šport in zdravje 79 Action observation as a cognitive tool for rehabilitation of musculoskeletal injuries Abstract Operative procedures, such as total knee arthroplasty and anterior cruciate ligament reconstruction surgery often lead to knee extensor muscle weakness, which can persist even years after the surgery. Despite the general techological development, less invasive surgical procedures and extensive postoperative rehabilitation, more than half of the patients do not return to preinjury levels of sports participation. Current rehabilita- tion practice after major knee operative procedures involves traditional approach to exercise, which mechanically stresses the musculoskeletal system. Such programmes include exercises for improving range of motion, gait re-education, weight-bearing exercise, training of the neuro- muscular function and proprioception, as well as strength and endurance exercises, both performed voluntarily and by using electrical stimula- tion devices. Nevertheless, it seems that such programs are not sufficient in eliminating functional limitations after aforementioned surgical procedures. Therefore, it is necessary to explore new therapeutic tools that target the central nervous system or higher centers of motor control and include them in the existing rehabilitation practice. A variety of techniques for physical and mental activation have been developed for improving the physical funtion, when the movement execution is not possible (eg due to pain, impaired motor control and/or immobilisation). Among the most popular such cognitive techniques are motor imagery and action observation. This review decribes different cognitive strate- gies, which can potentially be implemented in the rehabilitation practice of the ortopedic patients. Keywords: Total knee arthroplasty, ACL, muscle strength, action observation, mirror visual feedback, cognitive exercise Izvleček Operativni zdravljenji, kot sta totalna kolenska artroplastika in rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta, imata za posledico izraženo šibkost mišic iz- tegovalk kolena, ki lahko vztraja tudi nekaj let po operativnem posegu. Kljub splošnemu tehnološkemu napredku, manj invazivnim kirurškim posegom in obsežni pooperativni rehabilitaciji se več kot polovica pacientov ne vrne na ra- ven športnega udejstvovanja pred posegom. Trenutna rehabilitacijska praksa po večjih operativnih posegih kolena obsega precej tradicionalen pristop k vadbi, ki mehansko obremenjuje mišično-skeletni sistem. Takšni vadbeni pro- grami vključujejo vaje za povečanje obsega giba, ponovno učenje vzorca hoje, obremenjevanje in prenašanje teže, trening nevromišične funkcije ter vaje za moč in vzdržljivost, pri čemer se te izvajajo tako hoteno kot z uporabo električne stimulacije. Kljub temu se zdi, da takšni programi niso zadostni pri odpravlja- nju funkcionalnih omejitev po omenjenih operativnih posegih. Zato je treba raziskati nova terapevtska orodja, ki ciljajo na centralni živčni sistem oz. višje centre motorične kontrole, in jih vključiti v rehabilitacijsko prakso. Za izboljšanje telesne funkcije, ko želenega gibanja ni mogoče izvesti v celoti (npr. zaradi bole- čine, oslabljene motorične kontrole in/ali imobilizacije sklepov), je bilo razvitih več tehnik za povečanje telesne in mentalne aktivacije brez izvajanja očitnega gibanja. Med priljubljenimi kognitivnimi tehnikami za izboljšanje telesne zmo- gljivosti sta gibalna predstava in opazovanje dejanj. Ta pregled obravnava raz- lične kognitivne strategije, ki jih je mogoče učinkovito vključiti v rehabilitacijsko prakso ortopedskih bolnikov. Ključne besede: totalna kolenska artroplastika, ACL, mišična moč, opazovanje dejanj, zrcalna vizualna povratna informacija, kognitivna vadba Armin Paravlić 1,2 , Kristina Drole 1 Opazovanje dejanja kot kognitivno sredstvo za rehabilitacijo po mišično-skeletnih poškodbah 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana 2 Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper 80 obremenitvijo sklepov med aktivnostmi, ki vključujejo skoke (Laible in Sherman, 2014). Pri težjih poškodbah, kot je poškodba ACL, je za obnovitev normalne funkcije kolena potreben operativni poseg. To za vrhun- ske športnike pomeni veliko breme, saj so iz trenažnega ter tekmovalnega procesa odsotni več mesecev, lahko tudi celotno sezono (Erickson idr., 2013). Vrnitev v šport lahko traja od osem do več kot 12 mesecev, odvisno od športa in ravni tekmovanja (Ba- uer idr., 2014; Ekstrand idr., 2020; Lindanger idr., 2019). Dolgoročni učinki takih poškodb kolena se kažejo v spremenjeni kinematiki kolena (Gardinier idr., 2013; Woo idr., 2006) in delovanju sil na sklepe, ki bi lahko sča- soma povzročili zgodnji začetek posttrav- matskega osteoartritisa (Friel in Chu, 2013; Kessler idr., 2008; Von Porat idr., 2004). Kljub tehnološkemu napredku, manj agresivnim kirurškim pristopom (Condello idr., 2019) in obsežni pooperativni rehabilitaciji (Andra- de idr., 2020; Cavanaugh in Powers, 2017) se do 65 % bolnikov ne vrne na raven ukvar- janja s športom pred poškodbo ACL in le polovica vseh poškodovanih se vrne na raven tekmovanja pred poškodbo (Ardern idr., 2014). Veliko raziskav poroča o funkcio- nalnih izidih bolnikov po rekonstrukciji ACL (ACLr) (Abrams idr., 2014; Eitzen idr., 2009; Keays idr., 2007). Znano je, da sta dinamična stabilnost kolena in oslabelost ekstenzorjev največji funkcionalni omejitvi po poškodbi ACL, za katero se domneva, da je v veliki meri posledica sprememb na centralni (kortikalni in kortikospinalni) ravni motorič- ne kontrole, ne pa na periferni (tj. mišični) ravni (Morita idr., 2013; Needle idr., 2017; Zarzycki in Susanne idr., 2020). