METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2018 Climate in December 2018 Tanja Cegnar ecember je prvi zimski mesec. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povprečjem uporabljamo obdobje 1981–2010. V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 0,9 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavin je močno primanjkovalo, saj je padlo le 23 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 104 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, December 2018 D Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Razen na Goriškem in Obali, kjer je bilo 0,2 °C hladneje od dolgoletnega povprečja, je bil december nadpovprečno topel. Večina odklonov je bila med 0,5 in 1,5 °C, le v sredogorju je bil odklon nekoliko večji kot v nižini in visokogorju, saj so običajno decembrsko temperaturo presegli za 1,5 do 2 °C. Decembra 2018 so bile padavine skromne. Največ jih je bilo na območju od Čavna proti jugu vse do meje s Hrvaško ter ponekod na Notranjskem, kjer so namerili nad 75 mm padavin. Na območju, ki je segalo od severozahoda države prek Ljubljanske kotline, dela Notranjske, nad Štajersko in Prekmurje je padlo manj kot 20 mm padavin, ponekod so namerili le 5 mm. Na večjem delu severne polovice Slovenije je padla manj kot tretjina dolgoletnega povprečja padavin. V Trenti, delu Gorenjske in ponekod na Koroškem ni padla niti desetina dolgoletnega povprečja decembrskih padavin. Na Krasu, delu Notranjske in manjšem delu Dolenjske ter zahodni Beli krajini je padlo od dve do tri petine dolgoletnega povprečja padavin. Decembra so bila tako območja z nadpovprečno veliko sončnega vremena kot tudi območja z opaznim primanjkljajem osončenosti glede na dolgoletno povprečje. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na jugozahodu Slovenije, na Trnovski planoti, hribovitem svetu Notranjske, na alpskih vrhovih in v Karavankah ter na Goričkem v Prekmurju. Največji presežki nad dolgoletnim povprečjem so bili na Dolenjskem (v Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli za četrtino) in Beli krajini ter na Celjskem, kjer je bilo za petino več sončnega vremena kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo v Goriških Brdih, kjer je sonce sijalo 111 ur. Med 50 in 60 ur sončnega vremena je bilo v Šmarati, Ratečah, Mariboru in Ljubljani. Razen na Obali, Goriškem in Ljubljani je decembra 2018 snežna odeja prekrivala tudi nižine, in sicer od 2 do 8 dni, a je bila debelina skromna. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje dosegla 40 cm, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in Ljubljana and Kredarica in December -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 5 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 2,2 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povpreč- jem. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 2014 (3,9 °C) 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa −2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −0,6 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Naj- hladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 5,5 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −6,1 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povprečna temperatura 0,7 °C, med toplejše v visokogorju se uvrščajo še decembri 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), enaka povprečna temperatura kot 2016 je bila decembra 2013, med toplejše se uvrščata tudi decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Sončen decembrski dan, Medvedje Brdo, 4. december 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Sunny day, Medvedje Brdo, 4 December 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici in v Ratečah so bili taki vsi decembrski dnevi, v Slovenj Gradcu le en dan ni izpolnjeval tega kriterija. Na Letališču Portorož je bilo 9 hladnih dni, v Godnjah 12, v Biljah in Ljubljani 17. V Ljubljani je bilo decembra 2016 31 takih dni, decembra 1969 pa 30, najmanj hladnih dni je bilo v Ljubljani v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni). Slika 4. Število hladnih dni v decembru Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 ° C or below in December 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. hladnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 5. Število ledenih dni v decembru Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 ° C in December Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat ni bilo takih dni, največ jih je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Skupaj s tokratnim je bilo od sredine minulega stoletja 8 decembrov brez takih dni. Na Kredarici je bilo 19 ledenih dni, v Ratečah 6, v Slovenj Gradcu pa 2. Slika 6. Najvišja izmerjena temperatura v decembru Figure 6. Absolute maximum air temperature in December Po nižinah Primorske je bilo najtopleje 