Oldest Slovene DoHy in Ohio B®st Advertising Medium _VOLUiiE XIX. — LETO XIX. ENAK AVNO EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najs+qrejil slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni %N KRITIZI LINA CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 3, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 209 -^«■'7''!'"'' »»vi, da S'Che'' " Tkuga plat zvona o stranka 7 ... ne pride na gla revoluciji je bilo škofu! Beograjska "Politika" je priobčila poročilo očividca inženirja Pavla Martona iz Brčkega, ki se je ob času izbruha fašistične revolucije nahajal v Barceloni, ki meče povsem drugačno luč na revolucijo v Španiji. erju Cou^^I" strinja s ^""novimi namignjeno, i strinja s aktivnost- HIM •^dno Obse J^atore Romano, je vfke- N%g v "^"ziral govor de-CoughHna na ^hlin JG javno nahrulil pred-izdajal- cem ^ ^%V€lta Rek Uredniški J^tikanskem glasilu vitteri ' pi;ali j ^^eriški časopisi ''^itskpnf razumeti Jkemu ^ se io Gallagher- ^.^u, (Ja^ kratkim mudil pqj^ 5^' ®tolica (papeška °®ti žim odobrava ak- r Šlfnf Coughhna. To Se ni /^^lagher dobro ve, Sv. povedalo o tej za-^ spoštovati in ugodiiosti. . ' War ka't vzbudi od-f Pfcti 0^. govornik nasto-I" predstavlja. ' ' "'O"'®'" %a ^ ^»vii spoštovanje k%ko avtoritete. Stvar kadar i in očitnej- '■■ ^ govornik duhov-visoiyj, jo, da t ^®-^'^anskih krogih V pomeni, da se .'Ploh ne strini. , ak- J - strinja z ra&Uske- NoreR^^^^Jo. da je Ob-Z** vsaj delno k- ?' ^ V&tik pa so pouda- a na sevelta, kar '^a ustavno av- Inženjer Marton piše: Revolucija je izbruhnila ob štirih zjutraj. Pobunile so se garnizije v Barceloni. Vojaki so pod vodstvom oficirjev šli, da zavzamejo važne objekte v mestu. Mesto ie ta čas še spalo. Vojska pri svojem pohodu ni imela sreče. Policija, ki je ostala zvesta vladi, se je skupaj z "Guardia de asalto" — z napadalno gardo postavila po robu upornikom in razvil se je boj. Grmenje topov, ta-ta-strojnic in pokanje pušk je prebudilo prebivalstvo. V ulici Diagonale, ki je ena glavnih žil Barcelone, se je bojeval najbolj kr\'av boj. V bojih so delovali tudi oklopni avtomobili. Posebno hud boj se je bil na Španskem in Katalonskem trgu, prav tako tudi v pristanišču. Tu so uporniki namestili strojno puško na visok spomenik. Od tega gnezda je bilo ubitih mnogo vladinih pristašev, preden je bil spomenik osvojen. V ulici Diagonale se je končal boj že ob šestih zjutraj, torej po dveurni bitki. Uporniki so bili razbiti. Trije tovorni avtomobili, naloženi s trupli, so drveli skozi mesto. Na drugih krajih j^ trajaj boj do popoldne brez prestanka. Položaj vladinih čet ni bil rožnat. Moč policije in "Guardie de asalto" ni mogla vzdržati v boju z vojsko. Tedaj je vlada pozvala na pomoč delavske stro- di iz samostanov in cerkva, so morali te zavzeti z orožjem. Barcelona ima čez sto cerkev in samostanov. Sedaj žalostno izgledajo. V nekaterih so nameščene bolnice, dočim so druge tako porušene, da niso za nobeno rabo več. Pobitih je bilo tudi mnogo duhovnikov, ki so se aktivno udeleževali bojev na strani upornikov. Poročevalec popisuje v "Politiki" nadalje, da miličniki niso (Dalje na 2. str.) sovnico Union stranki manjka 120 Švi(, ' ki g V Osservatoru ..sov^, krlfei,, ,aradi a na predsed- % Ha M k, Uporniki so se poskrili po hišah, samostanih in c6rkvah. Od tam so nekateri streljali dalje. Vladna milica je morala osvajati vsako posamezno postojanko, ki so jo uporniki držali, dokler so imeli kaj municije. Vojaki so prihajali na dan brez bluz in v znak predaje vzklikali: "Viva la republica!" Vojake, ki so se predali, so miličniki takoj uvrščali v svoje oddelke in skupaj z njimi nadaljevali boj proti upornikom. S kolovodji upora so pa takoj obračunali. En strel in truplo je obležalo na cesti. Upor v Barceloni je bil udu-šen drugi dan okrog petih popoldne. Na % ^ejal je, da bo članek bo podal kak Jo-Fashion Rd Niai se bOQta 'Oto oroka 14614 120 tisoč podpisov. Lemkejevci SO predložili samo. 209,664 veljavnih podpisov, dočim jih je bilo potrebnih za dosego polne- kvizicije, ki nekoč ni samo sto-tisoče ljudi pomorila, marveč jih več kot pol milijona pregnala iz Španije ter puščala ljudstvo, da je bolj in bolj obubožalo.'' To so trezne in poštene bese- ga strankarskega statusa najde treznih in poštenih presoje-glasovnici 330,000. In Myers je; valcev španskega položaja, ki je dal lemkejevcem Časa samo do jutri popoldne do pol sedmih, da mu predlože manj^jočih 120 tisoč podpisov, kar jg seveda nemogoče izvršiti. Da pride Lemke na glasovnico kot neodvisen ižandidat, je potrebno 22 tisoč poj^isov, pred nastal s krvavim uporom fašističnih generalov, monarhistov in klerikalcev proti ustavno iz-%,oljeni španski ljudski vladi, do katerega je prišlo, ko se je ta vlada pripravljala, da izvede agrarno reformo in druge reforme, da se olajša neznosne gospodarske razmere španske- loženih bo pa okrc^ 60 tisoč podpisov, da bodo,^-lemkejevci' ga kmeta in delavca. sigurni, da bo na ^ticijah do-1 --- volj veljavnih poC di pogreba jutri. — Tajnica. Himen V soboto se bo vršila v cerkvi sv. Lovrenca poroka Miss Mary Sukovičeve iz Green Road in Josepha Turka, Green Rd. War-rensville Hghts. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže maše. Janko Rogelj doma Danes se je vrnil iz Elyja, Minn., kjer se je udeležil pregledovanja računov JSKJ, Mr. Janko Rogelj, ki pravi, da je bilo zadnje dni v Minnesoti kar mraz in da so v hotelih že kurili peČi. Jugoslovanski radio Nocoj bo proizvajan Hrvatski Seja kluba št. 49 Članstvo kluba št. 49 JSZ je vabljeno, da se polnoštevilno u-deleži klubove seje, ki se bo vršila v čitalnici Slov. Del. Doma jutri zvečer ob osmih in na kateri se bo rešetalo važne zadeve. Vsi rojaki, ki žele pristopiti h klubu, so vabljeni, da tudi pridejo na sejo. Delavci,;vzdramite se pred fašistično nevarnostjo in pridružite se nam v boju proti zlu fašizma! Na obisku Na obisku iz Milwaukeeja se nahaja Mrs. Fabec, prej Sinče-va iz Sodražice. V petek se pa vrne iz New Yorka Mrs. Pakiž. Obe stanujeta pri Mrs. Susa, 865 E. 141 St., kjer jih prijatelji lahko obiščejo. Žalostna vest Joseph Vene, 15438 Calcutta Ave., je dobil iz Drnova pri Krškem žalostno vest, da mu je tam umrl brat Vincenc. Zapuščia v Ameriki dva brata, Johna in Josepha, v domovini pa sedem o-trok, ženo , sestro in druge sorodnike. Pevski zbor Sloga Jutri prične pevski zbor "Sloga" s svojimi rednimi vajami. Prosi se vse člane in članice, da pridejo v določenem času. Pripeljite s seboj tudi nove člane, katere ste dobili. — Predsednik. V bolnišnico Mary Stefanič, 1426 E. 172 St., je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer se bo morala podvreči operaciji. Po zmagi so se milicijonarji program med 6:15 in 6:45 na na kamijonih peljali skozi mesto j postaji WJAY. Posebnost bo' in s stisnjenimi pestmi vzklikali: tamburaški zbor "Jorgovan" "Viva la republica!" pod vodstvom John Haleka. Djo- Narod jih je burno pozdrav- ko Dokic bo pel z tamburaši. Ijal. Preselil popravljalnico Inženjer pripoveduje nadalje Frank Škoflanc je preselil svo-kako je delavska milica pokaza-'jo popravljalnico čevljev iz 3847 la izredno disciplino in ni upri- j St. Clair Ave. na 693 E. 200 St. zarjala nobenih izgredov. Pri i zraven L. Zdešarja. tem pravi o porušenju