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je pomanjkanje mi- šične jakosti najzanesljivejši predoperativni napovedovalec telesne funkcije po ACLr (Eitzen idr., 2009). V prvem pooperativnem mesecu se lahko jakost kvadricepsa zmanj- ša za 67 % (Kobayashi idr., 2004), deficit pa lahko vztraja več let (Keays idr., 2007). Trenutna rehabilitacijska praksa po večjih operativnih posegih kolena predvideva precej konservativen pristop k vadbi, ki mehansko obremenjuje mišično-skeletni sistem. Taki vadbeni programi vključujejo vaje za gibljivost sklepov, katerih cilj je iz- boljšanje obsega gibanja, ponovno učenje vzorca hoje, obremenjevanje in prenašanje teže, trening nevromišične funkcije in pro- priocepcije ter vaje za moč in vzdržljivost, pri čemer se te izvajajo tako hoteno kot z uporabo električne stimulacije (Andrade idr., 2020; Kittelson idr., 2013). Vseeno pa se zdi, da trenutna rehabilitacijska praksa ne zadostuje za odpravljanje funkcional- nih omejitev po ACLr (Hunnicutt idr., 2020; Johnston idr., 2020), kar kaže potrebo po razvoju in implementaciji novih terapev- tskih pristopov, ki ciljajo na centralni živč- ni sistem oziroma višje centre motorične kontrole (Paravlic idr., 2019; Rush idr., 2021). Dokazano je, da je mogoče pomemben napredek pri rehabilitaciji TKA doseči z začetkom zdravljenja v zgodnjih urah po operaciji (Labraca et al., 2011). To lahko dosežemo z nevromuskularno električno stimulacijo (NmES) in zgodnjo, intenzivno krepitvijo kvadricepsa poleg običajne fizi- kalne terapije (Abbey in Stevens-Lapsley, 2013; Kittelson, Stackhouse in Stevens-Lap- sley, 2013; Stevens-Lapsley idr., 2012). Poleg tega posameznik po poškodbi oziroma ortopedski operaciji pogosto ne sme in/ ali ne zmore mehansko obremeniti poško- dovanega uda. Zato so bile razvite številne tehnike za izboljšanje telesne in kognitivne funkcije brez dejanske izvedbe gibanja, ki so bile prepoznane kot učinkovite pri različ- nih populacijah (Paravlic idr., 2018). „ Pomen jakosti pri rehabilitaciji mišično- skeletnih poškodb Znano je, da jakost uravnavajo nevralni in strukturni dejavniki (Folland in Williams, 2007; Gabriel, Kamen in Frost, 2006). Da bi izboljšali rehabilitacijsko prakso in predpi- sovanje te, je potrebno razumeti pomen ja- kosti skeletnih mišic in osnovni mehanizem izgube jakosti, ki ga povzroči operacija. Mišična jakost je temeljni dejavnik za uspe- šno in učinkovito izvajanje številnih dejav- nosti vsakdanjega življenja (Ochi idr., 2015; Wang idr., 2020). Ugotovljeno je bilo, da pomanjkanje jakosti pri različnih popula- cijah predstavlja pomemben napovedo- valec prihodnje bolezni (Leong idr., 2015), povečano tveganje za poškodbe (Ribei- ro-Alvares idr., 2018), slabše izide rehabi- litacije (Brown idr., 2009; Mizner, Petter- son, Stevens, Axe, idr., 2005) in povečano umrljivost zaradi vseh vzrokov (Brown idr., 2016). Medtem ko lahko poslabšanje tele- sne funkcije delno pojasnimo s procesom staranja (Rogers in Evans, 1993), pa druge življenjske okoliščine, kot so daljša obdobja neuporabe mišic zaradi telesne nedejavno- sti, bolezni, imobilizacije, hospitalizacije in/ ali operativnega posega, lahko povzročijo hiter upad telesne zmogljivosti. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna telesna nede- Uvod V študiji o svetovnem bremenu bolezni in dejavnikov tveganja, ki je bila prvič ob- javljena leta 1990, je bilo ugotovljeno, da poškodbe obsegajo kar 15 % globalnega bremena, delež pa naj bi se z leti še pove- čeval (Murray in Lopez, 1997). Leta 2010 so ta trend potrdili z opaznim naraščanjem poškodb v prometu (povečanje za 6,2 % od leta 1990 do 2010) in mišično-skeletnih obolenj (povečanje za 94 % od leta 1990 do 2010) (Lozano et al., 2012). Ti izsledki dokazujejo pomembno globalno breme mišično-skeletnih bolezni in poškodb, kar kaže na potrebo po ukrepanju na področju globalne ortopedije (Beveridge in Howard, 2004; Mock in Cherian, 2008). Mišično-ske- letna poškodba v večini primerov povzroči začasno ali dolgoročno nezmožnost/inva- lidnost, ki se kaže v zmanjšanju mišične ja- kosti in gibljivosti ter v bolečini (Brown idr., 2009). Najpogostejši vzrok za invalidnost med starejšimi odraslimi je osteoartritis (Boutron idr., 2003). Kar polovica ljudi, sta- rejših od 50 let, poroča o bolečini v kolenu čez leto (Jinks idr., 2004), predvidoma pa so pri 10 % starejših od 60 let značilne klinične težave lahko povezane z osteoartritisom (Peat, McCarney in Croft, 2001; Woolf in Pfleger, 2003). Ko s konservativnimi tretma- ji ni več mogoče lajšati bolečine in pridru- ženih simptomov (zmanjšan obseg gibanja in funkcionalna zmogljivost), se pacientom z osteoartritisom priporoča operativni po- seg – totalno kolensko artroplastiko (TKA) (Knutson idr., 1994; Mizner, Petterson in Snyder-Mackler, 2005). TKA je najpogostej- ši ortopedski operativni poseg (Kane idr., 2005), trend naraščanja je opazen tudi v Sloveniji: letu 2019 je bilo opravljenih 666 totalnih in 190 parcialnih kolenskih artro- plastik (PKA) v primerjavi z letom 1997 , ko je bilo opravljenih 30 TKA in 37 PKA (Levašič, 2020). Osteoartritis pa ni le težava starejših ljudi, saj se pojavlja tudi pri športni populaciji, 10–15 let po poškodbi sprednjega križnega ligamenta (ACL) (Lohmander, Ostenberg, Englund in Roos, 2004; Caine in Golightly, 2011). Poškodbe kolenskih vezi so resne športne poškodbe z visoko incidenco in so pogoste pri športih, ki vključujejo pi- votiranje (Anderson idr., 2019; Tabben idr., 2020). Glavni dejavniki tveganja za ne- kontaktne športne poškodbe vezi so ve- like aksialne in torzijske sile, ki delujejo na kolenski sklep med športno specifičnimi aktivnostmi, kot so nenadna sprememba smeri, hitri pospeški in pojemki, skupaj z šport in zdravje 81 javnost negativno vpliva na strukturo (Pišot idr., 2008) in na delovanje