9. decembra, v Biljah se je ogrelo na 13,6 °C, v Portorožu pa na 14,7 °C. V Ratečah in na Kredarici je bilo najtopleje 7. decembra. V Ratečah so namerili 9,2 °C. Na Kredarici je temperatura dosegla 4,2 °C. V preteklosti je bilo decembra na tej visokogorski postaji že tudi občutno topleje, in sicer v decembrih 1993 (10,4 °C), 2015 (10,2 °C) in 1985 (9,8 °C). Drugod po državi je bilo najtopleje 3. ali 4. decembra. Ob jugozahodnem vetru se je v Novem mestu ogrelo na 0 4 8 12 16 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. ledenih dni Ljubljana 2 6 10 14 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana 2 6 10 14 18 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota -4 0 4 8 12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 7 16,2 °C, na Bizeljskem na 16,0 °C. Med 15 in 16 °C so namerili v Murski Soboti, na Letališču Maribor, v Celju in Črnomlju. Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v decembru Figure 7. Absolute minimum air temperature in December Najnižja temperatura je bila večinoma izmerjena med 12. in 18. decembrom. Na Kredarici se je temperatura spustila na −16,1 °C. V preteklosti so decembra tam izmerili še precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. Na Letališču Portorož je bilo najhladneje 16. de- cembra, izmerili so −3,3 °C. V Godnjah se je ohladilo na −4,0 °C, v Biljah pa na −7,0 °C. V Ratečah se je ohladilo na −12,0 °C, v Kočevju na −12,5 °C, v Postojni na −11,5 °C. V Slovenj Gradcu in na Letališču Maribor je bila najnižja temperatura −11,2 °C. Slika 8. Odjuga. Manjša jezera so zaledenela le za kratek čas, Dobje pri Grosupljem, 22. december 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Small lakes were covered with ice only for a short time, Dobje pri Grosupljem, 22 December 2018 (Photo: Iztok Sinjur) -18 -14 -10 -6 -2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana -28 -24 -20 -16 -12 -8 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota -28 -24 -20 -16 -12 -8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Povprečna mesečna temperatura je bila decembra 2018 na Goriškem in Obali 0,2 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Drugod po državi je bil december toplejši kot običajno. Večina odklonov je bila med 0,5 in 1,5 °C. Odklon 1,5 je bil na Planini pod Golico in Vojskem, na Lisci je bilo 1,6 °C topleje kot običajno, na merilni postaji Topol nad Ljubljano je odklon dosegel 1,9 °C. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2018 od povprečja 1981– 2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, December 2018 V zadnjih letih je bila povprečna decembrska temperatura v nižini izrazito presežena decembra 2000 in 2006, med toplejše se uvršča tudi december leta 2014. V preteklosti je odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001, v Novem mestu je bil neobičajno mrzel tudi december 2010. Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 10. Mean air temperature in December Slika 11. Dan z burjo na Podgors- kem krasu, 18. december 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Day with bora wind on Podgorski kras, 18 December 2018 (Photo: Iztok Sinjur) -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 12. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, december 2018 Figure 12. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), December 2018 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Portorož -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Bilje -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Ljubljana -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Novo mesto -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Let. Maribor -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Celje -20 -15 -10 -5 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Kredarica -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Murska Sobota Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 13. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 13. Mean air temperature in December Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 14. Po skoraj povsem suhih decembrih v letih 2015 in 2016 so decembra 2017 padavine povsod presegle dolgoletno povprečje, decembra 2018 pa so bile padavine ponovno skromne. Največ padavin je bilo na območju od Čavna proti jugu vse do meje s Hrvaško ter ponekod na Notranjskem, kjer so namerili nad 75 mm padavin. Med kraji z največ padavinami so Rakitovec (85 mm), Otlica in Črni Vrh nad Idrijo (po 81 mm) ter Razdrto (76 mm). Na -4 -2 0 2 4 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana -8 -6 -4 -2 0 2 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Celje -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Novo mesto 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 11 območju, ki je segalo od severozahoda države prek Ljubljanske kotline, dela