S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 28 SKUPNA FAKTORSKA PRODUKTIVNOST V HSE IN PRIMERLJIVIH PODJETJIH Alenka Kavkler, France Križanič, Žan Oplotnik, Vasja Kolšek Povzetek V obdobju zadnje finančne krize je dodana vrednost v devetih velikih evropskih energetskih družbah iz sedmih držav močno nihala in v povprečju stagnirala. Razlike v rezultatih so bile posledica preteklih investicijskih odločitev ter poslovnega modela. Ocena s Cobb – Douglasovo produkcijsko funkcijo kaže, da med temi podjetji dodani vrednosti v HSE relativno največ prispeva delo in najmanj kapital. Leta 2012 je HSE po skupni faktorski produktivnosti zdrknil na zadnje mesto med devetimi opazovanimi podjetji. Še 2009 je bil po tem rezultatu na ravni povprečja. Do poslabšanja skupne faktorske produktivnosti je v HSE prišlo ob upadu njegove proizvodnje električne energije ter ustvarjene dodane vrednosti v letu 2011. Ključne besede Organizacija panoge in makroekonomija, proizvodnja električne energije, energetika in makroekonomija JEL L16, L94, Q43 Abstract During the period of the last financial crisis, the value-added in major European energy companies from seven countries strongly fluctuated around a stagnant trend. The differences in the results were caused by past investment decisions and by their business models. The analysis, based on Cobb-Douglas production function, shows that among these enterprises HSE uses relatively more work and less capital (assets) to create the same amount of value- added. In 2012, HSE slipped to the last place among nine observed energy companies, regarding measured total factor productivity. Yet in 2009 this result in HSE did not differ from the average of other observed electric power producers. The deterioration in total factor productivity in HSE took place over the decline in its electricity production and value-added in 2011. Key words Industrial organization and macroeconomics, Electric utilities, Energy and Macroeconomics JEL L16, L94, Q43 29 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 1.O skupni faktorski produktivnosti Gospodarjenje je zavestna dejavnost z namenom zmanjšati omejenost dobrin, s katerimi ljudje zadovoljujemo svoje potrebe. V ekonomski analizi delimo gospodarjenje v štiri faze: produkcija, razdelitev, menjava in poraba. Produkcija je tisti del gospodarskega procesa v katerem ljudje z delom, svojimi sposobnostmi, s pomočjo delovnih priprav in ob razpoložljivih naravnih danostih izdelujejo nove dobrine. Te dobrine imenujemo proizvode. Mednje sodijo tako blago kot storitve (Bajt, Štiblar, 2002). Pojem proizvodnje, kot ga uporabljamo v ekonomski analizi, se je razvijal postopoma. Izraz proizvodnja ima sicer latinski izvor: producere je za Rimljane pomenilo prinašati in se je navezovalo na sadove zemlje (Gilbert, 1987). Pojem produkcija v sodobnem smislu so oblikovali fiziokrati oziroma njihov vodilni avtor François Qesnay (Qesnay, 1759). Produkcijsko funkcijo (odnos med velikostjo proizvoda in kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki so sodelovali pri njegovem nastanku) je zastavil predstavnik Stockholmske šole ekonomije - Knut Wicksell (Wiksell, 1901), matematično pa sta jo dodelala ameriški matematik in ekonomist Charles Cobb in Paul Douglass (Cobb, Douglas, 1928). Njuna povezava med delom in kapitalom na eni strani ter produktom na drugi strani je dopuščala ocenjevanje razlik v ekonomiji obsega (pri različni ravni angažmaja dela ali kapitala je njuna produktivnost različna – donosi so lahko pri tem rastoči, konstantni ali padajoči), ni pa omogočala ocenjevanja substitucije (nadomeščanja) kapitala z delom ali obratno. To so kasneje dopolnili. Prvi korak je naredil Robert