skeletnih mišic (Pišot idr., 2016). Pišot idr. (2016) so poročali o zmanjšanju volumna, moči in jakosti kva- dricepsa za 8,3 %, 13,2 % in 12,3 % po dveh tednih počitka v postelji, kar je v skladu z drugimi študijami (de Boer idr., 2008; Pišot idr., 2008). V zgodnjih pooperativnih dneh v obdo- bju hospitalizacije po poškodbi (Hortoba- gyi idr., 2000) ali ortopedski operaciji, kot sta ACLr (Palmieri-Smith idr., 2008) in TKA (Paravlic idr., 2019), se površina preseka in jakost kvadricepsa lahko zmanjša za 10–69 %. V skladu s tem se lahko v zgodnjem obdobju po operaciji zaradi več razlogov (kot so bolečine v kolenu, poškodbe skle- pov, povzročene zaradi primarne patolo- gije in kirurške travme, uporabe podveze med operacijo in mišične atrofije zaradi neuporabe) poveča oslabelost kvadricep- sa (Brown idr., 2009). Vendar pa se je v za- dnjem desetletju pojavilo več dokazov, da so centralno vodeni dejavniki najvidnejši kazalniki izgube mišične jakosti po operaci- ji kolena (Mizner idr., 2005; Morita idr., 2013; Needle idr., 2017). Morita in sodelavci (2013) so na primer poročali o zmanjšanju mišič- ne sile za 50 % po enem tednu po PKA in za 37,5 % po dveh tednih po PKA. Opazili so tudi zoženje aktivne možganske regije senzomotoričnega predela nog (Morita idr., 2013), medtem ko je stopnja bolečine poškodovanega kolena dva tedna po ope- raciji ostala nespremenjena, kar kaže, da so na zgodnjo pooperativno mišično šibkost vplivale predvsem supraspinalne poti (Mo- rita idr., 2013; Needle idr., 2017). Poleg tega lahko neuspešna hotena aktivacija mišic (VMA) in mišična atrofija skupaj pojasnita približno 85 % izgube jakosti kvadricepsa, pri čemer je relativni prispevek VMA skoraj dvakrat večji od relativnega prispevka mi- šične atrofije k opaženemu zmanjšanju ja- kosti v prvem mesecu po operaciji (Mizner idr., 2005). Mišična inhibicija kvadricepsa traja več let in jo pogosto opazimo oboje- stransko (Palmieri-Smith idr., 2008; Paravlic idr., 2019). Dejansko je VMA eden najbolje raziskanih centralnih dejavnikov, ki se upo- rabljajo za oceno mišične inhibicije, pove- zane z izgubo jakosti po operaciji kolena (Paravlic idr., 2019). Je glavni dejavnik pri zmanjšanju maksimalne jakosti mišice, gle- de na bolnikovo nezmožnost, da rekrutira vse mišične motorične enote, ali neuspeh pri doseganju največje hitrosti proženja motoričnih enot (Mizner idr., 2005; Mori- ta in sod., 2013). Danes nova tehnologija znanstveni skupnosti omogoča, da razisku- je centralne dejavnike motorične kontrole z bolj neposrednimi vrstami meritev, kot so funkcionalna magnetna resonanca, tran- skranialna magnetna stimulacija (TMS) in elektroencefalografija. Najnovejši izsledki (Zarzycki idr., 2021) podpirajo teorijo, da je disfunkcija kvadricepsa po ACLr posledica centralnih dejavnikov motorične kontrole. Z uporabo TMS so avtorji ugotovili, da se kratkotrajna intrakortikalna inhibicija (SICI) in intrakortikalna vzdraženost razlikujeta med bolniki z ACLr in zdravimi kontrolami, medtem ko so dokazali, da je SICI povezan s šibkostjo kvadricepsa (Zarzycki idr., 2021). Poleg tega so Zarzycki in sodelavci (2020) v drugi študiji, katere cilj je bil raziskati kor- tikospinalno in spinalno refleksno ekscita- bilnost v različnih pooperativnih časovnih točkah po ACLr, ugotovili višji motorični prag v mirovanju v skupini ACLr pri neope- riranem kolenu in višji motorični kortikalni potencial (MRCP) pri operiranem kolenu. Pri zdravi kontrolni skupini niso opazili raz- lik med okončinami v nobeni časovni točki opazovanja (do 6 mesecev po operaciji) (Zarzycki idr., 2020). Ti podatki kažejo, da so imeli bolniki z ACLr spremenjeno kortiko- spinalno vzdraženost, ki se ni spremenila kar 6 mesecev po operaciji – časovna toč- ka, ko so se vrnili k tekaškim dejavnostim (Zarzycki idr., 2020). Čeprav je glavni poudarek rehabilitaci- je ACLr usmerjen v krepitev kvadricepsa (Andrade idr., 2020; Cavanaugh in Powers, 2017), je primanjkljaje jakosti pogosto za- znati še leta po operaciji (Palmieri-Smith idr., 2008). To kaže, da je treba sedanjo re- habilitacijsko prakso optimizirati, preučiti in implementirati nova in inovativna tera- pevtska orodja, ki ciljajo na centralni živčni sistem – višje centre motorične kontrole (Rush idr., 2021). Takšne strategije so bile prepoznane s kognitivno vadbo, ki lahko izboljša telesno funkcijo tako simptomat- ske (Marušič in sod., 2018; Paravlic idr., 2020; Paravlic idr., 2020) kot asimptomatske po- pulacije (Paravlic idr., 2018). Kognitivne in- tervencije se pogosto uporabljajo za obno- vitev telesne funkcije nevroloških bolnikov (Abbruzzese idr., 2015; García Carrasco in Aboitiz Cantalapiedra, 2016). Ker vadba ne zahteva posebnih pogojev in se je izkazala kot učinkovita tako pri učenju kot ponov- nem učenju preprostih in zapletenih nalog, postaja vse bolj priljubljena tudi pri drugih populacijah, od vrhunskih športnikov do ortopedskih bolnikov. „ Strategije za izboljšanje funkcio- nalne zmogljivosti po mišično-skeletnih poškodbah Za izboljšanje telesne zmogljivosti, ko de- janskega gibanja ni mogoče izvesti v celoti (npr. zaradi bolečine, motnje motorične kontrole in/ali imobilizacije sklepov), je bilo zasnovanih več tehnik mentalne simulaci- je (MS) (Paravlic et. sod., 2018; Zhang idr., 2018), ki so se izkazale kot koristno orodje za izboljšanje jakosti pri različnih populaci- jah (Marušič in sod., 2018; Paravlic idr., 2020; Paravlic idr., 2018). Med najbolj priljubljeni- mi tehnikami MS, ki se uporabljajo za izbolj- šanje telesne zmogljivosti, literatura navaja gibalno predstavo (GP) in opazovanje deja- nja (OD) (Mulder idr., 2005). „ Opazovanje dejanja (action observation) GP predstavlja mentalno simulacijo gibal- ne akcije brez motorične izvedbe gibalne naloge. Po drugi