Notranjske, nad Štajersko in Prekmurje je padlo manj kot 20 mm padavin, le po 5 mm so namerili v Podlipju in Lescah. Slika 14. Porazdelitev padavin, de- cember 2018 Figure 14. Precipitation, December 2018 Slika 15. Višina padavin decembra 2018 v primerjavi s povprečjem ob- dobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation amount in De- cember 2018 compared with 1981– 2010 normals V Trenti, delu Gorenjske in ponekod na Koroškem ni padla niti desetina dolgoletnega povprečja decembrskih padavin. Na večjem delu severne polovice Slovenije je padla manj kot tretjina dolgoletnega povprečja padavin. Na Krasu, delu Notranjske in manjšem delu Dolenjske in zahodni Beli krajini so padavine presegle dve petini dolgoletnega povprečja padavin. V Rakitovcu so namerili 57 % dolgoletnega povprečja, na Kozini 53 %, v Movražu 52 %, v Razdrtem 51 %, v Dvoru pa je padla polovica povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Slika 16. Skromna snežna odeja, pogled z Davče proti Črni prsti (1844 m), 9. december 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Thin snow cover in the mountains, view from Davča on Črna prst (1844 m) 9 December 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm decembra 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in December 2018 and the 1981–2010 normals Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 2 do 14. Na Kredarici je decembra 2018 padlo 18 mm, kar je le 13 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2016 padavin ni bilo. Decembra 2017 je padlo 314 mm, kar je 230 % dolgoletnega povprečja in največ doslej. Pred tem so največ padavin namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, obilne so bile padavine tudi decembra 2009 z 274 mm. V Ratečah je tokrat padlo 16 mm, kar je 15 % dolgoletnega povprečja. December 2016 je minil brez padavin, decembra 2017 je padlo 291 mm, kar je 262 % dolgoletnega povprečja, s padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), nekaj manj kot decembra 2017 je bilo padavin v decembrih 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). 0 50 100 150 200 250 300 Črnivec Žiri Zg. Jezersko Tržič Kredarica Rateče Trenta Soča Breginj Kobarid Krn Kn. Ravne Vojsko Lokve Vedrijan Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Laško Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Luče Velenje Maribor Ptuj Lendava M. Sobota povprečje obdobja 1981─2010 decembra 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2018 Table 1. Monthly meteorological data, December 2018 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX SS Črnivec 19 13 5 5 2 Brnik 8 7 2 0 0 Zgornje Jezersko 17 11 4 5 7 Trenta 19 10 4 3 4 Soča 18 8 3 3 1 Kobarid 16 6 5 0 0 Kneške Ravne 31 11 5 3 1 Sevno 15 18 3 3 5 Ptuj 11 15 2 6 4 Lendava 10 18 2 3 3 Kobilje 12 20 2 8 2 LEGENDA/LEGEND: RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja − % of the normal amount of precipitation SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) − maximum snow depth (cm) SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm − number of days with precipitation ≥ 1mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin navadno veliko ali malo, a podatki teh merilnih mest niso vključeni v preglednico 2. V Portorožu je decembra 2018 padlo 27 mm, kar je 31 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2017 je padlo 238 mm, kar je 272 % dolgoletnega povprečja, več padavin je padlo le decembra 1981, ko so namerili 241 mm. V Ljubljani je decembra 2018 padlo 12 mm, kar je 11 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2017 je padlo 218 mm padavin, kar je 103 % nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 2016 v Ljubljani ni bilo padavin, decembra 2015 je padlo le 1 mm. Decembru 1991, name- rili so 9 mm, za tokratnim sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine de- cembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Slika 18. Topel in sončen dan na Krasu, Štanjel, 1. december 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Warm and sunny day on Kras, Štanjel, 1 December 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 19. Padavine v decembru Figure 19. Precipitation in December 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Ljubljana 0 30 60 90 120 150 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Murska Sobota 0 30 60 90 120 150 180 210 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Portorož 0 50 100 150 200 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Celje 0 50 100 150 200 250 300 350 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja v decembru Figure 20. Sunshine duration in December Na sliki 21 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra so dnevi najkrajši, oblaki in megla pa tudi pogosto prispevajo k zmanjšanemu trajanju sončnega obsevanja. Zato že razmeroma majhne razlike v osončenosti lahko pomenijo večje odklone od dolgoletnega povprečja. Na karti so prikazani odkloni od povprečja obdobja 1981–2010, slika odraža razmere v večjem merilu, na nekaterih merilnih mestih pa odmik od običajne osončenosti odstopa od prikazanega na karti, ker je odklon zelo občutljiv že na majhne razlike v osončenosti. 