Solow (Solow, 1957) z razvojem CES proizvodne funkcije, v kateri je Cobb – Douglasova proizvodna funkcija le opis posebnega primera širšega nabora možnih kombinacij proizvodnih faktorjev v produkciji (Jorgerson, 1987). V Cobb – Douglasovi produkcijski funkciji se je odprla še ena razsežnost. Poleg dela in kapitala je v pojasnjevanje dane ravni produkcije vključena tudi konstanta. Robert Solow jo je v petdesetih letih dvajsetega stoletja uporabil pri razlagi gospodarske rasti (Solow, 1956). Koeficient konstantnega člena v Cobb – Douglasovi produkcijski funkciji namreč kaže skupno faktorsko produktivnost, odvisno od tehnologije, organizacije in morda tudi drugih okoliščin (na primer naravnih danosti, če niso že vključene kot del v produkciji angažiranega kapitala). Pri takratnem razumevanju gospodarske rasti, kot posledice povečevanja dela in zlasti kapitala (investicij), je Solow dosegel tako rekoč kopernikanski obrat. Solowova interpretacija proizvodne funkcije, v kateri je bila skupna faktorska produktivnost (total factor productivity – pogosto se uporablja kratica TFP) gospodarstvu dana od zunaj (eksogena), je bila kasneje nadgrajena z vključitvijo dodatnega produkcijskega faktorja – človeškega kapitala – običajno se kot pokazatelj uporablja število let dokončanega šolanja zaposlenih, možno pa je tudi uporabili obseg investicij za R&D, ipd. Med začetnike tega pristopa sodi Keneth Arrow (Arrow, 1962), kodificiral pa ga je z novo teorijo gospodarske rasti Paul Romer (Romer, 1986). Na ta način je postala skupna faktorska produktivnost posledica gospodarskih odločitev o angažiranju človeškega kapitala in oblika delovanja gospodarstva (zanj endogena). S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 30 V primerjavi gospodarjenja HSE in devetih energetskih družb, velikih evropskih proizvajalcev električne energije, smo uporabili Solowov izračun skupne faktorske produktivnosti kot pokazatelj relativne uspešnosti HSE. Upoštevamo, da so vsa v analizo vključena podjetja velika in da v njihovi proizvodni funkciji velja zakon velikih števil. Na njem temeljita tako Cobb-Douglasova funkcija, kot Solowov pristop izračuna skupne faktorske produktivnosti. V nadaljevanju je najprej prikazana primerjava produktivnosti dela in kapitala med devetimi evropskimi energetskimi družbami (ena od njih je HSE), sledi ocena Solowovih rezidualov (v deterministični naravi Cobb - Douglasove produkcijske funkcije so enaki konstanti pri tej funkciji) ter alternativni izračun teh rezidualov s stohastično analizo po klasični OLS metodi ter s sodobno metodo Levinsona in Petrina. Metodologija izračunov je v matematičnem zapisu prikazana in obrazložena v 6. točki tega poglavja. 2. Produktivnost dela in kapitala v HSE ter v osmih energetskih družbah V Tabelah 1 do 6 je predstavljena dodana vrednost, število zaposlenih in vrednost sredstev, produktivnost dela in kapitala (merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega oziroma na sredstva) ter kapitalska opremljenost dela (sredstva na zaposlenega) po devetih velikih evropskih energetskih družbah: EDF iz Francije, Enel iz Italije, E.ON in RWE z Nemčije, Vattenfall iz Švedske, Fortum iz Finske, CEZ iz Češke ter GEN in HSE iz Slovenije. Pri HSE upoštevamo del, ki se ukvarja z energetiko in celoten HSE, v katerem so zajete tudi hčerinske družbe Premogovnika Velenje, ki ne sodijo v energetski sektor. Ta, (ne)energetski del HSE je v letu 2012 ustvaril 24 milijonov evrov dodane vrednosti, zaposloval 1223 delavcev ter imel skupaj 56 milijonov evrov sredstev. V Tabeli 1 vidimo, da je od 2009 do 2012 dodana vrednost v HSE nihala in bila 2012 manjša kot 2009. Enako velja za GEN, E.ON, RWE in CEZ. Obratno je dodana