Ugotovitve Rak prostate je za plju~nim rakom drugi najpogostej{i rak pri mo{kih v Evropi in tretji najpogostej{i v Sloveniji. Rezultati raziskave EUROCARE-3 ka`ejo, da je eno- in petletno (odvisno od starosti) standardizirano pre`ivetje v Sloveniji tudi statisti~no zna~ilno slab{e od povpre~ja (Slika 1). V nasprotju z ve~ino dr`av, ki so bile v to raziskavo vklju~ene `e v obdobju 1983–1985 in pri katerih so ugotovili, da se je pre`ivetje v tem ~asu izbolj{alo, je relativno pre`ivetje bolnikov z rakom prostate v Sloveniji nespremenjeno. (Slika 3), {e vedno izrazito pod evropskim povpre~jem. Zaradi tega lahko v naslednjem 5-letnem obdobju verjetno tudi v Sloveniji pri~akujemo izbolj{anje pre`ivetja, ~eprav bo to {e ostalo slab{e od evropskega povpre~ja. ONKOLOGIJA / v `ari{~u 71 Rak prostate Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje bolnikov z rakom prostate v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3, 1990-94. Najpomembnej{i razlog za slab{e pre`ivetje bolnikov z rakom prostate v Sloveniji je kasnej{e odkrivanje bolezni. Verjetnost pre`ivetja je odvisna predvsem od stopnje diagnosti~ne aktivnosti, usmerjene v zgodnje odkrivanje klini~no asimptomatskih bolnikov. Posledica te aktivnosti, ki v zadnjih letih temelji na dolo~anju serumske koncentracje PSA, je ne samo ve~ja ozdravljivost bolnikov, temve~ tudi odkrivanje bolnikov z lokaliziranimi karcinomi, ki imajo po~asen naravni potek. Relativen prispevek teh bolnikov lahko zato pomembno vpliva na ocene pre`ivetja. Razlike v stopnji diagnosti~ne aktivnosti zato tudi med drugimi evropskimi dr`avami povzro~ajo velike razlike v pre`ivetju. Glede na izrazito raz{irjenost asimptomatskih rakov prostate pride zaradi ve~je aktivosti, usmerjene v iskanje za~etnih karcinomov prostate, do ve~je incidence. Porast testiranj s PSA in uporabljanje diagnosti~nih postopkov, povezanih z zgodnjim odkrivanjem bolezni, se v Sloveniji ka`e v ve~ji incidenci po letu 1994 (Slika 2). Kljub temu ostaja incidenca raka prostate v Sloveniji, glede na podatke raziskave Globocan 2000 Slika 2. Rak prostate v Sloveniji: groba incidenca in umrljivost, 1985-2000. Slika 3. Rak prostate v evropskih dr`avah, ki so sodelovale v EUROCARE-3: incidenca in umrljivost. Ukrepi Presejanje karcinoma prostate na podlagi testa PSA spremlja vrsta zadreg, povezanih z napovedno vrednostjo testa PSA, u~inkovitostjo (zmanj{anjem umrljivosti), zapleti zdravljenja in tudi s pomanjkanjem raziskav, ki bi jasno potrjevale vrednost presejanja s PSA. Ne glede na to je v na{em okolju presejanje s PSA edina mo`nost, da zgodaj odkrijemo raka prostate in tako podalj{amo pre`ivetje oz. ozdravimo bolnika. Prav tako lahko z bolj{im poznavanjem prognosti~nih dejavnikov, zdravljenjem, ki je prilagojeno dejavnikom tveganja pri bolniku, in izbolj{animi tehnikami zdravljenja zmanj{amo zaplete zdravljenja in izbolj{amo kakovost `ivljenja bolnikov po zdravljenju. Sklepi okrogle mize Na posvetu je bil zato oblikovan predlog, da se bolj ogro`eni skupini – to je mo{kim po 50. oziroma po 40. letu starosti, ki so dru`insko obremenjeni z rakom prostate, so seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja ter se odlo~ijo za presejanje – omogo~i dolo~anje PSA. ^e zanemarimo