strani OD zahteva, da subjekt opazuje videoposnetek ali nepo- sredna dejanja, ki jih izvaja model (Marušič idr., 2018). V klinični praksi se najpogosteje po OD dodatno izvaja gibalna naloga, če subjekt to zmore. Podobno kot GP in te- lesna izvedba giba (TIG) ima OD skupno nevrološko osnovo, ki se pripisuje sistemu zrcalnih nevronov (Cattaneo in Rizzolatti, 2009; Van Gog idr., 2009). Pri ljudeh so po- dročja, aktivna med GP , TIG in OD, v čelnem in parietalnem režnju, medtem ko je akti- vacija sistema zrcalnih nevronov povezana z izkušnjo subjekta z opazovanim in/ali za- mišljenim dejanjem (Calvo-Merino et. al., 2005; Olsson in Nyberg, 2010). Parietofron- talna mreža z deležem zrcalnih nevronov je bila prepoznana kot nevronski substrat, ki transformira vizualno informacijo v kor- tikalna področja in omogoča motorično izvedbo (t. i. vizuomotorična transformaci- ja) (Rizzolatti in Sinigaglia, 2010). V zadnjih letih so se razvili različni načini OD, od kate- rih sta v rehabilitacijski praksi najpogosteje uporabljena gledanje videoposnetka deja- nja in TIG z zrcalno vizualno povratno infor- macijo (MVF) (Marusic in Grosprêtre, 2018; Sarasso idr., 2015; Zhang idr., 2018), medtem ko postaja vse bolj priljubljen tudi trening navidezne resničnosti (VR). Na splošno se je OD izkazal kot učinkovita strategija za rehabilitacijo po možganski kapi (Carrasco 82 in Cantalapiedra, 2016), Parkinsonovi bo- lezni (Buccino idr., 2011), cerebralni paralizi (Sarasso idr., 2015) in pri ortopedskih bolni- kih po totalni artroplastiki kolena (Villafañe idr., 2017). Villafañe in sodelavci (2017) so raziskovali, ali lahko samostojna terapija z OD v primerjavi z rutinsko fizikalno terapijo izboljša učinke bolnišnične rehabilitacijske prakse po primarni totalni artroplastiki ko- lena. Avtorji so v skupini OD odkrili večje izboljšave pri aktivnem obsegu gibanja ko- lena, medtem ko niso ugotovili opaznejših razlik med skupinami pri vprašalniku Short Form-36, Lequesnejevem, Barthelovem indeksu in Tinettijevem rezultatu. Nedav- na študija Marusica in sodelavcev (2018) je poročala o obetavnih rezultatih z uporabo kombinacije OD z GP kot dodatne terapije k rutinski rehabilitacijski praksi po popolni artroplastiki kolka (Marusic idr., 2018). Ma- rušič in sodelavci (2018) so ugotovili, da se je eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino izkazala precej bolje na testu »vstani in pojdi«, testu korakanja v štirih kvadratih in pri opravljanju dvojne naloge med hitro hojo. To nakazuje, da je kombinacija OD in GP lahko učinkovito do- polnilno orodje za izboljšanje izidov reha- bilitacije pri ortopedski populaciji ob upo- števanju objektivnih meril telesne funkcije. „ Zrcalna vizualna povratna informacija (zvpi) Na drugi strani se terapija z ZVPI uporablja pri nevrorehabilitaciji bolnikov po možgan- ski kapi, saj naj bi spodbujala nevroplastič- nost v možganskih regijah, ki so vključene v senzorično normalizacijo in motorično okrevanje (Reynolds idr., 2015; Zhang idr., 2018). Prav tako je terapija z uporabo zrcala učinkovita za zdravljenje fantomske boleči- ne, ki se pojavi pri do 80 % pacientov po amputaciji okončin (Erlenwein idr., 2021). ZVPI vključuje pozicioniranje zrcala v sagi- talni ravnini, da se dejanska slika prizade- tega (tj. poškodovanega) uda nadomesti z zrcalnim odsevom neprizadete strani med izvajanjem TIG. Večinoma se uporablja v te- rapevtske namene za izboljšanje motorič- ne funkcije zgornjih okončin. Nedavni siste- matični pregled z metaanalizo je preučeval učinkovitost ZVPI za izboljšanje delovanja spodnjih okončin pri bolnikih po možgan- ski kapi (Louie idr., 2019). Avtorji so prišli do pomembnih rezultatov v prid terapiji ZVPI v primerjavi s kontrolno intervencijo za hi- trost hoje, gibljivost in okrevanje motorične funkcije spodnjih okončin (Louie idr., 2019). Izidi rehabilitacije po ortopedskih poškod- bah so pogosto nezadovoljivi, posebno pri starejših pacientih (Korbus idr., 2020) ali športnikih. Prednost kognitivnih strategij je, da se lahko uporabijo v zgodnji rehabilita- cijski fazi po operaciji/poškodbi, brez me- hanskega obremenjevanja živčno-mišičnih struktur poškodovanega dela. Ortoped- skim poškodbam pogosto sledi imobiliza- cija, ki povzroči lokalne fiziološke in struktu- ralne spremembe, te se kažejo kot mišična atrofija in zmanjšanje obsega gibanja. Z ra- zvojem tehnologije in novimi dognanji na področju klinične prakse pa ugotavljamo tudi spremembe v višjih centrih motorične kontrole (kortikalnem nivoju) (Burianova idr., 2016; Diaz-Garcia idr., 2011). Terapija z zrcalom je bila delno raziskana pri ortoped- skih bolnikih s težavami zgornjih okončin – po operaciji dlani je terapija pripomogla k izboljšanju subjektivne in objektivne funk- cije dlani, obsega gibanja, spretnosti ter zmanjšanju bolečine (Rosén in Lundborg, 2005; Altschuler in Hu, 2008; Rostami, Arefi in Tabatabaei, 2013; Yun in Kim, 2019). Raz- iskave kažejo, da je ZVPI v obdobju imobi- lizacije po zlomu zapestja učinkovitejša pri izboljšanju subjektivne funkcije, obsega gibanja ter moči stiska pesti v primerjavi z relaksacijsko tehniko (Korbus idr., 2020) ter učinkovitejša pri izboljšanju funkcije dlani v primerjavi s standardno rehabilitacijo (Ro- stami, Arefi in Tabatabaei, 2013). Kakorkoli, do danes ni nobene študije, ki bi raziskala učinkovitost ZVPI pri ortopedskih bolnikih s težavami spodnjih okončin. Rezultati kaže- jo, da je lahko omenjena terapija obetavno orodje za izboljšanje telesne funkcije po imobilizaciji okončin in/ali operaciji, zato so eksperimentalne študije na tem področju upravičene. „ Zaključek Članek predstavlja pomen mišične jakosti pri ortopedskih bolnikih z mišično-skeletno poškodbo s poudarkom na rehabilitacijskih postopkih po večjih operativnih posegih, kot sta TKA in ACLr. Obravnava različne kognitivne strategije, ki jih je mogoče učin- kovito vključiti v rehabilitacijsko prakso or- topedskih bolnikov. Izkazalo se je, da je OD učinkovit pri izboljšanju telesne funkcije pri simptomatskih populacijah z omejeno funkcijo spodnjih okončin. Po drugi strani se je ZVPI pokazala kot učinkovita metoda za izboljšanje živčno-mišične funkcije ne- vroloških bolnikov, zdravljenje fantomske bolečine in zmanjšanje težav po operativ- nih posegih zgornjih okončin. Kakorkoli, učinkovitost ZVPI za izboljšanje funkcije po operativnih posegih spodnjih okončin je v prihodnje potrebno še raziskati. „ Literatura 1. Abbey, C. T. in Stevens-Lapsley, J. E. (2013). Importance of Attenuating Quadriceps Acti- vation Feficits after Total Knee Arthroplasty. National Institutes Of Health, 40(2), 95–101. 