vrednost pri Vattenfallu, Fortumu, Enelu in EDF na koncu opazovanega obdobja presegala svojo raven iz 2009. Vendar je tudi tu opaziti nihanje. Podatki v Tabeli 2 kažejo, da se je med 2009 in 2012 v energetskem delu HSE število zaposlenih znižalo v (ne)energetskem pa povečalo, tako da je bilo leta 2012 v delovnem razmerju pri celotnem HSE več ljudi kot 2009. Podobno velja za GEN. Pri ostalih analiziranih energetskih družbah je število zaposlenih med 2009 in 2012 upadlo: najbolj pri Fortumu (20%), pri E.ON-u (15%) ter Vattenfallu in Enelu (po 10%); pri RWE, EDF in CEZ je bil upad zaposlenosti manjši. Sodeč po podatkih o vrednosti sredstev od 2009 do 2012 so nekatera od analiziranih podjetij v tem obdobju investirala, druga pa dezinvestirala. Po podatkih v Tabeli 3 se je obseg sredstev povečal v HSE (v energetskem in (ne)energetskem delu), GEN, Vattenfallu, Fortumu, 31 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H Enelu, EDF in CEZ. Upadel je pri obeh nemških v analizo vključenih proizvajalcih: E.ON in RWE. Pri slednjem za skoraj 6%. Tabela 1 Dodana vrednost (mio €) HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 347 374 2426 150 18695 16928 3411 20174 27987 3722 2010 351 378 3226 105 18834 17724 3390 22161 27513 3848 2011 305 329 8202 135 15891 15274 3736 20577 27976 3610 2012 325 349 8115 119 16714 16001 3511 21021 29096 3412 Tabela 2 Število zaposlenih HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 2734 3836 36593 626 85108 70726 13278 81208 155072 32985 2010 2615 3824 38459 595 85105 70856 11156 78313 158764 32627 2011 2581 3819 37679 654 78889 72068 11010 75360 151804 31420 2012 2677 3900 33059 661 72083 70208 10600 73702 154730 31308 Tabela 3 Sredstva (mio €) HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 1839 1874 58177 655 156729 93438 19841 162331 240035 20036 2010 1856 1901 60146 680 152614 93077 21964 168052 240559 21696 2011 2226 2276 58675 720 140426 92656 22998 169891 231962 23190 2012 2540 2596 61567 714 152872 88202 24628 171656 250118 25301 V Tabeli 4 vidimo, da je od 2009 do 2012 produktivnost dela (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega) upadla v HSE (celoten in samo energetskih del), GEN, RWE in CEZ. Pri Vattenfallu, E.ON, Fortumu, Enelu in EDF se je povečala. V opazovani skupini podjetij je imel 2012 celoten HSE najnižjo produktivnost dela. Če upoštevamo le energetski del, je bil po tem kriteriju CEZ vendarle slabši od HSE. Po produktivnosti dela je med temi podjetji izrazito nadpovprečen Fortum. V Tabeli 5 je prikazana produktivnost kapitala (dodana vrednost na sredstva podjetja). V HSE je od 2009 do 2012 krepko upadla (v celem HSE za 33%). Podobno velja za GEN, S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 32 E.ON, Fortum in CEZ, v manjši meri pa tudi za Enel in EDF. Pri RWE je bil obseg dodane vrednosti na sredstva podjetja 2012 enak kot 2009, pri Vatenfallu pa večji. A je povsod opaziti nihanje. V izkoristku sredstev oziroma dodani vrednosti na sredstva sta med analiziranimi podjetji najboljša RWE in GEN, HSE pa je po tem kriteriju podoben Vattenfallu, CEZ, in Enelu ter nekoliko slabši od Fortuma. Najnižjo dodano vrednost na sredstva imata E.ON in EDF. Tabela 4 Dodana vrednost na zaposlenega (v sto tisoč €) HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 127 97 66 239 220 239 257 248 180 113 2010 134 99 84 176 221 250 304 283 173 118 2011 118 86 218 206 201 212 339 273 184 115 2012 121 89 245 179 232 228 331 285 188 109 Tabela 5 Dodana vrednost na sredstva (v sto tisoč € dodane vrednosti na milijon € sredstev) HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 189 199 42 229 119 181 172 124 117 186 2010 189 199 54 154 123 190 154 132 114 177 