cerkev: Himen Pqj. , ''C L>ufcjia,| "Ker se je za časa vstaje stre-, V soboto se poročita Miss Pau-potovanje j Ijalo na milico iz mnogih hiš, line Doty in Louis Mack, 1194 E. J posebno duhovniških, kakor tu-i 71 St. Poroka bo civilna. Kultura v petek 4. septembra se bo vršila seja dramskega društva "Anton Verovšek", v navadnih prostorih v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 zvečer. Na tej seji se bo razdelilo vloge za prihodnjo igro, zato je članstvo, osobito še igralno osobje prošeno, da se polnoštevilno udeleži te važne seje. — Tajnik. Zvezno gledališče V pondeljek 7. sept. se bo v Zveznem gledališču na E. 9th in Prospect Ave. začelo uprizarjati svetovpo znano dramo slavnega češkega dramatika Karla Čapka "R. U. R.", v kateri se je dramatik bavil z bodočnostjo^ in mašinska doba v njegovi drami tako delač napreduje, da ljudje iznajdejo mehanične delavce - robote, ki skušajo kontrolirati človeštvo. Toda navsezadnje zmaga človek nad mašino. Drama je zelo zanimiva, napeta in poučna. To bo že šesta dramska produkcija v tem gledališču, katero vodi Works Progress administracija. Diplomatka na kamp. turi Mrs. Ruth Bryan Owen, prva ameriška diplomatka, ki je bila do pred nekaj dnevi ameriška poslanica na Danskem, a je pred nekaj dnevi resignirala, se bo mudila med 9. in 15. septembrom v Ohiju na kampanjski turi, tekom katere bo obiskala Ashtabulo, Alliance, Toledo in druga mesta ter govorila za predsednika Roosevelta. Mrs. Bryan je zelo dobra govornica. Vaje in seja "Slovana" Člane pevskega zbora "Slovana" se opozarja, da se gotovo udeleže vaj, ki se bodo vršile v nedeljo dopoldne ob devetih in sicer zaradi popoldanskega nastopa v Slov. Društv. Domu na Recher a ve., kjer bo društvo "Napredek" priredilo vrtno veselico. Ker pa bo ravno prva nedelja v mestu, bo zbor obenem imel tudi svojo redno me sečno sejo, na katero so vabljeni tudi vsi podporni člani. — I Frank Rupert, tajnik. Vložil 39,167 podpisov Včeraj je sodnik Frank J. Lausche vložil 39,167 podpisov za kandidaturo za okrajnega sodnika. To je rekordno število glasov vloženih po kateremkoli kandidatu za sodnika dosedaj. Bertha Cerkvenik, 440 E. 148 ZADNJE VESTI I smrti, ki divja v Irunu. Rebeli so BEHOBIE, franc. - španska; postavili svoje strojnice v bliži-meja. — Borba med lojalisti in ni mostu ter otvorili smrtonosni rebeli za posest Inina se danes ogenj vselej, kadar se je kak nadaljuje z vso silovitostjo. — borec skušal rešiti preko mosta Prašni in okrvavljeni borci se na francoska tla. Več vladnih I pod pekočim solikceni z bajoneti vojakov je odvrglo pu^ke ter se in ročnimi granatami bore na vrglo v reko, ki je na tem mestu življenje in smrt. Danes zjutraj' sto čevljev široka, da jo prepla-so rebelna letala začela bombar- vajo. dirati fort Arabic pri Inum, [ Francoske obmejne oblasti kjer so delavci, čeprav v manj-; pravijo, da je pribežalo preko šini in mnogo slabše oboroženi meje okrog tisoč pet sto oseb, in izvežbani kot rebeli, ki so po- večinoma žensk in otrok, odkar slali proti njim izvežbane in se je včeraj rebelna bojna črta dobro opremljene vojaške čete, j približala Irunu. Francoski vose vedno hrabro drže. Rebeli pa: jaški tovorni avtomobili preva-so zavzeli tort San Martial, ki žajo begunce v improvizirana je bil najvažnejša obrambna toč- taborišča v St. Jean de Luzu, ka vladnih čet. Vladni topničar- Biarritzu in Boyanni. Privatne ji so začeli zdaj ta fort obstre-,hiše se je spremenilo v zasilne Ijevati. j bolnišnice za begunce, med ka- HUESCA. — Katalonske čete I (Dalje na 2. str.) so danes vdrle v to mesto, ki je - ključ do kontrole zaragoške po- KONEC HUDIČEVIH krajine, in v teku so srditi pou- OTOKOV? lični boji z rebeli, ki se obupi>o p ARIZ, _ Ce bo francoski upirajo. Napad je prišel ponuči j parlament sprejel'vladiii zakon- ' in nepričakovano. Rebeli so se, gj^j osnutek, ki predvideva re-zatekli v vojašnice, ki so njihovo' formiranje francoskega kazen-zadnje pribežališče. skega sistema, potem bo to po- I menilo konec zloglasne jetniške IRUN, dne 3. sept. — Krvavi kolonije na Hudičevih otokih ob boj za poset tega nekoč cvetoče-! obali francoske Gvijame v Južni ga mesta ob vznožju Pirenej, ki Ameriki. Osnutek določa po- je že napol v razvalinah, se nadaljuje z vso silovitostjo. Kakor izgleda, bo borba vsak čas za-nešena v mestne ulice, kajti silovito rebelno bombardiranje s suhega in iz zraka je prisililo maloštevilne in izčrpane vladne čete na umik iz razbitih postojank pred mestom. Kaže, da je vladna obrambna črta pred. mestom že zlomljena. Včeraj je za-plapolala rdeče-zlata rebelna zastava na Mount Turiartu, zadnji vladni postojanki pred mestom. Vladne sile so podminirale cesto, ki vodi v Irun in bržkone so pod-minirana tudi polja okrog mesta. V mestu so ostali samo ša vladni borci in pa njihovi ujetniki, ki bodo morali v slučaju popolne destrukcije poginiti z njimi vred. Vse ostalo prebivalstvo se je umaknilo preko reke Bidassou na francosko stran. (Reka Bidassou tvori tik za I-runom špansko - francosko mejo.) Vladno vojaštvo je bilo na delu vso noč, da je izkopalo strelske jarke in se pripravilo za poslednji odpor. Poveljstvo nad obrambo so prevzeli anarhisti, ker so socijalističhi voditelji baje razmišljali o predaji. Rebelna artilerija je včeraj ves dan z vso silo obstreljevali Irun. Mnogo hiš se je užgalo in mnogo jih je bilo porušenih. Pri tem je bilo pobitih mnogo žensk in otrok, ki se niso pravočasno u-maknili iz obleganega mesta. BEHOBIE, Francija. — Re-belne strojne puške so sinoči pokosile mnogo vladnih borcev, ki so se skušali umakniti preko mosta čez reko Bidassou na varno na francosko stran. Na mostu se je gnetlo stotine žensk, star-St., je sama nabrala 3074 pod-j cev in otrok, ki so iskali zavetje pisov. I pred strahotami razdejanja in stopno odpravo francoskih kazenskih kolonij in vzpostavitev novih jetnišnic v Franciji za dolgoletne kaznjence, ki se jih je doslej pošiljalo v nezdrave pre-komorske kazenske kolonije. GOVERNER OKLAHOME JE SKEPTIK KANSAS CITY. — Gov. Mar-land iz Oklahome, ki je zahteva-vala od ohijskih oblastih izročitev Carltona Chiltona, ki je pred 20 leti oropal neko banko v O-klahomi, potem pa ušel iz ječe, je z ozirom na odlok ohijskih oblasti, da se begunca ne izroči, podal komentar, da so iz ubežnika napravili 'podobo po nedolžnem preganjanega človeka, ki se nič ne strinja s fakti." Mar-land je dejal, da če je Chilton tako izvrsten človek, kakor ga skušajo prikazati v Ohiju, zakaj potem ne vrne banki denarja, ki ji ga je vzel (nad dva tisoČ dolarjev) in zakaj ni zaprosil za eksekutivno pomilostitev ? Listke naprodaj Mihaljevic Bros., 6031 St. Clair Ave., imajo še vedno listke za Vehko-jezersko razstavo po znižani ceni 50 centov. Avtomobilska nesreča Včeraj se je zgodila na Sara-nac Road in Pepper Ave. avtomobilska nesreča, v kateri je bil precej poškodovan Anton Mramor, 1240 East 175 St. Prvo pomoč je dobil v bolnišnici, sedaj se pa nahaja na domu. Dobila nagrado Na balincarski tekmi, ki se je vršila 30. avgusta pri Delavskem Domu na Waterloo Rd., je odnesla prvo nagrado Mrs. Rup-nik iz E. 169 St., dalje so dobile nagrade Mrs. Potočnik, iz 161 St. in Mrs. Ster iz Arcade Ave. STRAN 2. ENAKOrRAVNOST 3. septembra,^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PCB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........