2. Abbruzzese, G., Avanzino, L., Marchese, R. in Pelosin, E. (2015). Action Observation and Motor Imagery : Innovative Cognitive Tools in the Rehabilitation of Parkinson’s Disease. 2015. 3. Abrams, G. D., Harris, J. D., Gupta, A. K., Mc- Cormick, F. M., Bush-Joseph, C. A., Verma, N. N., Cole, B. J, in Bach, B. R. (2014). Functional performance testing after anterior cruciate ligament reconstruction: A systematic revi- ew. Orthopaedic Journal of Sports Medicine, 2(1), 1–10. 4. Altschuler, E. L. in Hu, J. (2008). Mirror therapy in a patient with a fractured wrist and no ac- tive wrist extension. Scandinavian Journal of Plastic and Reconstructive Surgery and Hand Surgery, 42(2), 110 –111. 5. Anderson, T., Wasserman, E. B. in Shultz, S. J. (2019). Anterior cruciate ligament injury risk by season period and competition segment: An analysis of national collegiate athletic as- sociation injury surveillance data. Journal of Athletic Training, 54(7), 787–795. 6. Andrade, R., Pereira, R., Van Cingel, R., Staal, J. B. in Espregueira-Mendes, J. (2020). How sho- uld clinicians rehabilitate patients after ACL reconstruction? A systematic review of cli- nical practice guidelines (CPGs) with a focus on quality appraisal (AGREE II). British Journal of Sports Medicine, 54(9), 512–519. 7. Ardern, C. L., Taylor, N. F., Feller, J. A. in Web- ster, K. E. (2014). Fifty-five per cent return to competitive sport following anterior crucia- te ligament reconstruction surgery: An up- dated systematic review and meta-analysis including aspects of physical functioning and contextual factors. British Journal of Sports Medicine, 48(21), 1543–1552. 8. Bauer, M., Feeley, B. T., Wawrzyniak, J. R., Pin- kowsky, G. in Gallo, R. A. (2014). Factors affec- ting return to play after anterior cruciate liga- ment reconstruction: A review of the current literature. Physician and Sportsmedicine, 42(4), 71–79. 9. Beveridge, M. in Howard, A. (2004). The bur- den of orthopaedic disease in developing countries. The Journal of bone and joint sur- gery. American volume, 86(8), 1819–1822. šport in zdravje 83 10. Boutron, I., Poiraudeau, S., Ravaud, J.-F., Ba- ron, G., Revel, M., Nizard, R., … Ravaud, P. (2003). Disability in adults with hip and knee arthroplasty: a French national community based survey. Annals of the Rheumatic Dise- ases, 62(8), 748–54. 11. Brown, J. C., Harhay, M. O. in Harhay, M. N. (2016). Sarcopenia and mortality among a population-based sample of community- -dwelling older adults. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, October 2015, 290– 298. 12. Brown, K., Kachelman, J., Topp, R., Quesada, P. M., Nyland, J., Malkani, A. in Swank, A. M. (2009). Predictors of functional task perfor- mance among patients schelduled for total knee arthroplasty. Journal of Strength and Conditioning Research, 23(2), 436–443. 13. Buccino, G., Gatti, R., Giusti, M., Anna, N., Ros- si, A., Calzetti, S. in Cappa, S. (2011). Action Observation Treatment Improves Autonomy in Daily Activities in Parkinson’s Disease Pa- tients: Results from a Pilot Study. Movement Disorders, 26(10), 1963–1964. 14. Burianová, H., Sowman, P. F., Marstaller, L., Rich, A. N., Williams, M. A., Savage, G., Al-Ja- nabi, S., de Lissa, P. in Johnson, B. W. (2014). Adaptive Motor Imagery: A Multimodal Stu- dy of Immobilization-Induced Brain Plastici- ty. Cerebral Cortex, 26(3), 1072–1080. 15. Caine, D. J. in Golightly, Y. M. (2011). Osteo- arthritis as an outcome of paediatric sport: an epidemiological perspective. British Jour- nal of Sports Medicine, 45(4), 298–303. 16. Calvo-Merino, B., Glaser, D. E., Grèzes, J., Pas- singham, R. E. in Haggard, P. (2005). Action observation and acquired motor skills: An fMRI study with expert dancers. Cerebral Cor- te x, 15(8), 1243–1249. 17. Cattaneo, L. in Rizzolatti, G. (2009). The mi- rror neuron system. Archives of Neurology, 66(5), 557–560. 18. Cavanaugh, J. T. in Powers, M. (2017). ACL Rehabilitation Progression: Where Are We Now? Current Reviews in Musculoskeletal Me- dicine, 10(3), 289–296. 19. Condello, V., Zdanowicz, U., Di Matteo, B., Spalding, T., Gelber, P. E., Adravanti, P., Heu- berer, P., Dimmen, S., Sonnery-Cottet, B., Hu- let, C., Bonomo, M. in Kon, E. (2019). Allograft tendons are a safe and effective option for revision ACL reconstruction: a clinical review. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthrosco- py, 27(6), 1771–1781. 20. de Boer, M. D., Seynnes, O. R., di Prampero, P. E., Pišot, R., Mekjavić, I. B., Biolo, G. in Narici, M. V. (2008). Effect of 5 weeks horizontal bed rest on human muscle thickness and archi- tecture of weight bearing and non-weight bearing muscles. European Journal of Applied Physiology, 104(2), 401–407. 21. Diaz-Garcia, R. J., Oda, T., Shauver, M. J. in Chung, K. C. (2011). A Systematic Review of Outcomes and Complications of Treating Unstable Distal Radius Fractures in the Elder- ly. The Journal of Hand Surgery, 36(5), 824–835. e2. 