2011 137 144 140 187 113 165 162 121 121 156 2012 128 134 132 166 109 181 143 122 116 135 Tabela 6 Sredstva na zaposlenega (v sto tisoč €) HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 686 489 1590 1046 1842 1321 1494 1999 1548 607 2010 727 497 1564 1143 1793 1314 1969 2146 1515 665 2011 882 596 1557 1101 1780 1286 2089 2254 1528 738 2012 970 666 1862 1080 2121 1256 2323 2329 1616 808 Rezultati v Tabeli 6 kažejo, da je HSE po kapitalski opremljenosti dela podoben CEZ (celoten HSE ima manj sredstev na zaposlenega, njegov energetski del pa več kot CEZ) ter GEN in precej šibkejši (z manj kapitala na zaposlenega) od ostalih primerjanih podjetij. Po tem kriteriju sta bila 2012 najmočnejša Enel in Fortum, blizu pa jima je bil tudi E.ON. 33 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H Od leta 2009 do 2012 so se sredstva na zaposlenega najbolj povečala v Fortumu (55%) in v energetskem delu HSE (41%) ter za nekoliko nižje odstotke v CEZ, Vattenfallu, E.ON in Enelu ter komaj opazno v GEN in EDF. Pri RWE so upadla. V Tabelah 7 in 8 sta prikazana vpliv dela oziroma kapitala na dodano vrednost po podjetjih, izračunano po Cobb – Douglasovi produkcijski funkciji za vsako od analiziranih podjetij v vsakem letu opazovanega obdobja posebej. V Tabeli 7 vidimo, da je vpliv dela na dodano vrednost (pokazatelj tega vpliva oziroma prispevka je delež stroškov dela v dodani vrednosti) največji (nad 35%) v HSE, EDF in Vattenfall ter le nekoliko manjši pri RWE in E.ON. V GEN, Enelu in CEZ je med 27% in 22%, pri Fortumu pa le 16%. Razlike v tehnologiji in strukturi delavnosti so torej med opazovanimi podjetji velike. Pri tem je zanimivo, da podjetja s precejšnjim deležem termoelektrarn v svoji proizvodnji električne energije (Tabela 9) nimajo nujno tudi večjega vpliva dela na to proizvodnjo (kar 50% električne energije proizvedene v CEZ je iz termoelektrarn – v HSE je za delež 55% - pa je vendarle CEZ med podjetji kjer je prispevek dela dodani vrednosti med najnižjimi). Prav tako velja, da podjetja, ki proizvedejo večino električne energije v nuklearnih elektrarnah nimajo nujno majhnega vpliva dela na proizvodnjo te energije (76% elektrike, proizvedene v EDF, je iz termoelektrarn – pri GEN je ta delež 89% - pa je vendarle EDF po prispevku dela dodani vrednosti na prvem oziroma drugem mestu, odvisno ali pri HSE upoštevamo energetski del oziroma celoto, med analizirano skupino energetskih družb). Tabela 7 Vpliv dela na dodano vrednost HSE energetski HSE cel Vatten- fall* GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 0,31 0,37 0,99 0,18 0,28 0,27 0,15 0,24 0,38 0,18 2010 0,31 0,38 0,90 0,27 0,28 0,27 0,15 0,22 0,42 0,19 2011 0,37 0,45 0,33 0,23 0,37 0,34 0,14 0,21 0,39 0,19 2012 0,36 0,42 0,36 0,27 0,31 0,33 0,16 0,23 0,40 0,22 * Vattenfal l : Stroški dela v letu 2009 (2,40 mi l i jard) so skoraj enaki dodani vrednost i (2,43 mi l i jard) . V letih 2009 in 2010 so vrednosti za stroške materiala, blaga in storitev dosti višje kot v letih 2011 in 2012. Npr. v letu 2010 stroški znašajo pribl. 20,7 milijard, v letu 2012 pa 11,5 milijard. α L S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 34 Tabela 8 Vpliv kapitala na dodano vrednost HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 0,69 0,63 0,01 0,82 0,72 0,73 0,85 0,76 0,62 0,82 2010 0,69 0,62 0,1 0,73 0,72 0,73 0,85 0,78 0,58 0,81 2011 0,63 0,55 0,67 0,77 0,63 0,66 0,86 0,79 0,61 0,81 2012 0,64 0,58 0,64 0,73 0,69 0,67 0,84 0,77 0,6 0,78 Tabela 9 Viri proizvodnje električne energije (v % od celote) HSE Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ Hidro 45.0 25.1 10.9 6.5 0 34.5 23.2 7.2 3.1 Termo 55.0 43.3 0.3 66.1 79.8 33.5 57.6 15.3 49.9 Nuklearna 0 29.1 88.7 