske dejavnosti, obiskovalci si bodo lahko ogledali malo razstavo slikarja Jožeta Kotarja, lončarske in lesene dekorativne predmete, vrtne garniture in igrala, lepotno drevje in grmovnice itd. Predstavniki obeh novomeških društev so na 1. sestanku pred razstavo sporočili, da bodo tudi letos pripravili vrsto predavanj. Pokrovitelj tridnevne prireditve bo ,,Krka“, tovarna zdravil J. P. NAJ BO MESTO LEPO! Prireditelji razstave „Gozd, gobe, cvetje” pozivajo prebivalce’ Novega mesta, da poskrbe za lepši videz mesta v razstavnih dneh. „Vse za otroka” v Celju 29. septembra bo tretjič odprt Mednarodni sejem v dvorani .Golovec", na katerem sodeluje vrsta domačih ih tujih razstavljaIcev DOLENJSKA PSIČKA PRVAKINJA Na 25. jubilejni mednarodni razstavi psov, ki se je zaključila v nedeljo, so bili dolenjski ljubitelji in gojitelji psov slabo zastopani Kljub temu so zabeležili lep uspeh. 17-mese-čna psička jazbečarka Živka je dobila oceno odlično, v izbiri med odličnimi pa je postala prvak v razredu mladih. Lastnik psičke je Stanko Pleskovič iz Mokronoga. Pleskovič je že leta 1973 s svojim psom jazbečarjem (poginil je letos) osvojil najvišji naslov - Prvak Slovenije. »Celjski sejem je pomemben prispevek v poglabljanju in razširitvi družbene dtibi za otroka, saj je po svoji temeljni zasnovi svojevrstna jugoslovanska gospodarska, poslovna, strokovna, vzgojna in kulturna manifestacija”, je v sejemskem katalogu zapisala Zora Tomič, predsednica Jugosiovan&ega odbora za Mednarodno leto otroka. Letošnja prireditev je tem pomembneje ravno zaradi sovpadanja s podobnimi programi v Mednarodnem letu otroka. V celjski dvorani »Golovec” bo na 2500 m2 površine ZLATNIKI MIS - 79 Zlate in srebrne kovance, ki jih bodo izdelali o priliki VIII. Mediteranskih iger Split 1979, bo preko svojih poslovalnic lahko prodajala le Jugobanka. Banka bo prodajala tako kompletne kolekcije kot tudi posamezne apoene v zlatu in srebrn različnih nominalnih vrednosti Prve kolekcije bodo na razpolago že v septembra. PAVLIČ - NOVI DRŽAVNI PRVAK Na tretji letošnji dirki ** državno prvenstvo, ki je bito v nedeljo v Slavonski Požegi, d j* Novomeščan Lojze Pavlič « j redno vožnjo ponovno pribori* zmago in si s tem praktično š® zagotovil naslov državnega prvaka v kategoriji motociklov d° 125 ccm. Po tem nastopu '* skupno 38 točk in prepričljivo vodi Pavlič tekmuje tudi v razredu do 50 ccm — šport s Tomosovim tovarniškim motociklom Z obema kategorijama novomeškemu AMD letos pribori* skupaj 52 točk. M. K- KROMPIR S KROMPIRJEM -Fani Čuk z Grajske poti 12 v Kočevju je 21. avgusta izkopala na svojem vrtu nekaj krompirja, najdebelejša dva pa je prinesla pokazat. Večji je tehtal 1,25 kg, manjši pa 6o dkg. Pravi, da takega krompirja ni še nikoli imela. Gnojila ga je z umetnim in zajčjim piojem. (Foto: Primc) razstavljala cela vrsta domačih intu' iih razstavlialcev. Sejem bo trajal do 5. septembri! spremljalo ga bo še niz prireditev tri manifestacij, ki to akcijo smiseln? zaključujejo. Pokrovitelj sejma »V84 za otroka” je Gospodarska zbornic* Jugoslavije, njen predsednik BH Vakič pa bo sejem tudi odprl R. * CVET IN SAD — Nenavadno igro narave je na jablani pri domači hiši v Dolenjih Kamencah opazila Milena Semenič. Zrela zlata p ar me na se je okrasila s cvetovi, kot da je pomlad. Gospodinja pravi, daje to posledica toče, ki je ta del prizadela pred dvema mesecema in drevo močno oklestila.(Foto: J. Pavlin) LETINO OBETA DOBRO______________ Viktor Velše iz Sel pri Semič** pravi, da bo letos krompitja toliko, kot že leta ne. V dokaz J« prinesel krompirjevega junak^’ kateremu je natehtal dobrih dkg. Ta teden so pri Velšetovm vrgli v lonec en sam kromp** .*? dovolj ga je bilo za celo d**®*’ no, kajne?