22. Eitzen, I., Holm, I. in Risberg, M. A. (2009). Preoperative quadriceps strength is a signi- ficant predictor of knee function two years after anterior cruciate ligament reconstruc- tion. British Journal of Sports Medicine, 43(5), 371–376. 23. Ekstrand, J., Krutsch, W., Spreco, A., Van Zo- est, W., Roberts, C., Meyer, T. in Bengtsson, H. (2020). Time before return to play for the most common injuries in professional foot- ball: A 16-year follow-up of the UEFA Elite Club Injury Study. British Journal of Sports Me- dicine, 54(7), 421–426. 24. Erickson, B. J., Harris, J. D., Cvetanovich, G. L., Bach, B. R., Bush-Joseph, C. A., Abrams, G. D., Gupta, A. K., McCormick, F. M. in Cole, B. J. (2013). Performance and return to sport after anterior cruciate ligament reconstruction in male major league soccer players. Orthopae- dic Journal of Sports Medicine, 1(2), 1–8. 25. Erlenwein, J., Diers, M., Ernst, J., Schulz, F. in Petzke, F. (2021). Clinical updates on phan- tom limb pain. Pain reports, 6(1). 26. Folland, J. P. in Williams, A. G. (2007). The Adaptations to Strength Training. Sports Me- dicine, 37(2), 145–168. 27. Friel, N. in Chu, C. (2013). The Role of ACL Inju- ry in the DeveloTIGnt of Posttraumatic Knee Osteoarthritis. Clinics in Sports Medicine, 32(1), 1–12. 28. Gabriel, D., Kamen, G. in Frost, G. (2006). Ne- ural Adaptations to Resistive Exercise. Sports Medicine, 36(2), 133–149. 29. García Carrasco, D. in Aboitiz Cantalapiedra, J. (2016). Effectiveness of motor imagery or mental practice in functional recovery after stroke: a systematic review. Neurología (Engli- sh Edition), 31(1), 43–52. 30. Gardinier, E. S., Manal, K., Buchanan, T. S. in Snyder-Mackler, L. (2013). Altered loading in the injured knee after ACL rupture. Journal of Orthopaedic Research, 31(3), 458–464. 31. Hortobagyi, T., Dempsey, L., Fraser, D., Zheng, D., Hamilton, G., Lambert, J. in Dohm, L. (2000). Changes in muscle strength, muscle fiber size and myofibrillar gene expression after immobilzation and retraining in Hu- mans. Journal of Physiology, 524(1), 293–304. 32. Hunnicutt, J. L., McLeod, M. M., Slone, H. S. in Gregory, C. M. (2020). Quadriceps neuro- muscular and physical function after anterior cruciate ligament reconstruction. Journal of Athletic Training, 55(3), 238–245. 33. Jinks, C., Jordan, K., Ong, B. N. in Croft, P. (2004). A brief screening tool for knee pain in primary care (KNEST). 2. Results from a su- rvey in the general population aged 50 and over. Rheumatology, 43(1), 55–61. 34. Johnston, P. T., McClelland, J. A., Feller, J. A. in Webster, K. E. (2020). Knee muscle strength after quadriceps tendon autograft anterior cruciate ligament reconstruction: systema- tic review and meta-analysis. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy. 35. Kane, R. L., Saleh, K. J., Wilt, T. J. in Bershadsky, B. (2005). The functional outcomes of total knee arthroplasty. The Journal of Bone in Joint Surgery, American Volume, 87(8), 1719–1724. 36. Keays, S. L., Bullock-Saxton, J. E., Keays, A. C., Newcombe, P. A. in Bullock, M. I. (2007). A 6-year follow-up of the effect of graft site on strength, stability, range of motion, function, and joint degeneration after anterior crucia- te ligament reconstruction: Patellar tendon versus semitendinosus and gracilis tendon graft. American Journal of Sports Medicine, 35(5), 729–739. 37. Kessler, M. A., Behrend, H., Henz, S., Stutz, G., Rukavina, A. in Kuster, M. S. (2008). Function, osteoarthritis and activity after ACL-rupture: 11 Years follow-up results of conservative versus reconstructive treatment. Knee Sur- gery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 16(5), 442–448. 38. Kittelson, A. J., Stackhouse, S. K. in Stevens- -lapsley, J. E. (2013). Neuromuscular Electrical Stimulation after total joint arthroplasty: A critical review of recent controlled studies. European Journal of Physical and Rehabilitati- on Medicine, 49(6), 909–920. 39. Knutson, K., Lewold, S., Robertsson, O., Lid- gren, L., Knutson, K., Lewold, S., … Lidgren, L. (1994). The Swedish knee arthroplasty regi- ster : A nation- wide study of 30 , 003 knees 1976-1992 The Swedish knee arthroplasty register. Acta Orthopaedica Scandinavica, 6470(February). 40. Kobayashi, A., Higuchi, H., Terauchi, M., Ko- bayashi, F., Kimura, M. in Takagishi, K. (2004). Muscle performance after anterior cruciate ligament reconstruction. International Ortho- paedics, 28(1), 48–51. 41. Labraca, N. S., Castro-Sánchez, A. M., Matarán-Peñarrocha, G. A., Arroyo-Morales, M., Sánchez-Joya, M. del M. in Moreno-Lo- renzo, C. (2011). Benefits of starting rehabili- tation within 24 hours of primary total knee arthroplasty: randomized clinical trial. Clini- cal Rehabilitation, 25(6), 557–566. 42. Laible, C. in Sherman, O. H. (2014). Risk factors and prevention strategies of non-contact anterior cruciate ligament injuries. Bulletin of the Hospital for Joint Diseases, 72(1), 70–75. 43. Leong, D. P., Teo, K. K., Rangarajan, S., Lopez- -Jaramillo, P ., Avezum, A., Orlandini, A., Seron, P., Ahmed, S. H., Rosengren, A., Kelishadi, R., Rahman, O., Swaminathan, S., Iqbal, R., Gup- ta, R., Lear, S. A., Oguz, A., Yusoff, K., Zatonska, K., Chifamba, J., … Yusuf, S. (2015). Prognostic value of grip strength: Findings from the Pro- spective Urban Rural Epidemiology (PURE) study. The Lancet, 386(9990), 266–273. 84 44. Levašič, V., Savarin, D. in Milošev, I. (2020). Register artroplastike Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Pridobljeno 21. 2. 