*5.50 Ba 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po poŠti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ga 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozems'ie države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. PO LATERANSKEM SPORAZUMU Za upravitelja goriške nadškofi je je bil imenovan dotedanji ravnatelj malega semenišča v Kopru Sirotti, ki je bil^ le predobro znan po svojem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega. On je vzlic temu, da zgolj kot upravitelj škofije ne bi smel uvajati nobenih novota-rij, takoj skušal uvesti v goriški škofiji raznarodovalne metode, ki se jih je vešče posluževal že v koprskem semenišču. Neposredno po sklenitvi lateranskega sporazuma je fašistična vlada stegnila roko po Alojzijevišču v Gorici, ki so ga ustanovili Slovenci in je bilo namenjeno vzgajanju slovenskega duhovskega naraščaja. Pritožbe slovenskih vernikov pri Vatikanu so dosegle to, da je bil i-menovan za komisarja italijanski duhovnik Antonini, ki je v kratkem času in sporazumno s Sirotti jem odstranil slovenskega ravnatelja, vse slovenske pre-fekte, slovenske učiteljice in celo slovensko služinčad in sestre-redovnice, ki so bile zaposlene v Alojzijevišču. Nato je Antonini prepovedal slovensko petje, slovenske pridige in slovenske molitve, v začetku 1. 1938 pa je prepovedal gojencem tudi medsebojno občevanje v slovenskem jeziku. Poleg tega je še sprejel v zavod veliko število italijanskih gojencev, tako, da so bili slovanski gojenci, katerim je bil zavod izključno namenjen, v manjšini. Slične novotarije je skušal Sirotti u-vesti v goriško osrednje semenišče, ki je služilo obenem goriški, tržaški in pore-ški škofiji. Tedaj je tržaški škof smatral za potrebno, da to vprašanje razčisti vsaj z ozirom na semeniščnike iz tržaške škofije. Vmešavanje tržaškega škofa pa je imelo za posledico, da so v maju 1. 1984 vdrli v semenišče organi javne varnosti in aretirali podravnatelja Rutarja in italijanskega bogoslovnega profesorja Mussizo, ki ju je kmalu nato pokrajinska komisija poslala za dobo petih let v konfinacijo v južno Italijo. Istočasno so bili rektor Brumat in profesorja Pavlica in Brumat policijsko posvarjeni. Upravitelj škofije Sirotti si je tudi nadel nalogo, da kar najhitreje odstrani iz vseh cerkva na Goriškem poslednje sledove slovenskega jezika. Skušal je zanetiti razkol v vrstah slovenske duhovščine ter slabiče pregovoriti, da bi poslej poučevali samo v italijanskem jeziku. Ko mu to ni uspelo, je začel nastavljati poleg slovenskih župnikov in kaplanov italijanske duhovnike, katerim je poveril versko poučevanje slovenske mladeži. Radi teh njegovih korakov je prišlo do sporov z domačimi župniki, v nekaterih krajih kot na pr. pri Sv. Križu v Vipavski dolini pa celo do konflikta v cerkvi med verskimi opravili. Sredi 1. 1984 je pokrajinski prefekt izdal v sporazumu z upravnikom škofije naredbo, ki je prepovedovala slovensko petje pri vseh cerkvenih obredih izven cerkve in slovenske napise na cerkvenih zastavah. Mestni organi javne varnosti pa so to naredbo še samovoljno jioostrili in preprečili na primer v Idriji slovenske molitve pri piocesiji. In dasi je bilo to javno kršenje konkordata in nečuven napad na pravice slovenskih vernikov, niso posredovale pri političnih oblasteh ne cerkvene oblasti niti upravitelj škofije Sirotti, ki je nasprotno s posebno o-krožnico pozval vse župnike, naj v polni meri ugode zahtevam političnih oblasti, (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Kam pa prihodnjo nedeljo? Priznanje za sodnika Lausche+a Cleveland, Ohio Prihodnjo nedeljo gremo Zornovim na Bradley Road! — Cenjeni urednik; Tam se bo vršil piknik soc. klu-! Redkokdaj se pripeti da bi ba št. 28 JSZ. lapelatno sodišče izrazilo pok Ion s pikniki za leto 1936 smo pri I kakemu sodniku nižje sodnije, kraju in za zaključek pikniške še bolj redko pa je, da bi se to sezone smo si določili nedeljo,' zgodilo v južnem delu države dne 6. septembra! In tako bo- Ohio napram kakemu tukajšnje-mo videli če so komarji še tako mu sodniku. Zato pa mislim, nagajivi kakor so bili v prošlih da bi zanimalo Vaše čitatelje mesecih, da pa se bomo počutili zvedeti, kaj misli apelatna sod-in dobro imeli bo preskrbljeno nija v Clark okraju o našem za vse in z vsem najboljšim! I mestnem sodniku Frank J. Lau-Kako priti na piknik? To je schetu. (60.0.0.279) se je apelatna sod-nija v Clark okraju tako-le izrazila o našem sodniku: "Pismeno razsodbo v omenjeni zadevi je podal častiti F. J. Lau-sche, izvrsten odvetnik in sposoben pravnik, ki je tedaj predsedoval mestni sodniji v Clevelandu." ("The opinion in the cited case was by Honorable F. SKRAT V odločitvi Columbia Discount & Loan Co. vs. Taylor (Citateljem bom danes priza-nesel s kaplanom Jagrom, ker J Lausche, a very fine lawyer "e želim, da bi se mi očitalo, da and able jurist, then presiding, d&n za dnevom pogrevam isto in the Municipal Court of Cleve- "hto, čeprav me k temu sili kla-land Ohio " ) j verni vitez Matija sam. Sicer pa Kakor sem omenil, tako pri- izgleda da je tudi on že potreben znanje je zelo redko in smo lahko ponosni, da ga je bil deležen mož naše krvi. S spoštovanjem, J os. A. Križman Zanimive ves+i iz stare domovine .1 čisto lahko. — Zberite se pri S. D. Dvorani ob 1. uri popoldne, dalje je zbirahšče pri Jos. Zad-1 niku, tam se vstavi truck spotoma in v slučaju, da nastane poti-eba po okrepčilu dobite istega bodisi v dvorani ali pri Zad- niku. Slednji je dobil dovoljenjegfgni in Koler sta se jima je posrečilo najbrže za točenje vsakovrstne žlahtne ^norila v Slov. goncak; pomočjo čolna priti čez Dravo, kapljice in se tudi priporoča^ ^ 'Orožniki, ki preiskujejo vse te rojakom za obisk. j Maribor, 25. julija. — V te go zaprosili mariborsko E, pa kam sem zašel, kmalu bi ku zadnjih tednov sta bila i^vr-giike obeh zločincev, bil pozabil povedati, da odpelje šena v Slovenskih goricah ^va pripeljana v Mariboi. drugi truck ob 3. popoldne rav- zverinska roparska umora, kn^ pomočjo slik bodo skušali u-no od tam kot prvi. Vožnja je še do danes nista pojasnjena. pri ljudeh, ki so sum- prosta v oba kraja. Torej je pri- to umor posestnika Karla Ver-j^.