0 20 40 60 80 100 120 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 20 40 60 80 100 120 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 50 100 150 200 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Portorož 0 30 60 90 120 150 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 50 100 150 200 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Sonce je v Ljubljani sijalo 59 ur, kar je 110 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen december leta 2016 s 113 urami sončnega vremena. Sledijo mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). Slika 21. Trajanje sončnega obseva- nja decembra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in December 2018 compared with 1981–2010 normals Največ sončnega vremena je bilo v Goriških Brdih, v Vedrijanu je sonce sijalo 111 ur, 99 ur sončnega vremena je bilo v Biljah. Med 80 in 90 ur je sonce sijalo v Sromljah, na Obali, Kredarici in na Stanu. Med 50 in 60 ur sončnega vremena je bilo v Šmarati, Ratečah, Mariboru in Ljubljani. Decembra so bila tako območja z nadpovprečno veliko sončnega vremena kot tudi območja z opaznim primanjkljajem osončenosti glede na dolgoletno povprečje. Za dolgoletnim povprečjem trajanja sončnega obsevanja so zaostajali na jugozahodu Slovenije, na Trnovski planoti, hribovitem svetu Notranjske, na alpskih vrhovih in v Karavankah ter na Goričkem v Prekmurju. Naj- večji presežki nad dolgoletnim pov- prečjem so bili na Dolenjskem (v No- vem mestu so dolgoletno povprečje presegli za četrtino) in Beli krajini ter na Celjskem, kjer je bilo za petino več sončnega vremena kot običajno. Slika 22. Sončen in suh zaključek leta, Ve- liki Lipoglav z večinoma kopnimi Kamniš- ko-Savinjskimi Alpami v ozadju; 26. de- cember 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Sunny and dry end of the year, Veliki Lipoglav, 26 December 2018 (Pho- to: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Obali so bili štirje, po trije v Postojni, Slovenj Gradcu in Črnomlju. V Ljubljani je bil le en tak dan, največ jih je bilo v letih 1991 in 2003, obakrat po 7; brez jasnih dni je od sredine minulega stoletja minilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra pogosto prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 23. Število jasnih dni v decembru Figure 23. Number of clear days in December Slika 24. Število oblačnih dni v decembru Figure 24. Number of cloudy days in December Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Na Kredarici so bili 4 taki dnevi, na Obali in Slovenj Gradcu jih je bilo 12, 15 v Kočevju, 11 v Postojni, po 13 v Murski Soboti in Ljubljani. V Ljubljani so tako zaostajali za dolgoletnim povprečjem za 6 dni. Decembra 2016 je bilo v prestolnici takih dni najmanj od sredine minulega stoletja (slika 24), največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,5 desetin neba. Največji delež neba so v povprečju prekrivali oblaki v Kočevju, in sicer 7,6 desetin. Na sliki 25 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 24- urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 0 2 4 6 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. jasnih dni Ljubljana 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. oblačnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2018 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Murska Sobota 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Let. Maribor 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 0 2 4 6 8 0 4 8 12 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 0 2 4 6 8 0 4 8 12 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2018 Table 2. Monthly meteorological data, December 2018 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TO D TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2513 −6,1 0,4 −3,2 −8,7 4,2 7 −16,1 14 31 0 811 81 74 5,5 4 2 18 13 7 0 11 31 40 14 746,5 2,7 Rateče–Planica 864 −1,6 1,3 3,7 −5,2 9,2 7 −12,0 16 31 0 56 95 16 15 3 2 6 2 Lesce 509 0,8 1,3 6,2 −3,3 13,2 4 −7,6 18 25 0 5 4 Bilje 55 3,8 −0,2 9,5 −0,2 13,6 9 −7,0 16 17 0 99 99 6,0 29 22 8 Letališče Portorož 2 5,4 −0,2 9,7 2,0 14,7 9 −3,3 16 9 0 453 80 84 6,6 12 4 27 31 7 0 4 0 0 0 1020,5 7,6 Godnje 320 4,3 1,0 9,1 1,0 13,9 −4,0 16 12 0 49 37 11 Postojna 533 1,8 0,8 6,4 −2,2 14,9 4 −11,5 16 22 0 563 77 107 6,3 11 3 62 42 14 0 4 7 6 14 Kočevje 467 0,6 0,6 5,9 −3,5 13,9 4 −12,5 16 23 0 602 7,6 15 0 45 35 7 0 8 7 14 15 Ljubljana 299 2,2 0,9 5,5 −0,6 13,7 4 −5,5 16 17 0 551 59 110 7,3 13 1 12 11 3 0 7 0 0 0 985,7 6,2 Bizeljsko 175 1,7 1,1 6,2 −2,3 16,0 