2022 s https:// www.ob-valdoltra.si/sl/raziskovalna-dejav- nost/register-artroplastike-ob-valdoltra 45. Lindanger, L., Strand, T., Mølster, A. O., Sol- heim, E. in Inderhaug, E. (2019). Return to Play and Long-term Participation in Pivoting Sports After Anterior Cruciate Ligament Re- construction. American Journal of Sports Me- dicine, 47(14), 3339–3346. 46. Lohmander, L. S., Östenberg, A., Englund, M. in Roos, H. (2004). High prevalence of knee osteoarthritis, pain, and functional limitati- ons in female soccer players twelve years af- ter anterior cruciate ligament injury. Arthritis in Rheumatism, 50(10), 3145–3152. 47. Louie, D. R., Lim, S. B. in Eng, J. J. (2019). The Efficacy of Lower Extremity Mirror Therapy for Improving Balance, Gait, and Motor Func- tion Poststroke: A Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of Stroke and Cerebro- vascular Diseases, 28(1), 107–120. 48. Lozano, R., Naghavi, M., Foreman, K., Lim, S., Shibuya, K., Aboyans, V., Abraham, J., Adair, T., Aggarwal, R., Ahn, S. Y., AlMazroa, M. A., Al- varado, M., Anderson, H. R., Anderson, L. M., Andrews, K. G., Atkinson, C., Baddour, L. M., Barker-Collo, S., Bartels, D. H., . . . Murray, C. J. (2012). Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010. The Lancet, 380(9859), 2095–2128. 49. Marusic, U. in Grosprêtre, S. (2018). Non- -physical approaches to counteract age-re- lated functional deterioration: Applications for rehabilitation and neural mechanisms. European Journal of Sport Science, 18(5), 639–649. 50. Marusic, U., Grosprêtre, S., Paravlic, A., Kovač, S., Pišot, R. in Taube, W. (2018). Motor Image- ry during Action Observation of Locomotor Tasks Improves Rehabilitation Outcome in Older Adults after Total Hip Arthroplasty. Ne- ural Plasticity, 2018(March), 1–9. 51. Mizner, Petterson, S., Stevens, E., Vanden- borne, K. in Snyder-Mackler, L. (2005). Early Quadriceps Strength Loss After Total Knee Arthroplasty. The Journal of Bone in Joint Su- rgery, 87-A(5), 1047–1054. 52. Mizner, R. L., Petterson, S. C., Stevens, J. E., Axe, M. J. in Snyder-Mackler, L. (2005). Pre- operative quadriceps strength predicts functional ability one year after total knee arthroplasty. Journal of Rheumatology, 32(8), 1533–1539. 53. Mizner, R., Petterson, S. in Snyder-Mackler, L. (2005). Quadriceps Strength and the Time Course of Functional Recovery After Total Knee Arthroplasty. Journal of Orthopaedic in Sports Physical Therapy, 35, 424–436. 54. Mock, C. in Cherian, M. N. (2008). The global burden of musculoskeletal injuries: challen- ges and solutions. Clinical orthopaedics and related research, 466(10), 2306–2316. 55. Morita, S., Kusaka, T., Tanaka, S., Yamada, E., Arima, N., Itoh, S. in Yamamoto, T. (2013). The Relationship between Muscle Weakness and Activation of the Cerebral Cortex Early after Unicompartmental Knee Arthroplasty. Jour- nal of Physical Therapy Science, 25(3), 301–307. 56. Mulder, Th. (2007). Motor imagery and action observation : cognitive tools for rehabilitati- on. 2, 1265–1278. 57. Mulder, Theo, De Vries, S. in Zijlstra, S. (2005). Observation, imagination and execution of an effortful movement: More evidence for a central explanation of motor imagery. Experi- mental Brain Research, 163(3), 344–351. 58. Murray, C. J. in Lopez, A. D. (1997). Alterna- tive projections of mortality and disability by cause 1990-2020: Global Burden of Disease Study. Lancet (London, England), 349(9064), 1498–1504. 59. Needle, A. R., Lepley, A. S. in Grooms, D. R. (2017). Central Nervous System Adaptation After Ligamentous Injury: a Summary of Theories, Evidence, and Clinical Interpretati- on. Sports Medicine, 47(7), 1271–1288. 60. Ochi, E., Hamano, S., Tsuchiya, Y., Muramatsu, E., Suzukawa, K. in Igawa, S. (2015). Relation- ship between performance test and body composition/physical strength characteristic in sprint canoe and kayak paddlers. Open Access Journal of Sports Medicine, 191. 61. Olsson, C. J. in Nyberg, L. (2010). Motor ima- gery: If you can’t do it, you won’t think it. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 20(5), 711–715. 62. Palmieri-Smith, R. M., Thomas, A. C. in Woj- tys, E. M. (2008). Maximizing Quadriceps Strength After ACL Reconstruction. Clinics in Sports Medicine, 27(3), 405–424. 63. Paravlic, A. H., Slimani, M., Tod, D., Marusic, U., Milanovic, Z. in Pisot, R. (2018). Effects and Dose–Response Relationships of Motor Imagery Practice on Strength DeveloTIGnt in Healthy Adult Populations: a Systematic Review and Meta-analysis. Sports Medicine. 64. Paravlic, A., Tod, D. in Milanovic, Z. (2020). Mental Simulation Practice Has Beneficial Effects on Patients’ Physical Function Fol- lowing Lower Limb Arthroplasty: A Syste- matic Review and Meta-analysis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 101(8), 1447–1461. 65. Paravlic, A., Kovač, S., Pisot, R. in Marusic, U. (2019). Neurostructural correlates of strength decrease following total knee arthroplasty : A systematic review of the literature with meta-analysis. Bosnian Journal of Basic Me- dical Sciences. 66. Paravlic, A. H., Maffulli, N., Kovač S. in Pisot, R. (2020). Home-based motor imagery inter- vention improves functional performance following total knee arthroplasty in the short term: A randomized controlled trial. Journal of Orthopaedic Surgery and Research, 15(1). 67. Paravlic, A., Pisot, R. in Marusic, U. (2019). Specific and general adaptations following motor imagery practice focused on muscle strength in total knee arthroplasty rehabili- tation : A randomized controlled trial. PLoS ONE, 14(8), 1–19. 68. Paravlić, A., Pišot, S. in Mitić, P. (2018). Valida- tion of the Slovenian version of motor ima- gery questionnaire 3 (MIQ-3): promising tool in modern comprehensive rehabilitation practice. Slovenian Journal of Public Health, 57(4), 201–210. 