^^ neznance videli, če sta res lika ugodna, da se razvedrimo, bosta v Plodersnici, ki so zločinca sodelovala tudi pri še enkrat v prosti naravi, potem našli dne 16. junija umorjenega l^^gp^jg^gnjenih umorih v Slov. pa bo treba se zadovoljiti po v njegovi hiši. Po obsežni [goj-j^ah. raznih dvoranah z raznimi žaba- iskavi so orožniki aretirali po- __ vami. Obiščite še ta piknik v o- sinovljenca pokojnika, vendar ^ bitka za Irun pred bilnem številu, ker piknikov za pa ta še do danes ni ničesar pii- ndločitviio letos ne bo več! znal in neprestajio zatrjuje svo- Odbor. jo nedolžnost. Kljub naj vest-1 (Dalje iz 1. str.) __jnejši preiskavi niso mogli orož- terimi je mnogo ranjenih. Vlad- niki najti tehtnega obtežilnega ni vojaki, ki so ušli preko meje oddiha, kajti včeraj je že klical na pomoč mili narod, vesoljno cerkev, Boga in vse svetnike in svetnice božje, da ne omenjam hudičev, v čijih varstvo me je privatno gotovo izročil. Za spremembo vam bom dal zato malo drugačne zabave.) Tale je iz starega kraja. Gospa Mica Debevka je privršela domov z veliko in važno novico. "Veste, Ančka," je to novico še gorko zaupala svoji služkinji, "v našo cerkev bomo pa dobili centralno kurjavo! Samo pomislite: vsa cerkev bo pozimi lepo segreta! Ali ne bo luštno?" Ančka je najprej debelo zazijala, potem se ji je pa obraz razlezal v blažen nasmehijaj. "Ježeštano!" je pobožno sklenila roke, "potem bo pa res luštno pozimi v cerkvi! Doslej se pozimi ni dalo pošteno zadremati v cerkvi, ker me je vedno stresal mraz." Slovenska gostilna "Ljubljana" Kakor vse izgleda bo naša 'materijala, ki bi dokazoval kriv- na francoska tla, pravijo, da so do aretiranega. Drug skrivno- sten zločin je 'nekaj dnevi v bil izvršen okolici Sv. pred Slovenska gostilna "Ljubljana" J bare. Staro posestnico Bar-Ot;^ bili že skoro brez municije. Pravijo pa, da je Irun dobro založen s strelivom. Neki ameriški poročevalec je Kocbekovo so našli zadavljeno bil danes zjutraj v Irunu, kjer njeni hišici. Tudi tukaj ni' je našel samo vladne borce in u-bilo nobenih sledov za storilci. I jetnike, in prikvi, da je morala na Veliko jezerski razstavi prihodnja dva tedna zelo dobro o- botrah flavin LZe tate" Sum sc je obrnil proti nekemu | vladnih čet v.lic njihovemu^ T , , , • moškemu, ki le svoiecasno pnjroizmu, ki so ga pokazali tekom Lodge lige svoj dan na razstavi j , .__ , Kocbekovi siuzil, toda tudi ta obrambe mesta, nedvomno trpe- m bodo imeli svoj glavni stan v , „ , . ^ , , , , ___ naši slovenski gostilni. Priprav-Je vse tajil. Sedaj, po straho-j^ vsled strahovitega rebelnega Ijalni odbor Lige je za ta večer roparskem umoru v Mej.|bombardiranja. pripravil zelo dobro izbran pro- ulici v Maiiboui, pa je zavze Pri programu bo sodelo-,:^ preiskava tudi pri omenjenih dveh zločinih drugo smer. Ni gram. val naš dobro znani pevec in so-loist g. Louis Belle. Slovenska "»"ireč izključeno, da sta sode-grupa plesalcev bo proizvajala lokala pri obeh strajnškova mo-naše narodne plese, katere vsi ^ ^oier in Stern, ki so ju MADRID. — Včeraj je korakalo skozi mesto na bojišče tisoče vladnih borcev, ki so z dvignjenimi pestmi odgovarjali na rebelni poziv na predajo, sicer da bo Madrid razdejan z bomba- "Gospodična, ali prav vidim?" je mlad kavalir nagovoril zarjavelo devico, katere nikdo ni vprašal za ples. "Vi ne plešete?" Postarana devica je zardela ter sramežljivo povesila oči. — "Ne, gospod. Doslej me ni še nihče prpsil za ples." In je baš mislila pristaviti, da bi z največjim veseljem z njim, ko je ta !veselo vzkliknil: "To je pa res imenitno! Potem boste lahko pazili na moj sedež ta čas, ko bom plesal' z mojim dekletom." zanimanjem odobravajo. Naša P^-^^včerajšnjim aretirali v Av- mi iz zraka z svetovno znana plavalka Miss »triji »a Gor. tBajersko/n. Za-,»as strh! Vladm letalci so na- Anne Govednik ki se sedaj vra- je. namreč, da jc pn so-1 padli neko rebelno letališče Wr ča iz svetovne tekme v Berlinu. pokojnega Verbošta v no-lspustih im hangarje ^^galne bo najbrž tudi navzoča. Na^.vkaterijebilVerboštumoi-bombe.Sodise.dasosehangar-programu je tudi Frankie Jan-prenočeval neznan i^to- kovich in Pecon orkestra, kakor tudi mnogo drugih zanimivih popolnom.i s ice . i- ^ i ' i štornu. Neznancc je že pred je bilo videti milje daleč. Delegatje JSKJ konvencije ki dnem izginil s prenočišča ti r ga' ^ se otvori v Clevelandu v torek potem niso \'eč videli v dotič- StirinHJSt Ict V ji vžgali in da so se vneli tudi gasolinski tanki, kajti z letali-razbojniku, šča so se začeli viti stebri dima, 8. septembra bodo tudi poselili nem kraju. Prav tako pa j^-razstavo kakor tudi našo gostil-^ ugotovila prt'islcava, da sta se ski sužnosti no, ter imeli v slovenski gostil- dan pred umorom Kocbevkove ni sliupno večerjo. Dan sicer še v bližini krotala dva neznanca, ki j V bližini Olomuca so orožni določen, najorž pa bo v ne- bi bila po opisu slična Kolerju niki prijeli 21 letnega cigana, ki deljo 13. septembra. in Šternu. Zvečer sta prosila |ni imel nobenih listin. Povedati V četrtek 10. septembra bo pa pt'i Kocbevkovi %a prenočišče, je znal le to, da se imenuje Ivanina razpolago avtomobile, da so Collinwodski dan. Na ta dan katerega sta dobila na senU,-Brotoski in da ima to ime po zbirali svoje državljane. Na vsa-bo nastopilo dobro znano pi v- kjer so orožniki naslednjega i svoji rednici, ciganki. ! kem avtomobilu je bil napis, ka- sko društvo Jadran, katerega dne še našli sledove ležišča, do-i Pred štirinajstimi leti je bil teremu konzulatu pripada. Kon- člani in članice bodo na javnem čim prenoči.valcev ni bilo m-,otrok pri svojih starših v Pra-odru proizvajali lep večerni pro- kjer. Koler je bil o razmerah v gi ia ga je ugrabila neka cigan-gram. Sodeloval bo z društ-okolici obt h zločinov precej do-1ska tolpa. Odvedla ga je v Ru- vom tudi Vadnalov orkester. ;bio poučen, ker ima tam sorod-,sijo. Tu je njegova rednica u-1 nasvete svojim državljanom. Tu V nedeljo 13. septembra bodo nike ter je bil večkrat pri njih- j mrla, pa se je odpravil sam pro- di naš jugoslovanski konzulat s; imeli na razstavi Hrvati svoj Značilno je tudi, da je bil pri iti Češkoslovaški, da poišče svo-j je poslužil radijske postaje, dan. Izbrali so si našo sloven- obeh slučajih izvršen umor na j je roditelje. Nekoliko dni po-sko gostilno za svoj glavni stan, sličen način, kakor pri Strajn-jzneje se je orožnikom res javi-kjer se bodo zbrali in tudi o-šku. Glede Otilije Kocbek se u-:la neka trgovka, ki je dejala, da krepčali z jedjo in pijačo. Ta jema tudi čas bega obeh moril- so ji pred 14 leti ugrabili sina.|\"-'°". & so zapos ene z dan bodo igrali v slovenski go-cev pred zasledovanjem. Zani-lKo so ji pokazali mladega ci-' ^ mi m a ne moiejo zulatom je bilo tudi dovoljeno, da so se posluževali radijske postaje, da so oddajali pozive in Barcelonske oblasti ne delajo nikomur ovire, da zapusti Špa- stilni Hrvatski tamburaši. Ju-mivo izjavo je jiodala tudi ne- igana, ga je po nekem zname- o tem voditi računa. goslav Univeri'ity Klub name- ka posest niča iz Št. Petra pri|nju spoznala za svojega otro-| "Na ladjo 'Tevere' (s katero rava tudi posetiti našo gostilno Mariboiii. Pred dobrim tednom ^ka. j se je odpeljal naš inženjer) seje v kratkem času. Ako želi st:i prišla ponoči k njeni hiši. " - ------------------- | vkrcalo tudi okrog trideset du- katera druga skupina ali društ- v kateri stanuje sama s služki-1 Prislopajte K Cankarjevi u-! hovnikov. Oblečeni so bili v ci- vi imeti svoj dan na Veliko- njo, dva niošk:'. Prebudila sta | stanovi iu naročajte se aa "Can-1 vilne obleke. (To ne diši po mu- jezerski razstavi in v naši so- jo ri trkanjem in edtn je dejal, stilni naj se takoj prijavi. Po- da jc> inženir slein ter bi rad stregli bomo \ sem najboljše in lu kaj 'vovoril z njo. Ko pa karjev glasnik". Pokažite, da čeništvu!) Ko je'Tevere'dvignil naprednjaki ne znamo samo K<»-'sidro in zaplul na morje, so du-voriti, temveč Indi ustvarjati, hovniki oblekli cerkvene ornate. tudi pomagali \'se pripraviti. Za tedaj prišel mimo hiše nek go- kadar se za nekaj zavzeineuio! In medtem ko se je v Španiji bivše informacij«- sc obrnite ali wed, uta oba neznanca naglo iz i Pokažimo, Ua smo še krepki in la državljanska vojna (ki so jo pišite na John Uozance. Streets ginila