Učiteljstvo in parlament. -f- Težko je dobiti stan, ki bi bil tako očividno izpostavIjen popolni samovolji poklicanih in nepoklicanih faktorjev, kakor je učiteljski stan na avstrijskih ljudskih šolah. Vkljub vsem predlogom raznih reform, ki naj bi izprevrgle sedanji sistem brezpravnosti in izkoriščanja, ni nobena onih velikih politiških strank, ki so se obstanka državnega šolskega zakona menjavale v gospostvu, imela srenosti in dobre volje, da bi čula nujne klice po raoderni preosnovi ljudskošolskih razmer, klice, ki so prihajali iz krogov pravno in materialno zapostavljenega učiteljstva. Zaman smo kazali cela desetletja na to, da zavzema učiteljstvo zaradi vladajočih razmer stanovsko disciplino in prepotrebni ugled zavirajoče pastorsko stališče. Zakaj nemogoča je v današnjih razmerah omejitev moči, mogočnosti in tudi prepotence nekaterih občinskih zastopov, krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov, ki imajo našo usodo v svojih od birokraške more okostenelih pesteh. Brezsrčnost vlada tam, kjer bi morala biti merodajna demokraška načela. Na čelu korporaeijam, ki smo jih navedli, stoji naučno ministrstvo. In vse te oblasti imajo pravico, ukrepati o dolžnostih učiteljstva, a le prevečkrat sili na dan totalno pomanjkanje enotnega vodstva inenotnega oblikovanja Ijudskega šolstva in z njim nerazvezno združenih razmer učiteljstva. To čutimo bridko, prebridko! Govorimo o razmerah, ki trpi ob njib. v s e avstrijsko učiteljstvo, saj bo o teh razmerah govor tudi v novem dunajskem parlamentu. In te razmere dokazujejo, da pri nastavljanju in imenovanju učiteljstva ne upoštevajo sposobnosti in deloljubnosti, nego da poganja protekcija najbujnejše cvetove, zakaj krajni in okrajni šolski sveti morajo seveda biti tako sestavljeni, da ima v njih slučajno vladajoča politiška stranka premoč in tudi oblast. Poglejmo jih samo na Dunaj! Kako delajo tam z učiteljstvom vkljub državnemu šolskemu zakonu, je naravnost vnebovpijoče! Tam je merodajno zgolj politiško prepričanje posameznikovo, in zategadelj sije tamkaj zlata doba politiškim neznačajnežem. In 6e se mimogrede ozremo n. pr. na Kranjsko, vidimo tudi, kako se preko noči presanjajo značaji, ki si obetajo od slučajno vladajočih politiških razmer zlate gradove. Gola samopašnost mori značaje in oskrunja moško čast! Ako bi pa tudi bila uveljavljena določba, da ima pri nastavljanju in avanziranju odlo.il no moč samo kvalifikacija, bi se morala pred vsera zdrobiti inštitucija tajne kvalifikacije. Sedaj je za nas tajnost vseh tajnosti, in če je kriviena, nimaš moči proti nji že zategadelj, ker je ne poznaš. V tesni zvezi s to brezprimerno brezpravnostjo ljudskošolskega učiteljstva je tudi njegova materialna beda. Vkljub doIočilu § 55. državnega šolskega zakona: BNajmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska obeina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko vso svojo moč obračajo na svoj poklic, in da je učiteljstvu še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim doticnega kraja," je gmotno stališče učiteljstva skrajno žalostno, da, naravnost neznosno. Skopa izboljšavanja gmotnih razmer daleč zaostajajo za vedno rastočo splošno draginjo. Provizoriška leta in pomikanje v višje plačilne razrede se vedno zavlačujejo, in zaraditega je splošno avanziranje tako počasno, da je učitelju le redkokdaj mogoče doseči toliko dohodkov tedaj, ko bi mu bilo lahko z ozirom na starost ustanoviti si domače ognjišče. Vrhutega trpi citirani paragraf na strašni razteznosti. Dokaz temu je to, da je v raznih kronovinah učiteljstvo različno plačano. (Tako n. pr. je najvišja plača učitelja na Tirolskem 2000 K, v Šleziji pa 3400 K.) Da se že enkrat fiksirajo službeni prejemki avstrijskega učiteljstva, je treba paragrafu 55. državnega šolskega zakona pripisati dosta\ek, da morajo veljati za določitev minimalnih dohodkov, pod katere ne sme nobena kronovina, š t i r j e najnižji razredi državnih uradnikov. Sredstvazaizvedbo te zahteve naj dobe dežele od države. Treba nam je pravičnega disciplinarnega zakona, da se u.iteljstvo lahko naslanja nanj kot na krepko oporo in da z njim lahko odbije vsak napad na njegovo svobodo. Učiteljstvu je treba tudi službenega reda, ker nam daje samo to uspešno sredstvo proti posezanju v stanovsko naše delovanje. Vsak učitelj naj ne ve sarao, kje so meje njegovili dolžnosti, temveč naj tudi ve, kje se nehajo pravice Djegovih predpostavljenih gosposk. Službeni red je pa tudi potreben za vzdrževanje mirnega in harmoniškega občevanja učiteljstva med seboj. Kaj je v okviru zakona dolžnost tega, kaj pravica onega? Kakor že rečeno: V novem parlamentu pridejo v razgovor tudi ta vprašanja, ki živo sezajo v ves ustroj šolstva, v naše pravne in gmotne razmere in posredno tudi v kulturno življenje vseh avstrijskih narodov. Da bo govoril novi parlament o vsem tem, zato poskrbi učiteljstvo in tisti zastopniki Ijudstva, ki poznajo kulturno misijo u.iteljstva. Mi smo storili svoje, drugi store svoje: vse je pripravljeno, da pride naš dan! Naši konkretni predlogi so: 1. Povzetek dolžnosti iu pravic učiteljstvavslužbeno pragmatiko, kijoprevevaj moderni duh. 2. Javna kvalifikacija. 3. Praviea ugovora proti krivičnim sodbam v osebni kvalifikaciji. 4. Demokratizacija šolstva in vseh šolskih gosposk. 5. Od učiteljstva izvršena volitev zastopnikov v deželne šolske svete. 6. Absolutna neodvisnost šole in u č i teljstva od vsega in vsakogar, ki niraa s šolstvom inučiteljstvom direktnih zvez in njima nasproti obveznih dolžnosti. 7. Absolutna svoboda učiteljstva v vsem delovanju na podlagidoslejveljavnih državnih šolskih in osnovnih zakonov, doklerjihje izpoponil modernejši duh. Pred vsem pa kardinalna zahteva: 8. Popolna ma^terialna enakopravnost 1 j u d s k o š o 1 s k e g a in m e š č a n 8 k o š o 1 s k e g a učiteljstvaz državnimi uradniki zadnjih štirih činovnih razredov. In sedaj: Na delo! Prijatelji učiteljstva in šolstva na delo! Po vaših delih vas bomo sodili.