21.8 13.5 32.0 14.0 75.5 44.1 Alternativna 0 2.4 0 5.5 6.7 0 5.2 1.9 3.0 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 V Tabeli 7 tudi vidimo, da se je vpliv dela na dodano vrednost, ocenjeno po pristopu Cobb - Douglasove proizvodne funkcije, od 2009 do 2012 povečal pri vseh opazovanih podjetjih (Vattenfall ne upoštevamo) razen pri Enelu, kjer je nekoliko upadel. Rezultati v Tabeli 8 kažejo, da je prispevek kapitala dodani vrednosti v naši skupini analiziranih energetskih družb najmanjši pri EDF, HSE in Vattenfallu (od 58% do 64%). Nekoliko večji (67% oziroma 69%) je pri obeh analiziranih nemških energetskih družbah, RWE in E.ON ter nadpovprečen (od 73% do 78%) pri GEN, Enelu in CEZ. Daleč največji je pri Fortumu (84%). Od 2009 do 2012 se je prispevek kapitala dodani vrednosti pri skoraj vseh analiziranih podjetjih zmanjšal. Izjema je Enel (Vattenfalla tudi tu ne upoštevamo). 3. Skupna faktorska produktivnost v HSE in v osmih energetskih družbah V Tabelah 10 in 11 so prikazani rezultati ocene Solowovega ostanka oziroma skupne faktorske produktivnosti po devetih analiziranih energetskih družbah in za obdobje 2009 do 2012. Kolikšen je prispevek »tretjega« proizvodnega faktorja (poleg dela in kapitala) dodani vrednosti posameznega podjetja vidimo v Tabeli 10, spreminjanje tega prispevka od 2009 do 2012 pa v Tabeli 11. α K 35 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H Tabela 10 Skupna faktorska produktivnost - velikost HSE energetski HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 0,167 0,153 0,066 0,212 0,141 0,195 0,182 0,147 0,138 0,170 2010 0,170 0,153 0,080 0,140 0,145 0,205 0,171 0,156 0,136 0,164 2011 0,130 0,115 0,162 0,173 0,140 0,179 0,180 0,144 0,142 0,147 2012 0,126 0,113 0,165 0,150 0,138 0,196 0,163 0,149 0,141 0,129 Tabela 11 Skupna faktorska produktivnost – stopnje rasti HSE energet. HSE cel Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2010 0,019 -0,005 0,194 -0,413 0,029 0,049 -0,065 0,060 -0,014 -0,034 2011 -0,272 -0,286 0,704 0,206 -0,035 -0,134 0,054 -0,084 0,044 -0,110 2012 -0,034 -0,014 0,019 -0,140 -0,019 0,087 -0,101 0,037 -0,008 -0,131 Rezultati v Tabeli 10 kažejo, da je bila leta 2012 skupna faktorska produktivnost (učinek izbrane tehnologije, organizacije, poslovnega modela, ekonomije obsega, ipd.) v opazovani skupini podjetij največja pri RWE (skoraj 20%) in najmanjša v HSE (v celotnem le dobre 11%, pri upoštevanju samo energetskega dela pa okoli 13%). Če opazovana podjetja rangiramo glede na skupno faktorsko produktivnost, je na vrhu RWE, za njim pa sta dve skandinavski podjetji: Vattenfall in Fortum (nekoliko nad 16%), sledita GEN in Enel (15% - blizu enostavne aritmetične sredine tega rezultata pri devetih analiziranih podjetjih), potem EDF in E.ON (14%) ter na koncu CEZ in energetski del HSE (nekoliko pod 13%). Od leta 2009 do 2012, torej v obdobju po začetku sedanje finančne krize, se je skupna faktorska produktivnost nekoliko povečala pri RWE, Enelu in EDF ter krepko upadla v HSE, GEN, E.ON, Fortumu in CEZ. Leta 2009 je bila skupna faktorska produktivnost v energetskem delu HSE skoraj 17%, približno na ravni povprečja (aritmetične sredine osmih analiziranih podjetij - Vattenfalla zaradi nizke dodane vrednosti, verjetno računovodske narave, v tem letu ne upoštevamo). V Gen je bila skupna faktorska produktivnost celo največja med opazovanimi podjetji. Sledilo je, kot rekoč, veliko poslabšanje tega rezultata. Kako se je odvijalo spreminjanje skupne faktorske produktivnosti 2009 do 2012 v devetih velikih evropskih energetskih družbah kaže Tabela 11. Skupna faktorska produktivnost je pri vseh analiziranih podjetjih nihala (Vattenfalla ne upoštevamo). V HSE (energetski del in