Poprišča našega prosvetnega dela (Potreba statfstike o našem prosvetnem delu). (Dopis od mlajšega tovariša.) Idealizem in nazori naših najmlajših tovarišev so zdravi, to nam je porok boljše bodočnostl, našim starejšim tovarišem je pa to veBko zadoščenjo, ker vidijo, da je njih delo iii trud obrodilo zdravo seme. Tudi pričujoči članek nam je priča o tein, ker izvira iz kroga našili najmlajših. Uredništvo. »Učiteljstvo se omejuje preveč med štiri stene«?! Evo jih naših kruhorezov, ki so nam vrgli to frazo ravno v trenotku, ko preživlja naš stan čase, kakršnih morda ni nikoli poprej. Taki in enaki očitki so precej trpki. in prihajajo že nekaj časa sem od prav različnih strani. Nas puščajo popolnoma hladne, ker se učiteljstvo dobro zaveda svojega dela v šoli in izven nje, ki ga vrši z vsem svojim idealizmom, vkljub svojemu slabemu gmotnemu položaju in v ne baš najugodnejših priličnih razmerah. Brez dvoma je prosvetno delo »čiteljstva važnega pomena za narod in državo sploh; zakaj ono zasleduje vzvišene cilje, izobražuje ter dviga Ijudstvo iz vsakdanjega egoizma in materijalizma k skupnetnu delu in altruizmu, kar je zlasti sedaj, v povojnih razmerah. nemale važnosti. Učitelj naleti pri tem na jako težko premagljive ovire, povzročene od naših protivnikov, ki hočejo imeti nad ljudstvom prvo in zadnjo besedo. Mi sami najbolj občutimo udarce in polena, ki se nam mečejo pri tem poslu pod noge. Zaradi tega seveda niti najmanj ne klonimo, dobro zavedajoč se, da si človek pri delu pridobi poleg prijateljev tudi številne sovražnike, ki pa itak niso bili nikoli naši prijatelji. Pri vsem tem delovanju smo navezani sami nase, podpore od oblasti ni v oni izmeri, ki jo rabimo; edino zavest, da zasledujemo občekoristen namen, nas vzpodbuja k vztrajnosti. Le samozavest, zaupanje v lastno moč, brez pretirane boječnosti in oraahovanja, pripomore k uspehu. Tudi morebitni neuspehi imajo kot izkušnje svoj pomen, zakaj kdor nima izkušenj, ta ne more delati. S trdno voljo in neupogljivim značajem si učitelj kmalu pridobi zaupanje in spoštovanje ljudstva. Delovanje učiteljstva na prosvetnem polju je tako mnogobrojno in mnogovrstno, da niti mi sami nimamo o tem skupne in natančne slike. Ono je usmerjeno na najrazličnejše panoge in sega daleč nazaj v čase, ko smo težko^ prenašali gospodstvo tujih mogotcev. 2e takrat je učitelj deloval v jugoslovanskem duhu, seveda bolj natihoma in v skrčenem obsegu, ker je nad njim visel Damoklejev meč, v podobi Šusteršič-Lampetovega biča. Ko smo pa ob težko pričakovanem prevratu vrgli raz sebe suženjske okove in zadihali čisti zrak svobode, je učiteljstvo s podvojeno silo pričelo vcepljati ljubezen do svoje lastne domovine mladini in ljudstvu, vedno spominjajoč se pri tem na trpljenje naših neodrešenih bratov pod grabežljivo imperialistično roko. V to svrho je učiteljstvo ustanavljalo najrazličnejša prosvetna društva, že obstoječa pa oživljalo in jim razširjalo njih obseg. To dela tudi sedaj in bo nadaljevalo v prihodnje, v trdnem prepričanju. da bo naša mlada generacija in država dosegla boljšo bodočnost le z delom. Smelo lahko trdim, da je največ podeželskih sokolskih društev nastalo ravno na vzpodbudo učiteljstva. Saj je učitelj navadno prvi in edini faktor v vasi, ki podvzame iniciativo za prosvetno delo. V teh društvih učiteljstvo pridno goji telovadbo z deco in odraslo mladino, držeč se načela, da v zdravem telesu biva zdrava duša. Moramo imeti pred očmi, da na deželi ni telovadnic niti orodja, ki je za telovadce najbolj privlačno. Mlada sokolska društva si morejo le polagoma nabavljati orodje. Imamo mnogo podeželskih pevskih društev. čijih petje vodi učitelj in ki dosezajo prav lepe uspehe. 