v (.emi. Skoraj gotovo | clli in se ne mislimo še podati izzvali klero-fašisti), se jc na la- of tre World, Cleveland, O. sta bila to oba razbojnika, ki reakciji! dji oglasila cerkvena pesem vari'- te Kemalov triumf Turčija je ua ta način prišla v dcii i)oložaj, da se ji ni bilo treba toliko na svoj i)restiž iii svojo časi na mnogo tehtnejše argumente svo,ie ^ sti. Ako bi s to utemeljitvijo A-ojaiško zasedla Dardauele, bi bržčas na svoji strani simpatije no le vcH|nU' narodne javnosti, marveč tudi vornili drzavnikow Kljub temu tudi krenila ua to {tot, ampak je ostala lojalna ter je posegla ])o sredstvu u'^ lui, ki ju za eventualno revizijo^ ]iogodl) predvideva pakt o l)i'ust\u ' (tov. Objavila je svojo zahtevo po ij bi dardanelskega .statuta s predlogo^'^ sesianejo zainteresirane cli'žave nt tj zahtevi raz])ravljajo. Tako je prišlo t® terence v Alontreauxu, o katere zaključku smo tudi v "Jutru' jtoiočali. Izid konference je ])riuesel obšim^l (losi'cnjc iu veliki mednarodni uspe samo iu njen ua rod ])a ponieuja vvll If? .1 #' li'ilinif ill kronauje politike K enim A ka, iijeiieg'a velikega osvoboditelj'!; 1' J lelja iu voditelja. Odkar se je 14 leti i)()sreeilo ustaviti prodirajo"^^ g 5 eete, jili ])otisiiiti nazaj ter koneuo < Azije, je ta g-<'nialni mož pri delu E ritev nove e})olie turške zg'odovuie od uspeha do uspeha. C'e^jrav jo šil največje ti-adicije, si je %ual še (.krepiti zau])anje svojega ki meri. da danes proti njemu ui B eij''. zunanji politiki pa je % ])ota, ki so se ogibala vseh kouftj^" da ,ie Tureija mogla trajno ^ državami v prijateljskih nduosa]i"'^^ ni nikdar lavirala, nikdar vodih' politike, marveč vedno šla svojo iskrenem odi-ejeno ji po njenem ])0 vojni ustvarjenega .stanja iu 1"^ nako iskreni miroljul)nosti. s])eh ])omeni zato sijajen uspeh @ in premoertnosti, ki jn je vsaj tiki za osnovo postavil veliki Ke®^ • NIČ VEČ NEŽNIH Angleški dragnljai ji izjavlja, postale ženske roke v zadnjih letui ^ no velike. Pred dvema pokolouji^'^^^;^,|„ii poročni prstan za ženske prilie^^^1^ do poldrugega palca, danes zua.'^a povjjrečno že 2 do l! in pol palcfi-To s])rememl)o ženskih i-ok Druga plat zvona o španski revoluciji (Dalje iz 1. str.) delali nobenega nasilja nad civilisti. Bogatašem so sicer zaplenili mnogo premoženja, toda ne zase, temveč za vzdrževanje vojske in bolnic. Deset tekstilnih industrijalcev so ustrelili, ker so se uprli. Par ur po udušeni vstaji so že otroci po ulicah zbijali žogo. Vsi so mishli, da bo po vsej Španiji fašistični puč zadušen. Toda državljanska vojna se je zavlekla. Barcelonska milica je morala o-diti na fronto. "Tujcem v Barceloni so šli ves čas revolucije na roko, kolikor so le mogli. Konzulatom so dali zvezo s tem, da se ženske čedalje s spo! tom, posebno avtomobilski tomobilizem in golf so tega kriV- Tudi rokavičarji izjavljajo, spi'a\'ij() kakšno majhno številko ^ kavie v denar, kajti roke danasJi.l' y za lep košček večjo nogo so babic. (Dalje iz 1. kolone) nastopil proti procesijam (ker slovenski verniki niso stav z italijanskimi napisi) te) ^ da smejo imeti cerkvene zastal® talijanske ali latinske napise Al . si J' Ko je bil jeseni 1. 1934 goriškega nadškofa Margotti, za svoje geslo izrek (Pravičnost in mir), so ^ j)! bral pax ,rav' verniki pričakovali, da bo poP vice, ki jih je zagrešil Sirotti. i ^^0.. gotti ni samo potrdil odreci^ # prednika, temveč je šel celo da J p# ganjanju Slovencev. Tako j® v nekaterih popolnoma slov^i^® f jih nastavil italijanske župnik®' f poznali jezika svojih vernikov-prižnice sramotili slovenski till vernikom s konfinacijo piZ-Potem je novi vladika proglas^ ski jezik za službeni jezik v ji) semenišču v Gorici in pri obcG^^^K hovnikov s škofijskim uradoni- salo samo v italijanskem aH \ d^V liste in proglase se je pod . . _ ie P'jf jeziku. Celo opomin, s katerimi vedal vsem duhovnikom in ve' \Wi je škofije čitanje jugoslovan^^^^ ki so poročali o njegovem de' bil pisan latinsko. Spričo tega je razumljivo, da ti ni prav nič vznemiril, ko so 1934 konHniral oz. izgnali iz d' ^ ^ slednje slovenske redovnike, stali v deželi, namreč lazariste dL ore'i Nasprotno pa je bil on odgov tajnik rimske kongregacije cerkvene prilike Pizzardo ^ ^ ])oslednji slovenski samostan ročil italijanskim menihom. (Dalje jutri.) J »Pteabra, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Rockefeller čita dnevnik K $ i Rockefeller je že iako učLa. j 'nikoli pa ni bil brado ni knjižni molj varoval svojo sinekuro že samo s tem, da je knjige zmetal v omare ali pa jih pobasal v zaboje. Ne, tu ni bilo nevarnosti, ta smodnišnica je bila mrtva kakor j kakšna srednjeveška trdnjava. Treba je bilo v boj z drugim. Je čisto na (^^ge skr **®'ogleTvar "^^^™osti t in , ki ,ti prebavo in po- krbljenost. Med te- ki neka- sn naposled idar 80 je VSe tJ premisli, da ^ "^^šečnj'- iz- Wov.^K' % Smbo, u*r^ tk&Zl^^^kkandki dob^ , '"^'leinu svojčas onemu rt^'^enUa <.f ^idasu iz- ^ Pa% ^ če jo je i Ša figa jG bila to Kaki znova otiplje koščeno stari petrolejski kralj. Dobil dnevnim tiskom, si lep delež, večjega, kakor ti gre po advokatskem troškovni-ku . . . — Ni hudir! Toda smetano najhujšim sovražnikom III. Mladi urednik Tommy Gibb-son V Buffalu je neko juti o zi- SI pobral ti! Slava in čast je [nil kakor tele, ko ga je po tele-tvoj delež. Moje ime je zapisa-:fonu nagovoril iz New Yorka no samo še na kamenitem na- gam njegov vrhovni šef, časo-grobniku in v kakšnem prašnem leksikonu. Ti pa uganjaš člo-vekoljublje na debelo, ustanav- :seti cesti. ;r iianese doh * kn % ! W ®dda rp advoVo, ? Je bil o-da ^.-»topis. z, T. Dodd tlober mister Roc- da se spomni svo-Prijatelja odvet- se je zgodi- Večer, filler I srajca. %i8te pogovorila, tem! Se Pozabi. Kar je bi- ,;1 \ i« H| So lic,- divjo kon- S' "'Za"'"" ■ ■ ■ 8]%' jim ve- '^joo o2. prsti kffM;. Priitie siiVio / »v m, 4 ii v' Rockefel- da je veleumni časopisni kralj takoj sprevidel to bo šlo gladko in v najlepšem redu. IV. Še tisto popoldne se je Tommy Gibbson vsedel v najvišjem nadstropju Hearstovega nebotičnika za široko pisalno mizo. Sluge so mu nanosili kopo velikih in majhnih dnevnikov z vseh koncev sveta. Takih s podobami in brez njih, s kričečimi naslovi in s pohlevnimi vaškimi historijami. Tommy Gibbson je z izkušenostjo spretnega novinarja iz province prelistaval pisni kralj Hearst. ! kričečo kopo in izbiral najpri- V nekaj urah vas pričaku-1 kladnejše, kakor da bi iz žubo-. . . _jjem! — je velel časopisni kralj.,rečega potoka lovil rake. Potem jas univerze in bolnišnice, veliš j— Zadeva je nujna, zglasite se t se je vpregel k pisalnemu stroju spravljati padle bogatinke na, takoj po prihodu, da vas spre j- in je tipkal do poznega večera, pravo pot, praznuješ vsako leto'mem. jubilej in na lastna usta izrečeš ob vsakem jubileju željo, da bi Tommy Gibbson je pognal na svetu zavladala sreča in mir. svoj stari avto — še Bog, da ga je imel — kajti mladi uredniki v ameriški provinci ne pridejo kmalu do dirkalnih strojev ali do gosposkih limuzin. Sopihal je mladi Gibbson z avtom vred proti New Yorku, tvegal vse, samo da se ne zameri svojemu nekronanemu kralju. In ko je stopil v Hearstovi palači v dvigalo in se v predsobi zapletel svetloba iz prikritih žarnic ob-l^^d preproge, ki jih je bil svetila njegovo posteljo, je ne- Hearst nekoč s svojo jahto pre-kaj momljal o prikazni. Nje- z Egipta, je rekel samo gov obraz je bil ves začuden ini "hopla — tako vedro mu je bi- srep, kakor vsi stari obrazi, ki'lo v glavi in okrog §rca. Prav strojnic ecal plinskih jih dohiti velika neprijetnost.! nič se ni obotavljal in nič tankov m metalcev ognja Nakapljali so mu baldrijana na'storkljal pred vrati, stopil je v!