celota) se je skupna faktorska produktivnost močno poslabšala 2011 in nekoliko manj 2012. V letu 2011 je bil za HSE značilen močan upad dodane vrednosti. Če se ozremo na S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 36 ostala podjetja, zajeta v našo analizo, ki so od 2009 do 2012 povečala skupno faktorsko produktivnost, vidimo, da je v tem obdobju RWE izboljšal skupno faktorsko produktivnost ob znižanju dodane vrednosti, števila zaposlenih in sredstev medtem ko sta Enel in EDF skupno faktorsko produktivnost izboljšala ob povečanju dodane vrednosti. 4. Alternativni izračuni skupne faktorske produktivnosti Vpliv »tretjega« produkcijskega faktorja na dodano vrednost po devetih evropskih energetskih družbah smo ocenili še s stohastično analizo. Pri tem smo uporabili dve metodi. Klasično regresijsko analizo (OLS), ki daje pri ocenjevanju produkcijske funkcije pristranske rezultate, ter novejšo metodo Levinsona in Petrina. Zaradi poenostavitve v tabelah ne ločimo več med energetskim delom HSE in celotnim podjetjem, pač pa upoštevamo samo še njegov energetski del. 4.1. OLS ocena (pristranski rezultati) Rezultate regresijske ocene skupne faktorske produktivnosti na dodano vrednost devetih evropskih energetskih družb prikazujemo v Tabelah 12 (velikost vpliva) in 13 (stopnje rasti tega vpliva). V Tabeli 12 vidimo, da se je pri vseh analiziranih podjetjih po alternativni oceni skupna faktorska produktivnost povečala glede na enostaven izračun prikazan v Tabeli 10. Pri HSE je najnižja od devetih podjetij in bolj zaostaja za skupno faktorsko produktivnostjo pri CEZ (naslednji po rangu) kot po prvotnem izračunu. Tudi po OLS oceni ostaja po velikosti skupne faktorske produktivnost med ocenjevanimi podjetji RWE stabilno na prvem mestu, se pa je najbolj izboljšal rezultat pri Fortumu in Enelu. Stopnje rasti v Tabeli 13 kažejo, da se je tudi po tem alternativnem izračunu, skupna faktorska produktivnost v HSE močno poslabšala 2011 ter nato nekoliko tudi 2012. V letu 2009 je bil HSE glede na skupno faktorsko produktivnost ocenjeno z OLS regresijo (Tabela 12 – prva vrstica z rezultati) na petem mestu v analizirani skupini podjetij; bil je zlasti pred EDF in E.ON ter za malenkost tudi pred Enelom. Sicer v Tabeli 13 vidimo, da je skupna faktorska produktivnost po podjetjih, tudi ocenjeno z alternativno metodo, nestabilna. Močno niha. Če ne upoštevamo Vattenfalla, je bilo to nihanje še največje pri HSE. 37 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H Tabela 12 Skupna faktorska produktivnost – velikost HSE energetski Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 0,216 0,065 0,252 0,199 0,274 0,256 0,211 0,189 0,223 2010 0,219 0,083 0,173 0,204 0,288 0,246 0,228 0,184 0,218 2011 0,167 0,217 0,210 0,186 0,248 0,263 0,212 0,194 0,197 2012 0,160 0,214 0,185 0,188 0,271 0,237 0,216 0,190 0,174 Tabela 13 Skupna faktorska produktivnost – stopnje rasti HSE energetski Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2010 0,015 0,249 -0,377 0,027 0,048 -0,039 0,077 -0,024 -0,022 2011 -0,271 0,956 0,192 -0,091 -0,150 0,067 -0,073 0,054 -0,104 2012 -0,042 -0,015 -0,125 0,010 0,089 -0,103 0,019 -0,020 -0,119 4.2. Metoda Levinsohna in Petrina Pomanjkljivosti stohastične ocene produkcijske funkcije z OLS regresijo do neke mere odpravlja metoda Levinsohna in Petrina. Če namreč podjetje pozna produktivnost v času, ko izbira inpute (ter produktivnost vpliva na inpute), govorimo o simultani pristranskosti (angl. simultaneity bias). Levinsohn in Petrin (2003) se problemu izogneta s pomočjo približka oziroma »proxy« spremenljivke.Velikost skupne faktorske produktivnosti, ocenjene po tej metodi, prikazujemo v Tabeli 14, stopnje rasti oziroma spreminjanje