CIRIL PETROVEC: Kako naj zberemo in sestavimo statistiko učiteljskega izvenšolskega dela. Pred kratkim je pokrenila tov. Celnar* jeva akcijo za statistiko vsega izvenšolskega dela učiteljic Dravske banovine, o kateri je pov. UJU Ljubljana razposlalo okrožnico na vsa sreska učitcljska društva. Akcija tov. Celnarjeve je vsekako upoštevanja vredna. Vendar se mi zdi, da je poverjeništvo z njo šlo le do pol poti, ker je izvenšolsko delova* nje vsega učiteljstva sploh vredno, da se pre= gledno uredi in statistično poda. To pa tem bolj, ker je taka statistika, dasi saruo enega — namreč mežiškega učiteljskega okrožja, bila že priobčena 13. februarja letošnjega leta v 26. številki »Učiteljskega Tovariša«. Z nje^ no priobčitvijo je podan tudi nekak način, kako naj se taka statistika izdeluje. Vsekako bi pa le ta morala imeti posebne ločene ru« brike za cenjene tovarišice in tovariše. Ker sem prepričan, da sc večina te v »Učit. Tovarišu« priobčene statistike ne spo« minja, naj rjavedem posamezne rubrike, ki jih navaja. Te so: 1. Nadaljevalno šolstvo. 2. Kmetijsko gospodarske ustanove. 3. Prosvetna udruženja. 4. Humanitarna udruženja. 5. Telovadna udruženja. 6. Narodno=obrambna društva. 7. Pevsko-glasbena društva. 8. Razna društva. Statistika ugotavlja: 1. Število vseh članov tega učiteljskega društva. 2. Koliko izmed njih ni vštetih v to sta« tistiko. 3. Koliko članov imajo gori navedena društva med učiteljstvom. 4. Koliko se jih v teh društvih udej« stvuje. 5. Koliko jih upravlja tudi funkcije v teh društvih. Vendar se mi zdi, da tu manjka še ena rubrika. Namreč 4 tovariši v tej statistiki niso člani nikakega društva in sc torcj nikjer ne udejstvujejo. Dvomim pa, da bi prostega časa ne uporabljali za prav nikak važcn poa sel. Treba bi bilo tedaj bodisi za one, ki že delujejo v prostem času v kakem društvu, bodisi za one, ki ne delujejo v nobenem — posiaviti še rubriko: S katero stroko se sicer peča v prostem času. In tu bi našli one tihe delavce, ki jih je sicer v društvih malo vi« deti, ki pa v svojem stanovanju ali njega okolici porabijo vsako prosto minuto za svojo lastno izobrazbo. bodisi za kako — naš stan zadevajočo stroko. Tu bi našli razne dopis« nike v naše strokovne in druge časopise, zgo» dovinarje šolstva, ljubitelje glasbe in druge. Tu bi pa našli tudi sadjarje, čebelarje, hribo* lazce, raziskovalce jam itd. Kajti tudi spe* cializacija vsakega posameznika je tu vredna pozornosti že zato, da zanjo vemo. Tako bi torej obsegli vse naše izvenšol* sko delo, čegar pregled bi nam gotovo ne bil v sramoto. Statistika bi pa morala biti dvojna: 1. Statistika vseh naših društev na podo* ben način, kakor jo je prinesel »Učiteljski Tovariš« o delovanju učiteljstva mežiške do« line, kjer bi s številkami pokazali udejstvo« vanje učiteljstva posameznih društev v iz* venšolskem delu. 2. Vsako posamezno učiteljsko društvo bi moralo narediti natančen seznam krajev, kjer tovariši in tovarišice vodijo v izvenšol« skem delu razne krožke in pa zabeležen način kako so se zanje strokovno pnpravili in ka= ko jih sedaj vodijo. Te bi bilo seveda nave« sti imenoma, kakor tudi razne strokovnjake v posameznih področjih in vse te sezname poslati poverjeništvu v Ljubljano. Vprašanje je samo, kako narediti to sta* tistiko. Po mojem mnenju bi jo morala na* praviti vsaka šola zase. Na zborovanjih bi jih pa odbor učiteljskega društva pobral in uredil. Tako urejene bi se potem poslale pover* jeništvu, ki bi jih zopet izdelalo za vse uči« teljstvo cele banovine. S tem bi bilo izvršeno važno delo. Poverjeništva bi potem, ako bi kje potrkala za koristi učiteljstva, lahko opr= la svoje zahteve na siguren temelj učitelj* skega šolskega in izvenšolskega dela. Ob* enem bi pa imela organizacija takoj pri ro= kah naslove strokovnjakov ali strokovnja= kinj, če je tozadevno naprošeno za pojasnilo od kakega tovariša ali tovarišice, ki se do sedaj ni imel prilike udejstvovati v eni ali drugi stroki izvenšolskega dela. Taka statistika bi pa morala biti na ogled tudi pri zborovanjih posameznih učU teljskih društev, da se taki tovariši in tova« rišice medsebojno spoznajo, izmenjujejo izkušnje in svoje delo pravilno in premišljeno usmerijo. Sestanki takih učiteljskih delavcev bi se potem zdeli sarao ob sebi umevni in vsako izvenšolsko delo bi imelo zagotovljen uspeh že vnaprej, ker bi baziralo na izkuš* njah in ne na eksperimentiranju. Nič manjše važnosti pa ni statistika na= rodnega davka — to je vseh izdatkov, ki jih učiteljstvo plačuje — mesečno ali letno za članarino in podpornino raznim društvom — in pa za naročeno dnevno in drugo bodisi stanovsko, bodisi revijalno časopisje. Tak urejen statistični materijal bi ne dvignil samo našega stanovskega ugleda povsod, kjer bi ga pokazali, ampak bi poverjeništvo lahko nastopalo z njim tudi pri eventualnih svojih posredovanjih za materijalno izboljšanje na« šega stanu, ker bi vsak, kdor bi ta materijal pregledal videl in spoznal, da si take zahteve po materijalnem izboljšanju, naš stan v polni meri tudi zasluži.