odkrivanje bolezni pri asimptomatskih mo{kih, vsekakor ne moremo pri~akovati, da bo pri{lo do izbolj{anja kratkoro~nega pre`ivetja, dolgoro~no pa verjetno lahko pri~akujemo, primerjalno z de`elami s presejalnimi programi (ali la`je dostopnim t. i. oportunisti~nim presejanjem), tudi manj{o umrljivost zaradi raka prostate. Borut Kragelj ONKOLOGIJA / v `ari{~u 72 Rak se~nega mehurja Ugotovitve Po podatkih Registra raka za Slovenijo je rak se~nega mehurja tako glede na {tevilo novo odkritih bolnikov kot tudi glede na umrljivost na 8. mestu med malignimi tumorji pri mo{kih. Epidemiolo{ke zna~ilnosti ka`ejo izrazito prevlado mo{kih bolnikov, pri katerih je rak se~nega mehurja 3- do 4- krat pogostej{i kot pri `enskah. Po rezultatih raziskave EUROCARE-3 je glede na starost standardizirano 5-letno pre`ivetje v Sloveniji, ne glede na spol, izrazito slab{e od evropskega povpre~ja in tudi slab{e kot v ve~ini evropskih dr`av (Sliki 1, 2). Vsaj del teh razlik je posledica razli~nih pogojev pri vklju~evanju bolnikov v raziskavo. Medtem ko so bili v Sloveniji vklju~eni le bolniki z invazivnimi oblikami raka se~nega mehurja, so bili vsaj v delu drugih dr`avnih oziroma pokrajinskih registrov raka vkju~eni tudi bolniki z neinvazivnimi karcinomi. Vklju~evanje takih bolnikov – ki le redko umrejo zaradi tega – lahko pomembno vpliva na rezultate pre`ivetja, zato postaja primerljivost rezultatov EUROCARE-3 vpra{ljiva. (Švedska), ka`e na manj{o verjetnost pre`ivetja v Sloveniji. Glede na podatke Registra raka, ki ka`ejo, da je pri 66 % bolnikov `e ob diagnozi ugotovljena invazija v mi{i~ni sloj mehurja in da je bil velik del teh bolnikov zdravljen le s transuretralno odstranitvijo (52 %), se mo`nosti za izbolj{anje pre`ivetja ka`ejo tako v pravo~asnej{i diagnozi (in la`ji dostopnosti do preiskav za zamejitev bolezni) kot tudi ustreznej{em zdravljenju – na podlagi sprejetih smernic za zdravljenje bolnikov s tumorji se~nega mehurja. Kot dodatna te`ava se je pokazala vpra{ljiva kakovost podatkov, s katerimi razpolaga Register raka za Slovenijo. Na to ka`e nizka incidenca raka se~nega mehurja, saj je glede na podatke Globocana 2000 izrazito pod evropskim povpre~jem in je tudi izrazito ni`ja glede na sosednje dr`ave (Slika 3). Da je treba nujno izbolj{ati prijave bolnikov, ka`e tudi rezultat ponovnega pregleda podatkov Registra, na podlagi katerega je bilo mo`no oceniti stadij bolezni le pri polovici bolnikov. Ti podatki ne ka`ejo samo, da niso prijavljeni vsi bolniki, temve~ tudi to, da so skoraj pri polovici prijavljenih bolnikov podatki nepopolni. Izbolj{anje kakovosti podatkov – s tem, da se prijavijo vsi bolniki takoj, ko je postavljena diagnoza raka se~nega mehurja, in tudi z jasno ocenjenim stadijem bolezni – je zato nujno izhodi{~e za naslednje primerjave, podobne EUROCARE-3, in za vrednotenje lastnega dela. Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje mo{kih z rakom se~nega mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3, 1990-94. Slika 2. Relativno 5-letno pre`ivetje `ensk z rakom se~nega mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3, 1990-94. Ukrepi Primerjava 5-letnega relativnega pre`ivetja Slovenije z dr`avami, ki so imele podobna vklju~itvena merila