^®^ to jim sluzi zgolj za obram-sladkor, potem se je umiril in I sobo pred stroge oči velikega pred neznosnimi roji komar- išefa. Ijev ki ze tisočletja širijo stru- peno nvrzlico in uničujejo pri- Kakšen blagovestnik, Rockefeller! II. mister Že nekatere večere se je zgodilo, da je mister Rockefeller v svoji spalnici zaječal. Budni strežaji so planili v sobo, našli so ga, ko je krilil z rokami in hotel prižgati luč. Ko je spet Presneto je to šlo res gladko od rok. Naslednje jutro je zasebni tajnik mistra Rockefellerja z očarljivo pozornostjo prebiral posebni izvod največjega new-yorškega dnevnika ki so ga jeli tiskati nalašč za stara leta mi stra Rockefellerja. In samemu sebi ni mogel verjeti, da je čez noč postalo tako lepo na svetu. — Abesinija je čudna, malo znana dežela sredi žarke Afrike. V zadnjem času pa se ču-je da so se tja pričeli v izredno velikem številu prišeljevati napredni Italijani. S seboj imajo gasilska župa je praznovala svojo stoletnico . . . — Stoletnico, veliki Bog! — toplo. Pozabil je rajnega prijatelja Dodda in truste in mislil samo še na bodočnost. V. Spoštovani čitatelj, saj pač ne dvomiš, da je tako bilo res v odlični meri poskrbljeno, da se peklenski stroji v obliki zaspal. Telesni zdravnik je zaman u-gibal, kakšna jed škoduje mi-Ijarderjevi prebavi in spanju. Osebni tajnik je spet trdil, da že pol leta ni predočil svojemu staremu šefu nikakih računov z — Ej vi, mladi mož, kako je z vami? — je vstal Hearst izza ogromne pisalne mize in popa-del mladiča z desnico po desnem ramenu. — In z vami, mister Hearst? milijardnimi števili, izgovar-j— jg vljudno odvrnil mladi u-jal se je na krizo, kanalja! A rednik po ameriškem običaju. hišni maršal se je namuznil, da j — Prav posebno nalogo imam I vi jo, da sicer le začasno, ker to ima čisto vest, ker že dolgo do-'g^ vas, mladi tovariš. Za sta- Uč velika in sveta tradicija, a jazno prebivalstvo te lepe in za nimive dežele. Priseljevanje Italijanov v Abosiniji prekrasno dokazuje kako se da moril-no orožje s pridom obrniti v dobrodelno službo človečanstva ... — Na Španskem so bikobor-be odpravljene. Nekateri pra y "lai / bo ni bilo pri starem gentlema- rega gospoda Rockefellerja bonu nobenega damskega obiska, urejevali poseben dnevnik. Tako je ostal še en sam vzrok I veliki žurnal, "New York-otii ' suho brado I ^o'^^efellerjevega nepokoja, in i Times" je zanj preobsežen in ^ '^Gljubih konku- vzrok je bil jako očiten: ^ preveč odkrit. Veste, rabuke in Tojjj I Knjige in časniki! To so tistij^gj^e^ nesreče in hudobije — ^al-je prav za Peklenski stroji, s katerimi se u^j bi vam pravil vtihotapljajo v udobna stano-,gtare ljudi, ki bi radi še dolgo'ples, pri katerem lahko sodeluje vanja mirnih meščanov eksplo- živeli in zadovoljno uživali mir.' ^a tisoče ljudi. Za ta ples se rp. - - jv prav za h ' - - Z"" .. gen. sejj, , bil 'Stafjg kozi jaz ti- V m zvif paragrafe? ■ IS _ ' / Ei^KcaiNcrv WAEP.S- AKtriJ-Lr^? ®'"'''"y PuRiNG- July ANJ7 AUCUST" / ViiTU "FllofLC V/HO Tt^V To yj" / ACQUIRE A COAT OF TAM IN OWE / PAV -V oyz EXECUTE A RNIH; IM ( AT Lo\N TiPJi : v blag žpomin druge obletnice, kar je umrl moj ljubljeni soprog Frank Cerkvenik M initio ji' dri' Irli ti ni SpDuuii na irhc j>a šr tiči Odkar jiiiriraH r f/robit ii In Vird ho do konca dni. I najlepši dobi let /. žalost ju mislim ja.: tc si mot/cl ^apuslili srct. Zakaj si Ii zapusiil nic. Žalujoča soproga MARY. Vsem Slovencem, ki čila jo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke doloro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) katero je spisal Louis Adamič Avior 'The Native's llelurn,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' % * To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki, i ^ Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO STRAN i. BNAKOPRAVIVOST Carica Katarina Zgodovinski roman Mislila sem, da je kača pobegnila in /ponovno sem hotela stopiti na livado. Takrat pa mi zakliče mladi gozdar, ki je pravkar prišel mimo: — Nazaj, gospodična! Pojdite hitro na cesto — hitro! Ubogaal sem ga, ko sem se ogledala, sem zapazila, da me zasledujeta dva velika gada. — Gospodična, kako ste vendar mogli stopiti na livado smrti — me vpraša gozdar. — Livado smrti ? — vprašam začudeno. — Kako je to ime čudno. — Vidim, da niste odtod — reče gozdar. — Drugače bi vedeli, da je ta livada polna najnevarnejših kač. Gospodična, bodite prepričani, da bi gotovo umrli, če bi vas katerakoli kača vpičUa. Grof Pineberg je med tem izginil. Sedaj mi je bilo jasno, zakaj me je poslal na livado po cvetlice. — Hotel me je poslati . smrti v naročje! Njegov namen je bil, da se podam na sredino livade, da me z vseh strani napadejo kače. Sedaj mi je bilo vse jasno. Sedaj sem vedela, da mi je on primešal pred pol leta v jed strupa. Prestrašila sem se in komaj sem še hodila. Toda mladi gozdar mi je pomagal in kmalu sva dospela do gozda. — Gospodična, vi ste zelo trudni — mi reče. — Tam je moja hiša — dovolite, da vas spremljam do nje. Sprejela sem njegovo vabilo, ker res nisem več mogla hoditi. V gozdarjevi hiši sem našla prijazno staro gospo. To je bila mati mladega gozdarja, ki me je pozdravila, kakor da bi me že dolgo poznala. — Oh, to je vendar mlada gospodična, hčerka grofa Pineber-ga — reče ona. — Že davno sem vas hotela spoznati, otrok moj, in veselim se, da se mi je napo sled izpolnila želja, če tudi mi je žal, da vas je privedel k nam neprijeten dogodek. Nato me odvede v udobno o-premljeno sobo, kjer se je vse svetilo od čistosti. Trenutek pozneje mi prinese mleka in čaja, surovega masla, kruha in hladne divjačine. — Vsi smo sedli in začeli obedovati. Po dolgi hletih sem se prvič zopet udobno počutila pod to mirno streho. — Ali ste res hčerka grofa Pineberga? — me nenadoma vpraša stara žena. Začudeno sem jo pogledala. — Vem — reče ona — da vas je začudilo moje vprašanje. Toda povedati vam moram, da sem živela v tem kraju že s svojim pokojnim možem, ko ste vr dospeli. Do takrat grof Pineberg ni imel otrok. Mislila sem, da je vas adoptiral. — Tako je — sem odgovorila — v meni ni niti kapljice krvi grofa Pineberga. — Bodite srečni! — zakliče gozdarjeva mati — ker vam odkrito pravim, da vsi ljudje sovražijo grofa, medtem, ko so imeli pokojno grofico zelo radi. Ko je omenila mojo pokojno prijateljico, so se mi orosile oči in morala sem si pokriti obraz z rokami. — Vem — nadaljuje stara dama — vi ste grofico zelo ljubili, toda recite mi, dragi otrok, kako ste mogli ostati pri tem pijancu? On vas bo gotovo umoril. — Mislim, da je moja dolžnost, da ostanem pri njem. — Kaka dolžnost? — vzklikne stara gospa. — Vi ne smete imeti napram njemu obzira. Če bi bila jaz tako mlada kakor ste vi, bi se pogumno podala v svet. Ostala sem še nekoliko ur v gozdarjevi hiši in ko sem zvečer nameravala oditi, se mi je zdelo, da nisem več sama na svetu, temveč