2al, da ni dana vsakemu prilika izvežbati se v tej stroki Odvisno je, v kake prilike pride učitelj, kjer se more izpopolnjevati ali pa tudi ne. V ugodnih razmerah zadobi veselje do prosvetnega dela in svojega poklica sploh, v nasprotnem slučaju pa izgubi še tisti zmisel, ki ga prinese s seboj. Poleg šolskih odrov, ki bi jih morala imeti vsaka šola, se peča učiteljstvo s podeželskimi Ijudskimi odri, kjer se zbira in izobražuje odrasla mladina. Tu vodi učitelj režijo in prevzame navadno tudi najtežjo vlogo. Tudi odri se bore s prostornimi težkočami, razen tega ni primernih iger vedno na razpolago. Zaradi majhnega prostora in malega števila igralcev morajo biti igre tem razmeram prikrojene. Številni so tudi tamburaški in drugi orkestralni zbori pod spretnim vodstvom izvežbanega učitelja. Knjižnice in bralna društva je učitcljstvo že od nekdaj pridno ustanavljalo. Marsikatera vaška knjižnica razpolaga s številnimi dobrimi knjigami. V bralnih društvih in ob drugih prilikah vrši učiteljstvo najraznovrstnejša predavanja in govori navduševalne vzpodbudne govore. Tako bi lahko našteval še dolgo vrsto drugih panog prosvetnega delovanja, katerim se učiteljstvo posveča v blagor in dobrobit ljudstvu. Naj nihče ne misli, da nameravam tu izcrpno podati sliko učiteljevega prosvetnega delovanja. Njegovo delo zunaj šole je tako mnogovrstno, da tudi več številk tega lista ne bi moglo podati ne izcrpne in ne površne slike. Dobro bi bilo, ko bi se kak starejši in izkušeni tovariš oglasil in bi podal smernice, bodisi za posamezne panoge, bodisi skupno, kar bo nain mlajšim posebno dobrodošlo. Kake stalne enotnosti se seveda ne da predpisati, ker so okoH ščine najrazličneiše in se je treba na te vedno ozirati. Pri raznih telovadnih, pevskii; in drugih nastopih, združenih s prireditvami, ki prinašajo društvom potrebne ginotne vire, prevzame učiteljstvo najvažnejše in najtežje delo. 2al, da so ti viri z raznimi taksami hudo okrnjeni, kar />a prosveto gotovo ne bo imelo dobrih posledic. Kako važno in koristno misijo vrsi učiteljstvo na gospodarskera polju v prospeh in dobrobit ljudstva — zlasti kmetijskega in delavskega — pričajo številne posojilnice, zadruge. gasilna društva itd., ustanovljena po inicijativi zaslužnih naših tovarišev. Na tem polju bi faktorji, ki po nas tolčejo, našli zaslužne delavce, ki so žrtvovali vse svoje življenje delu za narod. Šolski prostori so le malokje porabni za prosveto in vrši učiteljstvo delo po raznih drugih lokalih, kar često ni v prid dobri stvari. Potrebne bi bile telovadnice, kjer bi se osredotočilo in kohcentriralo vse prosvetno delo, s čimer bi pridobila šola kot torišče prosvete na svojem pomenu in ugledu; potrebna bi bila tudi jasna določba v zakonu. da sme učiteljstvo vedno uporabljati šolo za izvenučne prosvetne namene. 