Mož-beseda
feescc nlistopatl" bi bil tisto leto bolje zaslužil ime nsnegopad." Kdajjevže listje trohnelo pod belo snezno odejo! A sneg se je prekDeaval po zraku ' in po zemlji, kakor bi bil ves sret njegov. Pod neboin so letali sneženi kosmi. kakor bi se beraSi trgali. po zemlji pa je ležalo snegi, kakor bi hotel za vselej obležati,
In vender ni tako dolgočasno v takera času, kakor bi si utegnil kdo misliti. I)a je le peč gorka in kaj na mizo postaviti. Pri Rppnikovih je bilo vže takii.
Krušniea stoji pri peči iu ua krušnici stoji lončeua skteda, iz katere se kadi vroč sok.   Okrog sklede  pa leže debe.li olupljeni krompirji,  iz katerih se tudi še
po redkem soku prožne
Jtru-koljčkc" in krompir pri-griiujejo. Le
otročifek
razbija z žlico po mi-ii in kadar sc zelo požene, takrat udari
tudi po iobu lončene sklede.
Kosili so precej zgo-daj. Ni se še do cela zda-nilo. O6etu se je mudilo v gozd.
kadi. Na kiopi ob
peCi sed(i štirje otroei. vsakzaglavo vefiji. da se vidijo kakor
piž&ili pri
orgljali.   Na
jednem
kooci mizo
sedi oče, na
drugcm
mati. Na-sproti   otro-kom pa scdi
otročiček, zavit v canje
in 'niaterin
kožuh. Vsi love z lese-nimi žlieami
— -   Kaj pa, ko bi ti dancs doma ostal ? oglasi se skrbna mati.
—  Ni mogoče, odgovori resuo oče.
I pa vender-le! Taka ziraa je in sneg še vedno naletava.
—   I)a le jiridem v goid. Tam je bo^c.
—  Kaj pa, ie te zamede?
Saj je kolovozna pot in do jedenajste ure sem tako doraa.
—   Saj  res!   Tista volitev je danes.   Kaj bodo rekli,  ako te ne bode?   Le raje ostani doma.
—  Ne skrbi, žena ljnba'. dal sem besedo in mož-beseda sem bil ka vselej.
—   No,  ti  vže  veš!  reče še žena in utiline.    Repnik po končanej molitvi vstane,  dene torbo preko rame in sekiro  na ramo,  pokropi se z btagoslovljeno vodo in reče:
• ¦< R v..—
—  Otroei, le pridni bodite,  danes vam prinesem obljnbljenega kosa.   Eog vas obvaruj!
Tn otide. Žena pa je še precej časa gledala za otišlim možem.
Sneg je padal na pridnega drvarja in se nabiral na široke okraje njegovega klobuka. Večkrat potegne roko po žilavih ticih, da si obriše nadležne snežene goste. Pot pa je vedno menj zgažena.
Komaj pride na drvišče, vže opazi, kako se ujeti kos premetava v žimastej zanjki. Rahlo ga prime iD dene v malo tičnico.
— Nu, za otroke imam vže veselje. Zdaj pa šezamater! govori sam sebi in kmaiu mu začne petj sekira, da je odmevalo dalee po gozdu.
Kaki dve uri vže vihti sekiro. K višku se ozre in na solnee bi bil rad po-gledal. A ni ga videl. Le snežinke so se mu zaletele i obraz. T tistem trenotku pa podsekana bukev strašno zaječi, zaje6! pa tudti Repnik na tleh. Bavno ga jo osrauknila leteča bukev po glavi, da mu je zatemelo pied očrai in padel je na tla. Krvave sledi so sft poznale v belem snegu in počasi se postavi drvar zopet ca uogi. Pogleda okolo sebe, kakor bi hotel poiskati postelje. 8 težavo dene torbo preko rarae, tižnico pod pazduho in sekiro na raino.
Na poti je proti domu.
Ali huda je ta pot. Gazi mž, a glava tako težka. Kakor megla vleče se počasi naprej in po vefkrat postoji. Onemore tndi tako, da mora sesti v SDeg. Pač bi rad počival, ali jedenajsta ura mn Sumi vedno po glavi. S trudom vleče svoji nogi za seboj in robec drži na sencih.
Kako se razveseli, ugledavži hiše! Z novo močjo pospeši korake. A pot se mu tako malo odseda. Mofi mu pojemajo. Kar začuje uro biti. PosIuSa. Polu je bila: ali polujedenajstih ali poludvanajstih — vender ne ve.
Vže je blizu vasi. Kar zagleda ženo, ki mu hiti naproti. Veselja in truda omagan zgruzi se na zemljo.
—  Jože, kaj ti je? popraža ga žena, predno že stopi k njemu.
—  Vzdigni  rae,  zastoče  mož.   Bukev rae je  zadela ob glavo in zato tako težko stopara. Koliko je ura?
—  Poludvanajstih.
—  Se bo niogoče. Pojdi hitro do Bregarja, da napreže.
—  Oh, saj je vse jedno, Jože!   Nikakor ne hodi k volitvi!   Saj ridiš, da nisi za uobeno rabo.
—  Le ubogaj me in stopi hitro naprej, da ne zamudim. Dano besedo mo-rara držati.
Ko pride do Bregarja, obsujeta ga vže dva znanca iz trga. Kar na svoj voz ga posadita in sani so zdrčale proti trgu.
Polno je občinstva na voliSči. Bepnik se pripelje. Od daleč vže hite mahati z rokami in klicati:
—  Brž. brž, za jeden glas se gre!
Ko stopi Repnik iz sanij, udari ura na zvoniku dvauajst. Hitro stopi Repnik — ali bolje: oesli so ga v volilno sobo. Vrata se odpro — gospod komisar pa zakliče: ,Ura je dvanajst — volitev je končana."
—  Ni še, še bjje, gospod komisar! odreže se Repnit in pomoli listek.
—•-•< 7 >¦•—
Vsi osupnejo, mrmraDJe in godrnanje nastane in Bog si ga vedi, kako bi se bilo izteklo, da gospod komisar ni rekel: — Res je!
Repnik je oddal svoj listek. Zmagala ,je narodna stranka nasprotno z jeduim glasom večine.
Hud krik je nastal na nasprotnoj strani, na uarodnej strani pa veliko veselje.
Bepnik se je jokal teselja, da-si ga je rana liudo bolela. Tlvignili so ga odlični možje in nesli v gostilnit-o. Ondii mu je zdravnik rauo obvezal io v lepej kočiji so ga pripeljali na dom. In kako tudi ne? Tako iraeniten je bil njfgov glas, da je odločil zinago. da-si tako težaven. Dober teden je moral Repuik ležati za pečjo, da mn je rana ozdravela, a vesela zavest, da je njegov glas pripomogel do ve6ine iu da je držal tastno besedo, podpirala ga je v bolezni. Tz trga pa je dobil toliko dobrih jestviu in drugili daril, da je tnati veselja jokala. otroei pa veselja poskakovali. SpoStovali pa so ga od tistega časa Ijudje šo trikrat toliko, kolikor poprej.
Ko so pa pri Eepnikovih sveti veSer pred novim letom praznovali, tedaj je prinesel obtinski slnga očetu Se veselejšo novico, daje z norim letom postal gozdar tržke okoliee.
Kaj naiu jtai prinese nmož-beseda" za novo leto!                                B