tega rezultata pa v Tabeli 15. V Tabeli 14 vidimo, da se po novem izračunu vpliv skupne faktorske produktivnosti na dodano vrednost analiziranih podjetij dodatno poveča. Razen pri HSE, GEN in CEZ je to povečanje celo zelo veliko. Taka razlika v rezultatih, še bolj pa izjemno velik učinek vpliva tega »tretjega faktorja« na dodano vrednost (pri RWE skoraj 90%) verjetno nakazuje, da ta nova metoda ocene skupne faktorske produktivnosti ni robustna. Empirično je sicer korektna, jo pa lahko v tej fazi njene uporabe pojmujemo kot ilustracijo. V HSE se je od 2009 do 2012 in zlasti v 2011 skupna faktorska produktivnost poslabšala tudi če jo ocenimo po metoda Levinsohna in Petrina. V Tabeli 15 vidimo, da je pri večini v analizo zajetih podjetij skupna faktorska produktivnost v opazovanem obdobju nihala. Če odštejemo Vattenfall, je bil nihaj spet največji pri HSE in GEN. S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 38 Tabela 14 Skupna faktorska produktivnost po metodi Levinsohna in Petrina – velikost HSE energetski Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2009 0,426 0,215 0,447 0,747 0,918 0,750 0,810 0,716 0,548 2010 0,438 0,276 0,313 0,761 0,962 0,769 0,891 0,696 0,550 2011 0,353 0,715 0,380 0,688 0,824 0,836 0,837 0,733 0,510 2012 0,350 0,734 0,333 0,726 0,892 0,775 0,860 0,732 0,465 Tabela 15 Skupna faktorska produktivnost po metodi Levinsohna in Petrina – stopnje rasti HSE energetski Vattenfall GEN E.ON RWE Fortum Enel EDF CEZ 2010 0,027 0,249 -0,357 0,019 0,047 0,025 0,095 -0,028 0,003 2011 -0,214 0,953 0,194 -0,101 -0,154 0,083 -0,062 0,052 -0,076 2012 -0,010 0,025 -0,131 0,053 0,079 -0,075 0,027 -0,002 -0,093 V zadnjem letu našega opazovanega obdobja, 2012, je bila skupna faktorska produktivnost, izračunana po vseh treh metodah (logaritemska funkcije, OLS regresija ter metoda Levinsohna in Petrina), med analiziranimi podjetji največja v RWE, temu pa sledijo Fortum, Enel in Vattenfall z nekoliko nadpovprečnimi rezultati ter EDF, E.ON in GEN z nekoliko podpovprečnimi rezultati. CEZ in HSE imata najnižjo skupno faktorsko produktivnost. 5. Sklep V obdobju 2009 do 2012 je dodana vrednost pri devetih velikih evropskih proizvajalcih električne energije nihala in v povprečju stagnirala. Med analiziranimi podjetji je opaziti velike razlike v strukturi in tehnologiji proizvodnje električne energije (tako v kapitalski opremljenosti dela kot v produktivnosti dela in kapitala). Te razlike so pogojene z investicijskimi odločitvami v predhodnih obdobjih pa tudi z različnim poslovnim modelom (nemški RWE na primer optimizira rezultat s krčenjem dejavnosti in zaposlenosti, finski Fortum pa s povečevanjem dodane vrednosti in rastjo kapitalske opremljenosti dela). Struktura naravnih virov (voda, premog, …), ki jih podjetja uporabljajo za pridobivanje električne energije teh razlik ne pojasnjuje. Ocena s Cobb – Douglasovo produkcijsko funkcijo kaže, da dodani vrednosti HSE med devetimi primerjanimi energetskimi družbami relativno največ prispeva delo in najmanj kapital. HSE torej varčuje s kapitalom kot redkim produkcijskim faktorjem. 39 S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H Med analiziranimi energetskimi podjetji je imel HSE leta 2012 najnižjo skupno faktorsko produktivnost. Še leta 2009 je bil po tem rezultatu na ravni povprečja. Skupna faktorska produktivnost se je v HSE močno poslabšala ob upadu dodane vrednosti v 2011. V letu 2012 se razmere niso izboljšale. Nizko skupno faktorsko produktivnost v HSE si lahko razlagamo na dva načina. Ali gre za prehoden pojav, povezan z investicijskim ciklom HSE in lahko pričakujemo izboljšanje, ko bodo novo zgrajene in tehnološko učinkovite proizvodne enote začele delovati. Ali