2e iz teh vrstic je razvidno, da je učitelj zaposlen, poleg svojega težkega dela v šoli, na najrazličnejših poljih izven nje. Razen tega je v nasvetih navezan skoro izključno samo nase; zato m čuda, ako zahtevamo večje splošne in strokovne naobrazbe. posebno pa vzgoje naraščaja tudi za izvenšolsko delo že na učiteljiščih. Delovanje izven šole o d v r a č a od alkohola in nikotina, da učitelju neki življenjski zmisel in poživi tudi poklicno življenje, ker drugače je bivanje v zapuščenem in konservativnem kmetskem kraju dolgočasno in duhamorno in se čnti učitelj osamljenega, 5e si ne poišče — dela. Nespametno je pa koga siliti v to ali ono panogo, za katero nima ne veselja. ne potrebne izvežbanosti. Je še mnogo drugih strok. katerim se učitelj lahko posveti, da s tem koristi celokupnosti. Tudi v svojem poklicu v šoli se mora učitelj izobraževati in izpopolnjevati. Da bo naše delo tem uspešnejše, je pred vsem treba medsebojnega podpiranja in strpnosti, čeravno dishannonija pri tako različnih značajih, kakor so med nami, ni izključena, predvsem pa se oklenimo naše stanovske organizacije. Mlajšim učiteljem bodo izkušnje in zgledi starejših dobrodošli, ker oni potrebujejo dobrih in izkušenih mojstrov za vzor. Žalibog moramo svoje moči in sredstva tako uravnati, kakor zahtevajo naša razpoložljiva sredstva in pa naš nad vse kritični eksistenčni položaj. Marsikateri mlajši učitelj se v začetku svojega službovanja zakoplje v dolgove, iz katerih se ne izmota več let, ali pa si nakoplje bolezen, čije posledica je seveda dopust. To sicer ni povsein lastna krivda, zakaj k temu pripoinorejo naše slabe plače in desolatne stanovanjske in prehranjevalne razmere, katerim je učiteljstvo nemalo izpostavljeno; vendar pa se taki slučaji v zahvalo ocenjujejo raje od slabše, kakor od dobre strani. Danes še zboleti ne smeš, ker ti to ni v čast ne v korist, poleg tega prideš še »zgoraj« v slabo luč. Med našim ljudstvom je še vedno razširjeno mnenje, da ima učiteljstvo ogromne plače in da kmetje plačujejo vse davke le radi nas. Za tako mnenje so svojcas poskrbeli demagoški in šoli nasprotujoči elementi. Nam se zaračunava hrana in stanovanje po današnjih visokih cenah, ne pa po naših nizkih mesečnih prejemkih. Naše oblasti in širša javnost nima pravega vpogleda o naših prizadevanjih izven šole in o težkem stališču. Učiteljstvo je ponekje skoraj edini faktor, ki propagira geslo »sloga jači, nesloga tlači«, nasproti mnogobrojnim defetističnim elementom, ki izrabljajo zato vse ljudske strasti in inštinkte proti nam. Kdor ni bil pri številnih volitvah v zadnjih petih letih priča in središče volilnih borb, ta nima pojma o protiučiteljski gonji. Časopisni napadi nam neprijaznih listov so le mal refleks ostudnega in zlobnega početja proti učiteljstvu. Ni treba smatrati za zgolj materijalizem, če se kdo spusti na realna tla in obravnava probleme, ki so predpogoj za eksistenco. Ne malodušnost, ampak gola fakta so, preko katerih ni mogoče iti. Učiteljstvo vrši vzvišeno nesebično delo, kakor malokateri drugi stan, zato pa se čutimo tudi v prejemkih zapostavljene za vsemi drugimi. Zagovarjali se pa ne bomo, ker ni to namen in nam tega tudi rti treba. Naredimo o svojem podrobnem delu izven šole štatistiko in številke nai poKažejo celemu svetu, kako brezpredmetne so fraze, da se omejujemo le med štiri stene.