4 −6,8 29 25 0 567 6,7 7 1 23 29 3 0 9 2 3 15 Novo mesto 220 1,9 1,0 6,7 −1,7 16,2 4 −5,2 16 24 0 68 124 7,3 26 30 4 13 5 7 Črnomelj 157 1,9 1,1 7,1 −1,8 15,6 3 −5,5 12 23 0 560 6,6 9 3 43 38 8 0 4 5 12 15 Celje 242 1,3 0,8 6,5 −3,1 15,4 4 −8,4 18 25 0 69 120 7 9 2 2 Letališče Maribor 275 1,2 0,9 6,1 −2,9 15,8 4 −11,2 16 24 0 56 91 7 0 8 13 2 2 5 4 Slovenj Gradec 444 −0,5 0,7 4,2 −4,8 11,3 4 −11,2 16 30 0 61 95 6,8 12 3 8 11 3 2 8 3 Murska Sobota 187 1,0 0,9 5,9 −2,9 15,7 4 −7,5 16 29 0 65 116 7,0 13 1 9 19 2 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 ° C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 ° C (TSi ≤12 ° C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 26. Vetrne rože, december 2018 Figure 26. Wind roses, December 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1981–2010, december 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, December 2018 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,9 −2,3 −0,5 −0,2 75 15 14 31 62 134 60 84 Bilje 1,6 −1,7 −0,2 −0,2 53 9 9 22 75 130 101 99 Postojna 2,5 −1,6 1,8 0,8 99 9 29 42 95 119 106 107 Kočevje 2,0 −2,2 1,6 0,6 95 14 7 35 Rateče 2,5 −1,4 2,9 1,3 39 3 3 15 91 63 126 95 Slovenj Gradec 1,6 −0,9 1,4 0,7 25 9 2 11 122 72 91 95 Brnik 1,6 −0,7 1,2 0,7 22 0 1 7 Ljubljana 2,4 −0,7 1,7 0,9 38 1 1 11 102 121 114 110 Novo mesto 2,2 −1,0 1,9 1,0 76 14 4 30 112 127 112 124 Črnomelj 1,3 −1,0 2,1 1,1 84 29 7 38 Bizeljsko 2,1 −0,3 1,6 1,1 89 10 1 29 Celje 1,9 −1,4 1,7 0,8 22 3 2 9 122 61 117 120 Lesce 2,0 −0,4 2,3 1,3 10 2 1 4 Letališče Maribor 2,1 −1,1 1,6 0,9 37 6 0 13 108 65 96 91 Murska Sobota 1,3 −0,8 2,0 0,9 50 9 3 19 148 78 119 116 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Sončne ure − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sončne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina decembra je bila nadpovprečno topla, večina odklonov je bila med 1 in 2,5 °C. Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, še najbolj so se mu približale v Postojni in Kočevju. V zahodnem delu Slovenije je bilo manj sončnega vremena kot običajno, drugod so dolgoletno povprečje presegli, najbolj na Koroškem in Bizeljskem, in sicer za dobro petino. Osrednja tretjina decembra je bila hladnejša kot običajno, večina odklonov je bila med 0 in −2,3 °C. Padavin ni bilo ali pa jih je bilo le za vzorec. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na zahodu, osrednji Sloveniji in Dolenjskem. Drugod so za dolgoletnim povprečjem osončenosti opazno zaostajali. Zadnja tretjina decembra je bila na Primorskem nekoliko hladnejša kot običajno, drugod pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo, večina odklonov ni presegla 2,5 °C. Padavine so bile le v sledovih. Za običajno osončenostjo so močno zaostajali na Obali, kjer se je nekaj dni zadrževala megla in nizka oblačnost, v Portorožu je sonce sijalo le 60 % toliko časa kot običajno. V večjem delu države je bilo več sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja, najbolj so ga presegli v Ratečah, kjer je bilo sončnega vremena kar za četrtino več kot običajno. Razen na Obali, Goriškem in Ljubljani je decembra 2018 snežna odeja prekrivala nižinske dele Slovenije od 2 do 8 dni. Njena debelina pa je bila skromna. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. V Ratečah je že sedmi december zapored višina snežne odeje močno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989 in 2016. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Slika 27. Največja višina snega v decembru Figure 27. Maximum snow cover depth in December Na Kredarici je največja debelina snežne odeje dosegla 40 cm, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 4 m, kar je za december največ, odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Decembra 2017 je debelina snežne dosegla 340 cm, kar je druga največja vrednost. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), ki je tretji po največji debelini. Sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja merila le 30 cm, večino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 1988, ko so namerili 50 cm, sledijo decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2018 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot skoraj vsak december doslej, z izjemo decembrov 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili v le 26 dneh. Decembra so nevihte izjemno redke, tokrat neviht ni bilo. Na Kredarici je bilo 11 dni, ko so jo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 13 dni z meglo je bilo v Novem mestu. Na samodejnih postajah tega podatka nimamo. 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Največja višina snega (cm) Kredarica 0 30 60 90 120 150 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Največja višina snega (cm) Rateče 0 10 20 30 40 50 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Največja višina snega (cm) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje decembra 2018 na Kredarici Figure 28. Daily snow cover depth in December 2018 Na spodnji sliki je prikazano število dni s snežno odejo na Kredarici, Ratečah in Ljubljani. Slika 29. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 29. Number of days with snow cover in December Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišča, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 7 dni z meglo, kar je dva dneva pod dolgoletnim povprečjem. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le 4. 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Višina snežne odeje c(m) Kredarica 0 5 10 15 20 25 30 35 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s snežno odejo Kredarica 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s snežno odejo Rateče 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s snežno odejo Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Slika 30. Decembrsko število dni z meglo Figure 30. Number of foggy days in December Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Visoko se je zračni tlak povzpel 5. decembra, ko je dnevno povprečje doseglo 992,7 mb. Sledil je hiter in izrazit padec, 9. decembra je bila z 972,1 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Visok je bil zračni tlak 18. decembra z 994,0 mb, najvišja vrednost pa je bila dosežena 25. decembra z 994,1 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje 4,9 mb, sledil je hiter porast in z 9,4 mb je bila 4. decembra dosežena najvišja vrednost meseca. Med 11. in 18. decembrom je bil delni tlak vodne pare pod 5 mb, najnižja vrednost meseca pa je bila 4,3 mb 16. dne. Na 8,0 mb se je delni tlak vodne pare povzpel 22. de- cembra, med 25. in 31. decembrom pa so bile vrednosti ponovno nizke, med le 5 in 6 mb. Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2018 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2018 SUMMARY December 2018 was in Slovenia 0.9 ºC warmer than normal and only 23 % of the long-term average of precipitations fell, while the sun shone 104 % of the normal. Except for the Goriška region and the Coast, where December was 0.2 ° C colder than normal, temperature anomaly was positive and mostly between 0.5 and 1.5 ° C; on top of the hills the deviation was slightly higher than in the lowlands and highlands, as the anomaly was between 1.5 and 2 ° C. Precipitation was well below the normal. On the area from Mount Čaven to the south, all the way to the border with Croatia, and in some places in Notranjska, over 75 mm of precipitation fell. In the area, which extended from the northwest through the Ljubljana basin, parts of the Notranjska region, and over Štajerska and Prekmurje, less than 20 mm precipitation fell, in some cases only 5 mm were registered. 0 5 10 15 20 25 30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni z meglo Ljubljana 970 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Zračni tlak (mb) Ljubljana 4 5 6 7 8 9 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Less than a third of the long-term average of precipitation fell in most of the northern half of Slovenia. In Trenta, part of the Gorenjska region and in some places in Koroška less than one tenth of the long-term average precipitation fell. In Kras, part of Notranjska region, smaller parts of Dolenjska and western Bela krajina fell two to three fifths of the long-term average of December precipitation. In December, there were areas with an above-average sunny weather as well as areas with a noticeable shortfall of the sunshine compared to the long-term average. Less than normal was sunshine duration in the southwest of Slovenia, on the Trnovo plateau, in the hilly parts of Notranjska, on the Alpine peaks and in the Karavanke. The largest surplus over the long-term average was in Dolenjska (in Novo mesto the long-term average was exceeded by a quarter), Bela krajina and Celje, where sun shone more than a fifth more than normal. Most sunny weather was in Goriška Brda, where the sun shone for 111 hours. Between 50 and 60 hours of sunny weather was observed in Šmarata, Rateče, Maribor and Ljubljana. Apart from the Coast, Goriška region and Ljubljana, in December 2018 the snow cover was observed from 2 to 8 days. It was quite thin. On Kredarica, the thickness of the snow cover reached 40 cm, which is significantly less than the long-term average. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (° C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (° C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (° C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (° C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration Slika 32. Pogled na Izolo, 18. december 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. Izola, 18 December 2018 (Photo: Tanja Cegnar)