imam dobre prijatelje. Ko sem se vrnila domov, se grof Pineberg zelo začudi in me vpraša: — Kje si bila tako dolgo? — Bal sem se že, da se ti ni morda kaj pripetilo. — Ne — sem mu ostro odgovorila — kače me niso mogle doseči, toda če želite cvetlic z one livade, si pojdite sami po nje! To je bila odkrita napoved vojske. Od tega trenutka naprej se je grof Pineberg zavedal, da sem ga spregledala. Toda to ga je še bolj dražilo. In poskusi še enkrat, da me ubije, toda Bog je hotel druga če. Ubijalec se je sam ujel v past, ki jo je meni nastavil. V bližini naše hiše se je nahajala reka. Odkar nam je začelo primanjkovati hrane, se je začel grof pečati z ribolovom in je večkrat prinesel domov kako lepo ribo. Nekega dne mi reče; — Danes moraš z menoj, ker sem postavil pri starem mlinu mrežo, ki je pa ne morem sam potegniti na suho. Nehote sem se spomnila na livado smrti in sklenila sem, da bom sicer šla z njim, toda da bom zelo previdna. Oblekla sem se tako, da me o-bleka ne bi ovirala, če bi morala plavati. Prišla sva do reke, sedla sva v čoln in se odpeljala do mlina. Slišala sem že, pa tudi videla veliko mlinsko kolo, ko se grof Pineberg naenkrat sklone in jaz opazim, da je dvignil z dna čolna kratki in debeli drog. — Kaj delaš to? — sem ga vprašala. — Ali hočeš, da utoneva? — Oba ne bova utonila, golobica moja — odvrne ubijalec — temveč samo ti! — Ti moraš u-mreti, ker te v Rusiji ne potrebujejo! V tem trenutku skoči grof iz čolna in začne plavati proti bregu; z gotovostjo je računal, da me bo pograbilo mlinsko kolo in da bom utonila. Spoznala sem, da sem izgubljena, če se mi ne posreči odvrniti čolna od mlinskega kolesa. Zdajci pa slišim poleg sebe strašen krik. Obrnem se in opazim, da se stari grof'Pineberg še vedno nahaja poleg čolna, četudi se je trudil z rokami in noga- mi, da bi se oddaljil od čolna. Videla sem, da ga je Bog kaznoval za njegov zločinski namen. Ko je skočil iz čolna, se je zatak-■nila njegova suknja za velik žrebelj na čolnu, tako da se ni mogel osvoboditi. Jaz nisem več smela izgubljati časa, če sem se hotela rešiti. Hitro skočim v vodo in čez par minut dosežem obalo. Ko sem se ozrla, sem videla strašen prizor. Struja je pograbila čoln in ga gnala z bliskovito naglico k mlinskemu kolesu. Čoln je bil poln moji sorodniki zelo odlični ljudje, ki imajo z menoj popolnoma druge namene. — Vaša sreča ne prebiva v palačah, draga Klarisa — mi je odgovoril gozdar — temveč tukaj, v tej mali gozdarski hišici, kjer boste tisočkrat srečnejši. Daj Bog, da se ne bi nikoli kesa-li, da ste odbili pošteno srce, ki vas ljubi in roko, ki bi vas ščitila. Teh besed mladega gozdarja sem se pogosto spominjala. — Kontesa, ali ste se kedaj kesali, da se niste poročili z mla- vode, ker je ubijalec napravil na j dim gozdarjem ? dnu luknjo. — Nisem! — odvrne lepa de- z vsemi svojimi močmi se je grof trudil, da bi se rešil čolna — med tem pa že opazim, da ga je pograbilo kolo, ga dvignilo s svojimi železnimi klini visoko v zrak — strašno pokanje — krik — in trenutek pozneje je izginil grof Pineberg v globini. Jaz se zgrudim na kolena in zahvalim Boga, da me je rešil. Nato sem šla domov, vzela vse svoje stvari in odšla v goz-darjevo hišo, da bi se dogovorila s prijateljema, kaj mi je sedaj storiti. Nisem jima razodela svojega rodu, temveč sem jima samo o-menila, da imam v Rusiji sorodnike. V tem času sem prvič v življenju doživela, da mi je moški razodel svojo ljubezen. Takrat sem bila stara šestnajst let, in če mi sedaj laskajo, da sem lepa — se moram le smehljati, ker sem bila takrat zares prekrasna. Bila sem kakor divja roža v gozdu. Mladi gozdar mi je kaj kmalu razodel svojo ljubezen. Na kolenih me je zaklinjal, naj ga usli-šim in naj ga ne zapustim. V prekrasnih barvah mi je naslikal najino bodoče življenje v gozdarski hiši in priznavam vam, Francesco, da sem takrat resnično nameravala se odreči svoji pravici na ruski prestol. In da sem takrat ostala v gozdu kot gozdarjeva žena, kdo ve... Klarisa povesi glavo na prsa, dve veliki solzi sta se zrcalili na njenih dolgih trepalnicah. V Francescovi duši se porodi ljubosumnost. Ljubosumen je bil na človeka ki ga še nikoli ni videl — na mladega gozdarja, ki ga je Klarisa najbrž že davno pozabila. Toda ali te je sploh kedaj lju bila? Mogoče so bile to njene prve mladostne sanje! Pripovedujte mi dalje — zaprosi Francesco Armidore, ker je hotel vse vedeti, kar je doživela žena, ki jo je ljubil. Nebo pa se je medtem pooblačilo in je postajalo vedno bolj tfemno — morje je bučalo in tulilo kakor suženj, ki se je rešil svojih okovov. — Da, takrat bi skoro sprejela ponudbo mladega gozdarja — nadaljuje grofica Pineberg — toda neki notranji glas mi jet govoril: ne smeš — ti ne pripadaš sebi — tvoja bodočnost pripada celemu ruskemu narodu. Zato sem odgovorila mlademu gozdarju, da se ne morem z njim poročiti, ne da bi prej vprašala svoje sorodnike v Rusiji. Rekla sem mu, naj me pozabi, ker so Gianettino ne odgovori. V njegovih očeh se je zrcalila neizmerna ljubezen. Dolgo jo je gledal, nato pa je tiho odgovoril: — Da, kontesa, molite, kajti odbila je vaša zadnja ura! In kakor da bi hotelo morje potrditi njegove besede, udari o-gromen val ob lahko gondolo, j tako, da je Klarisa prestrašeno j zakričala, pa tudi sam pogumni Francesco je vztrepetal. Kakor na povelje je zdajci vse oživelo. Zdelo se je, da se borijo vetrovi z vseh štirih strani — morje je bučalo in besnelo — neprestano so se dvigovali ogromni valovi — povsod je zijala neizmerna morska globina. Morje je premetavalo lahko klica in pogleda mladega človeka s svojimi sijajnimi očmi. — Nikoli se nisem kesala, ker hočem priti do svoje pravice — in gondolo kakor orehovo lupino j rajše umrem, kakor pa da bi se! — bila je le slaba igračka valo-; I morala svoji pravici odreči. I vja. Zdaj je visela na vrhu o- j V tem trenutku zadene gon- j gromnega vala, zdaj se je zopet; | dolo strahovit sunek. 103. POGLAVJE. Nevihta Išče se stanovanje Majhna družina išče stanovanje obstoječe iz 3 ali 4 sob med East 60 St. in East 65 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Naprodaj Pet akrov zemlje na Chardon! Rd., blizu Bishop: Cena $1625, pogoji: — Vprašajte Mr. Har-j rington, 2051 E. 221 St., (na Chardon Hill) KEn. 3546 J. August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE T Slovenskem Nar. Doma. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno In po dnevnih cenah: OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. — Gianettino — zakliče Francesco in objame z eno roko mlado konteso. — Geanettino, ti si se zmotil — to je nevihta! Gondoliere se ozre in pogleda s čudnim, dolgim in mračnim pogledom mlado in lepo ženo, ki je sedela na klopi, nakar reče dozdevno popolnoma mirno: Da, signore, to je nevihta in če se ne motim — ena od najnevarnejših neviht, kar sem jih doslej doživel. — Potem si bil neumen, Gianettino — odvrne jezno Francesco — ker, če si slutil nevarnost, bi nas moral odpeljati nazaj v mesto. — Nisem bil neumen — odvrne gandoliere — lopov sem bil! Francesco in Klarisa sta ga začudeno pogledala. — Lopov? — zakliče Francesco in v tem trenutku ga obide strašna slutnja. — Gianettino, kaj pomeni to? Ti si bil vendar vedno poštenjak — nikoli T si bil zloben človek! Kako se rrtoreš sam tako strašno obdolžiti ? 