69. Peat, G., McCarney, R. in Croft, P. (2001). Knee pain and osteoarthritis in older adults: a revi- ew of community burden and current use of primary health care. Annals of the Rheumatic Diseases, 60(2), 91–97. 70. Pišot, R., Marusic, U., Biolo, G., Mazzucco, S., Lazzer, S., Grassi, B., Reggiani, C., Toniolo, L., di Prampero, P. E., Passaro, A., Narici, M., Mohammed, S., Rittweger, J., Gasparini, M., Gabrijelčič Blenkuš, M. in Šimunič, B. (2016). Greater loss in muscle mass and function but smaller metabolic alterations in older com- pared with younger men following 2 wk of bed rest and recovery. Journal of Applied Physiology, 120(8), 922–929. 71. Pišot, R., Narici, M. V., Šimunič, B., De Boer, M., Seynnes, O., Jurdana, M., … Mekjavič, I. B. (2008). Whole muscle contractile parame- ters and thickness loss during 35-day bed rest. European Journal of Applied Physiology, 104(2), 409–414. 72. Reynolds, J. E., Thornton, A. L., Elliott, C., Willi- ams, J., Lay, B. S. in Licari, M. K. (2015). A syste- matic review of mirror neuron system func- tion in develoTIGntal coordination disorder: Imitation, motor imagery, and neuroimaging evidence. Research in DeveloTIGntal Disabiliti- e s , 47, 234–283. 73. Ribeiro-Alvares, J. B., Marques, V. B., Vaz, M. A. in Baroni, B. M. (2018). Four weeks of nordic hamstring exercise reduce muscle injury risk factors in young adults. Journal of Strength and Conditioning Research, 32(5), 1254–1262. 74. Rizzolatti, G. in Sinigaglia, C. (2010). The func- tional role of the parieto-frontal mirror cir- cuit: Interpretations and misinterpretations. Nature Reviews Neuroscience, 1 1(4), 264–274. 75. Rogers, M. in Evans, W. J. (1993). Changes in skeletal muscle with aging: effects of exer- cise training. Exercise and Sport Sciences Revi- ews, 21(1), 65–102. 76. Rosén, B. in Lundborg, G. (2005). Training with a mirror in rehabilitation of the hand. Scandinavian Journal of Plastic and Recon- structive Surgery and Hand Surgery, 39(2), 104–108. šport in zdravje 85 77. Rostami, H. R., Arefi, A. in Tabatabaei, S. (2013). Effect of mirror therapy on hand function in patients with hand orthopaedic injuries: a randomized controlled trial. Disability and Rehabilitation, 35(19), 1647–1651. 78. Rush, J. L., Glaviano, N. R. in Norte, G. E. (2021). Assessment of Quadriceps Corticomotor and Spinal-Reflexive Excitability in Indivi- duals with a History of Anterior Cruciate Ligament Reconstruction: A Systematic Re- view and Meta-analysis. Sports Medicine, 0123456789. 79. Sarasso, E., Gemma, M., Agosta, F., Filippi, M. in Gatti, R. (2015). Action observation train- ing to improve motor function recovery: a systematic review. Archives of Physiotherapy, 5(1), 14. 80. Stevens-Lapsley, J. E., Balter, J. E., Wolfe, P., Eckhoff, D. G. in Kohrt, W. M. (2012). Early Ne- uromuscular Electrical Stimulation to Impro- ve Quadriceps Muscle Strength After Total Knee Arthroplasty: A Randomized Control- led Trial. Physical Therapy, 92(2), 210–226. 81. Tabben, M., Eirale, C., Singh, G., Al-Kuwari, A., Ekstrand, J., Chalabi, H., Bahr, R. in Chamari, K. (2020). Injury and illness epidemiology in professional Asian football: Lower general incidence and burden but higher ACL and hamstring injury burden compared with Europe. British Journal of Sports Medicine, 2019(January 2017), 1–6. 82. Van Gog, T., Paas, F., Marcus, N., Ayres, P. in Sweller, J. (2009). The mirror neuron system and observational learning: Implications for the effectiveness of dynamic visualizations. Educational Psychology Review, 21(1), 21–30. 83. Villafañe, J. H., Isgrò, M., Borsatti, M., Berjano, P., Pirali, C. in Negrini, S. (2017). Effects of ac- tion observation treatment in recovery after total knee replacement: A prospective clini- cal trial. Clinical Rehabilitation, 31(3), 361–368. 84. Von Porat, A., Roos, E. M. in Roos, H. (2004). High prevalence of osteoarthritis 14 years after an anterior cruciate ligament tear in male soccer players: A study of radiographic and patient relevant outcomes. Annals of the Rheumatic Diseases, 63(3), 269–273. 85. Wang, D. X. M., YOD, J., Zirek, Y., Reijnier- se, E. M. in Maier, A. B. (2020). Muscle mass, strength, and physical performance predic- ting activities of daily living: a meta-analysis. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, 11(1), 3–25. 86. Woo, S. L. Y., Abramowitch, S. D., Kilger, R. in Liang, R. (2006). Biomechanics of knee liga- ments: Injury, healing, and repair. Journal of Biomechanics, 39(1), 1–20. 87. Woolf, A. D. in Pfleger, B. (2003). Burden of major musculoskeletal conditions. Bulletin of the World Health Organization, 81(9), 646–656. 88. Yun, D. E. in Kim, M. K. (2019). Effects of mir- ror therapy on muscle activity, muscle tone, pain, and function in patients with mutila- ting injuries: A randomized controlled trial. Medicine, 98(17), e15157. 89. Zarzycki, R., Morton, S., Charalambous, C. C., Pietrosimone, B., Williams, G. N. in Snyder- -Mackler, L. (2021). Athletes after anterior cru- ciate ligament reconstruction demonstrate asymmetric intracortical facilitation early af- ter surgery. Journal of Orthopaedic Research, 39(1), 147–153. 90. Zarzycki, R., Susanne, M., Charalambos, C., Brian, P., Glenn, W. in Lynn, S.-M. (2020). Examination of Corticospinal and Spinal Reflexive Excitability During the Course of Postoperative Rehabilitation After Anterior Cruciate Ligament Reconstruction. Journal of Orthopaedic in Sports Physical Therapy, 5(9), 1689–1699. 91. Zhang, J. J. Q., Fong, K. N. K., Welage, N. in Liu, K. P . Y. (2018). The activation of the mirror ne- uron system during action observation and action execution with mirror visual feedback in stroke: A systematic review. Neural Plasti- city, 2018. Drole Kristina Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport kristina.drole@fsp.uni-lj.si