pa gre za hude napake v poslovnem modelu te energetske družbe. In to napake novejšega datuma. Primerjava HSE z ostalimi osmimi velikimi proizvajalci električne energije kaže, da je HSE po produktivnosti dela in sredstev najbolj podoben CEZ. Po prispevku dela in kapitala k dodani vrednosti je najbolj podoben Vattenfallu in EDF, po skupni faktorski produktivnosti pa je najbližje (čeprav s slabšim rezultatom) CEZ ter v nekoliko manjši meri tudi EDF. Angažma dela in kapitala v HSE izven energetike skupno faktorsko produktivnost tega podjetja poslabšuje. Pri tem povečuje vpliv dela in zmanjšuje vpliv kapitala na dodano vrednost. 6. Metodologija in viri podatkov Skupno faktorsko produktivnost kot rezidual Solowa smo ocenili po Cobb – Douglasovi produkcijski funkciji, alternativno pa še s pomočjo regresijske enačbe na logaritmiranih podatkih ter z Levinsohn – Petrinovo metodo z uvedbo »proxy« spremenljivk. V analizo skupne faktorske produktivnosti smo zajeli podatke za HSE, GEN (oba Slovenija), Vattenfall (Švedska), E.ON, RWE (oba Nemčija), Fortum (Finska), Enel (Italija), EDF (Francija) in CEZ (Češka). Podatke o številu zaposlenih, stroških dela, sredstvih, outputu (prihodku in zalogah), stroških materiala blaga in storitev ter o strukturi proizvodnje električne energije (hidroenergija, termoenergija, …) po podjetjih smo zbrali iz njihovih letnih poročil (Interna informacija: mag. Vasja Kolšek, 12. II. 2014). Dodana vrednost je po podjetjih izračunana kot razlika med outputom in stroški materiala, blaga, storitev. S K U P N A FA K T O R S K A P R O D U K T I V N O S T V H S E I N P R I M E R L J I V I H P O D J E TJ I H 40 7. Literatura Arrow K. 1962. The Economic Implications of Learning by Doing. Review of Economic Studies. (3). Str. 155 – 173. Bajt A., Štiblar F. 2002. Ekonomija, ekonomska analiza in politika, Ljubljana, GV Založba, str. 21 – 23 in 249 – 252. Cobb. C.V. Douglas P. H. A. 1928. Theory of Production. American Economic Review. 18 (2). March. str. 139 – 65. Cornwall. J. 1987. 1991. Total factor productivity. The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 4 (K to P). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 660 - 662. Gal, P. N. 2013. Measuring total factor productivity at the firm level using OECD – ORBIS. OECD Economics Department Working Papers No. 1049. Gilbert. G. 1987. 1991. Production: classical theories, The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 3 (K to P). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 990. Jorgerson. D. W. 1987. 1991. Production functions. The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 3 (Q to Z). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 1002 - 1007. Levinsohn, J. in A. Petrin. 2003. Estimating production functions using inputs to control for unobservables. Review of Economic Studies, 70(2): 317-341. Ornaghi, C. in I. van Beveren. 2012. Semi-parametric estimation of production functions: A sensitivity analysis. LICOS Discussion Paper Series 287/2011. Qesnay. F. 1759. Tableau economique. Ed. Kuczinsky M.. Meek M. London. Macmillan. 1972. Romer P. 1986. Increasing Returns and Long – Run Growth, The Journal of political Economy. Vol 94. No 5. Oct 1986. Str. 1002 – 1037. Solow R. M. 1956. A Contribution to the Theory of Economic Growth. Quarterly Journal of Economics. The MIT Press. 70(1). str. 65–94. Solow, R.M. 1957. Technical Change and the Aggregate Production Function. Review of Economics and Statistics. 39. str. 312-320 Wicksell. J. G. K. 1901 in 1906. Föreläsningar i nationalekonomi. Stockholm and Lund: Fritzes. Berlinska. (Angleški prevod. Robbins L. 1934 in 1935. Lectures on Political economy. London. Routlede & Kegan Paul).