4 —Tako je, kakor sem dejal. Vedel sem se kakor lopov in nisem več vreden, da vodim gondolo. Ne verujem pa, da bom i-mel še kdaj priliko voziti se po morju — kajti to je naša zadnja pot! — Gianettino, ali mislite • — vzklikne trepeta je Klarisa — ali mislite, da nas bo doletela nevihta in bomo poginili ? spustila na dno vala. Nekoliko krat so jo že zalili silni valovi in' če ne bi držal Francesco z obemi' rokami ljubljeno ženo, bi Klari-, sa že davno izginila v strašni' morski globini. Poceni Proda se poceni preša na rjuhe; Poizve ae na 1084 East 67 St., drugo nadstropje. Beer Garden na prodaj Ima novi Hcenso za pivo in vino, in dva prostora za balin-canje. Naslov se poizve v uradu Enakopravnosti. Francesco Armidore je doživel že marsikatero nevihto, toda to je bila najstrašnejša, kar jih je sploh videl na Jadranskem morju. ; — Gianettino, veslaj! — za-kriči Armidore. — Kaj stojiš s prekrižanimi rokami in gledaš v nebo? Ali prosiš Boga, da nam pomore? — Varate se, Francesco Armidore! — odvrne gondoliere. — Ne prosim Boga, da nam pomore — iz te nevihte se ne moremo rešiti. — Vodi vsaj gondolo, da nas. ne zalijejo valovi. Kaj praviš? Maješ z glavo — ali si znorel ? — Morda —nadaljuje Geanettino in se čudno nasmehne — morda sem res znorel! — Gianettino, ali ne vidiš, da boš umrl, ako ne ukreneš, da se rešimo. Ali je tvoja želja, da se utopiš kakor miš? — Da! — Francesco ostrmi in pogleda črnolasega mladeniča, ki ga ni več razumel. Kljub strašnemu zibanju gondole je stal Gianettino visoko vzravnan, nato pa stopi k njima. — Sedaj morata zvedeti, zakaj sem tako miren in zakaj nočem ničesar ukreniti, da bi se rešili. C Dalje 'prihodnjič ) mm Dobite največ za vaše hranilne knjižice POSOJILNIC investirajte jih v pohištvo Po sedajnih nizkih cenah, po katerih vam nudimo pohištvo, boste dobili najboljše cene za knjižice v NA INTERNATIONAL ALI CUSTODIAN posojilnic IZMENJAJTE VASE HRANILNE KNJIŽICE ZA pohištvo, peči, radio, pralne stroje ali ledenice IZMENJA.ITE VAŠE $20 DELNICE north american banke nOLAR ZA DOLAR. THE KRICHMAN & PERUSEK FURNITUREco 15428 Waterloo M. OPEN PHOt^e. KENMOAE 0/64 u FISH FRY VSAKI PETEK v SLOV. DRUST. DOMU 20713 Recher Ave. Vabljeni ste na dobro godbo. Izvrstna postrežba—Vsakovrstna pijača. zadeva zaupanja Pogrebnik, ki ne dobi zaupanja od svojih odjemalcev, je obsojen skorajšnjega propada. Kot zdravnika, zavisi njegov obstoj samo od zaupanja, ki ga stavi narod v njegovo razsodnost, izku-čenost iM popolno Zanesljivost- V teku let smo si mi ^sezidali solidno podlago Javnega zaupanja. OdjeH^&lci vedo, da se naša postrežba ne začne in ne neha z vsakim posameznim slučajem, ampak da izpolnimo vse obligacije pošten" ® pošteno željo, služIti z vso našo zmožnostjo, Zftto so pa nam zaupani pogrebi vodeni vestno in natančno tako, kot želijo naši odjemalci. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIH 3515 east 81 St st. Michigan 7420 Dnevna in nočna postrežba. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem so kom, prijateljem in znancem tužno vest, da f , mučni bolezni za vedno preminula naša nadvse Ijena soproga, mati in sestra MARY KISOVEC ROJENA ZAJEC Blagonokojnica je bila rojena dne 15. oktobr® 'istrici K iniils I 1878, v Bistrici pri Št. Rupertu na Dol. Pren^-dne 2. avgusta ob 12:20 uri popoldne ter bila po' ^ i:: hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cer Alojzija, 110 in St. Clair Ave. na Kalvarijo . šče dne 5. avgusta ob 9. uri dopoldne. P®' .j. Pokojn'C*2 bila ustanoviteljica in članica društva -jj! SNPJ. Poleg tukaj globoko žalujoče družine z v stari domovini brata Rudolfa ter tukaj Pa. pol brata Conrad Kogovška in več bližnji nikov. . ^0# Izraz naše globoke hvaležnosti naj prejni J ožaW Našo ni darovalci vencev, ki so jih v globokemu si ložili ob krsti naše dobre soproge in matere. -hvalo naj prejmejo: Dr. Lipa, št. 129, SN" ',0»^ ni ki društva Lipa, št. 129, SNPJ, Mr. in Mrs- - -Kontra, družina Anton Malensek, družine Reiss — Zupančič, Office Empolyees dxuzina Frank Simoncic, Mr. in Mrs. Frank p-Mr. in Mrs. Anton Hrovatich, Mr. in Mrs. Sta"^ ga, družina Jim Rogel, družina Frank Ivancic,^^ Mrs. Louis Planine, Mr. in Mrs. Joe Stefanik in Mrs. Mary Zeitz, Mr. in Mrs. Jo® Jay Mahoney Family, Cleveland Federation Office Clerks, Local No. 72, družina Joseph (Donald Avenue), Mr. in Mrs. Chan Harbour, Chirst Mandel, družina Joe Hočevar, Nelson in Mrs. Frank Paulin, družina John Slabe, Richards, Mr. in Mrs. Camilus Zarnick, Kogovsek, družina Rose Zeitz, družina side Ave., A. K. A. Club, družina Joe Filip^:'^ pal Light & Power Employees, No. 5 E. 107th St., družina Anton Kolenc, Mr. in ^ Volk. h'lni Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo o valci za svete maše, katere bodo darovane v gjurf čitek blage rajne duše. Našo zahvalo ^ (jor sledeči: Mr. in Mrs. Frank Klun, Mrs. Miss Mary Russ, John Paulin Family, ^ ' Mandel, Mr. in Mrs. Frank Zeleznik, Louis, gp Rose Novak, Mr. Edward Leskovec, Mr. ge# novar, Mr. in Mrs. Jerry Glavac, Mrs.^® Miss Marie Zeitz, Mr. in Mrs. J. Stefanic, jjf, ^ Perse Family, Mr. in Mrs. John Simoncic S " jjp Mr. /" jol Mrs. John Simoncic Jr., Milka Krpan, John Krajnc, Miss Mary Chiocchio, Mr. Zajc E. 39th St.. Anton Grdina and Family Mrs. Louis Ahlin, Mr. in Mrs. M. Arko, M • # Jack Jesenko, Mr. in Mrs. Martin Oblak, ^ jr# Joe Lapp, Mr. in Mrs. V. Hočevar, Mrs. Mrs. Mary Bulic Family, Mr. in Mrs. Mr. in Mrs. Nick Tomic, Mr. in Mrs. Mohorc ^ jjj. Mrs. Louis Shuster, Mr. in Mrs. Joe Briber, Zalar, Mr. in Mrs. Joe Macarol, Mrs. Miss Maisie Gavlak, Mr. in Mrs. A. Kalan, ^ Joseph .Miklich, Mr. in Mrs. Anton Mah. ^ M' Joe Zabukovec, Mr. in Mrs. John Sivec, A. Pevc, Office Employees Fisher Body ClG gift vision. Miss Marian Dalton, Mr. in Mrs. Miss Beatrice Carl, Mr. in Mrs. John Cvelba ^ Iskrena hvala društvenim odbornikoi^^gj.gbi' Lipa št. 129 SNPJ. za častno spremstvo I"? jjiic^'^ krasni prijateljski venec na krsto blagopoK Najlepša hvala pol bratu blagopokojni'^f pii f radu Kogovšku iz Pittsburgh, Pa., za udele 2"*"' Iskrena hvala častiti duhovščini fare ^ za tolažilne obiske, podelitev svetih zakrao^^^g^^j umirajoče, opravljeno zudušnico in cerkvene obrede. Našo najle])šo zahvalo naj prejm^ zavod A. Grdina in Sinovi za lepo urejeni V"" ^ najboljšo postrežbo. . opi. Izraz naše hvaležnosti naj prejmejo vsi dali svoje avtomobile brezplačno na razpolag ki so prišli blagopokojnico kropit, so pri p%; tolažili ali jo spremili na pokopališče k vecn ku. Končno hvala vsem za vse, kar so na#. storili ob času velikega jada in tuge v dru Draga in nezabna soproga ter ljubljen ^ jii mama. Težka je misel, da Te ljubljena sop bra mamica ni več med nami. Ob sveženj nejo naša kolona na gomilo pod katero / iztrujene kosti in zaklad naše ljubezni-^ srce. V blagem spominu nam drče i)o lic" ze iz izjokanih očes v mili prošnji k Vsegam "Daj naši ljubljeni in dobri soprogi in naam čitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezda^ Žalujoči ostali: FRANK KISOVEC SR., soprog: ^ na. Meklan, hčerka; JOE, sin; ANNA, J KAR, hčerka; IDA, hči in FRANK JR. sin-Anton Meklan in Stanley Počkar, z^ta, snaha, Stanley in Mary, vnuk in vnukinja- Cleveland, Ohio, 3. septembra, 1936.