Ugotovitve
Rak prostate je za plju~nim rakom drugi najpogostej{i rak
pri mo{kih v Evropi in tretji najpogostej{i v Sloveniji.
Rezultati raziskave EUROCARE-3 ka`ejo, da je eno- in
petletno (odvisno od starosti) standardizirano pre`ivetje
v Sloveniji tudi statisti~no zna~ilno slab{e od povpre~ja
(Slika 1). V nasprotju z ve~ino dr`av, ki so bile v to
raziskavo vklju~ene `e v obdobju 1983–1985 in pri katerih
so ugotovili, da se je pre`ivetje v tem ~asu izbolj{alo, je
relativno pre`ivetje bolnikov z rakom prostate v Sloveniji
nespremenjeno.
(Slika 3), {e vedno izrazito pod evropskim povpre~jem.
Zaradi tega lahko v naslednjem 5-letnem obdobju verjetno
tudi v Sloveniji pri~akujemo izbolj{anje pre`ivetja, ~eprav
bo to {e ostalo slab{e od evropskega povpre~ja.
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
71
Rak prostate
Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje bolnikov z rakom prostate v
dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3, 1990-94.
Najpomembnej{i razlog za slab{e pre`ivetje bolnikov
z rakom prostate v Sloveniji je kasnej{e odkrivanje
bolezni. Verjetnost pre`ivetja je odvisna predvsem od
stopnje diagnosti~ne aktivnosti, usmerjene v zgodnje
odkrivanje klini~no asimptomatskih bolnikov. Posledica te
aktivnosti, ki v zadnjih letih temelji na dolo~anju serumske
koncentracje PSA, je ne samo ve~ja ozdravljivost bolnikov,
temve~ tudi odkrivanje bolnikov z lokaliziranimi karcinomi,
ki imajo po~asen naravni potek. Relativen prispevek teh
bolnikov lahko zato pomembno vpliva na ocene
pre`ivetja. Razlike v stopnji diagnosti~ne aktivnosti zato
tudi med drugimi evropskimi dr`avami povzro~ajo velike
razlike v pre`ivetju.
Glede na izrazito raz{irjenost asimptomatskih rakov
prostate pride zaradi ve~je aktivosti, usmerjene v iskanje
za~etnih karcinomov prostate, do ve~je incidence.
Porast testiranj s PSA in uporabljanje diagnosti~nih
postopkov, povezanih z zgodnjim odkrivanjem bolezni,
se v Sloveniji ka`e v ve~ji incidenci po letu 1994
(Slika 2). Kljub temu ostaja incidenca raka prostate
v Sloveniji, glede na podatke raziskave Globocan 2000
Slika 2. Rak prostate v Sloveniji: groba incidenca in umrljivost,
1985-2000.
Slika 3. Rak prostate v evropskih dr`avah, ki so sodelovale
v EUROCARE-3: incidenca in umrljivost.
Ukrepi
Presejanje karcinoma prostate na podlagi testa PSA
spremlja vrsta zadreg, povezanih z napovedno vrednostjo
testa PSA, u~inkovitostjo (zmanj{anjem umrljivosti),
zapleti zdravljenja in tudi s pomanjkanjem raziskav, ki bi
jasno potrjevale vrednost presejanja s PSA. Ne glede na to
je v na{em okolju presejanje s PSA edina mo`nost, da
zgodaj odkrijemo raka prostate in tako podalj{amo
pre`ivetje oz. ozdravimo bolnika. Prav tako lahko z bolj{im
poznavanjem prognosti~nih dejavnikov, zdravljenjem, ki je
prilagojeno dejavnikom tveganja pri bolniku, in
izbolj{animi tehnikami zdravljenja zmanj{amo zaplete
zdravljenja in izbolj{amo kakovost `ivljenja bolnikov po
zdravljenju.
Sklepi okrogle mize
Na posvetu je bil zato oblikovan predlog, da se bolj
ogro`eni skupini – to je mo{kim po 50. oziroma po 40. letu
starosti, ki so dru`insko obremenjeni z rakom prostate, so
seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja ter se
odlo~ijo za presejanje – omogo~i dolo~anje PSA. ^e
zanemarimo odkrivanje bolezni pri asimptomatskih mo{kih,
vsekakor ne moremo pri~akovati, da bo pri{lo do izbolj{anja
kratkoro~nega pre`ivetja, dolgoro~no pa verjetno lahko
pri~akujemo, primerjalno z de`elami s presejalnimi
programi (ali la`je dostopnim t. i. oportunisti~nim
presejanjem), tudi manj{o umrljivost zaradi raka prostate.
Borut Kragelj
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
72
Rak se~nega mehurja
Ugotovitve
Po podatkih Registra raka za Slovenijo je rak se~nega
mehurja tako glede na {tevilo novo odkritih bolnikov kot tudi
glede na umrljivost na 8. mestu med malignimi tumorji pri
mo{kih. Epidemiolo{ke zna~ilnosti ka`ejo izrazito prevlado
mo{kih bolnikov, pri katerih je rak se~nega mehurja 3- do 4-
krat pogostej{i kot pri `enskah. Po rezultatih raziskave
EUROCARE-3 je glede na starost standardizirano 5-letno
pre`ivetje v Sloveniji, ne glede na spol, izrazito slab{e od
evropskega povpre~ja in tudi slab{e kot v ve~ini evropskih
dr`av (Sliki 1, 2). Vsaj del teh razlik je posledica razli~nih
pogojev pri vklju~evanju bolnikov v raziskavo. Medtem ko
so bili v Sloveniji vklju~eni le bolniki z invazivnimi oblikami
raka se~nega mehurja, so bili vsaj v delu drugih dr`avnih
oziroma pokrajinskih registrov raka vkju~eni tudi bolniki z
neinvazivnimi karcinomi. Vklju~evanje takih bolnikov – ki le
redko umrejo zaradi tega – lahko pomembno vpliva na
rezultate pre`ivetja, zato postaja primerljivost rezultatov
EUROCARE-3 vpra{ljiva.
(Švedska), ka`e na manj{o verjetnost pre`ivetja v Sloveniji.
Glede na podatke Registra raka, ki ka`ejo, da je pri 66 %
bolnikov `e ob diagnozi ugotovljena invazija v mi{i~ni sloj
mehurja in da je bil velik del teh bolnikov zdravljen le s
transuretralno odstranitvijo (52 %), se mo`nosti za
izbolj{anje pre`ivetja ka`ejo tako v pravo~asnej{i diagnozi
(in la`ji dostopnosti do preiskav za zamejitev bolezni) kot
tudi ustreznej{em zdravljenju – na podlagi sprejetih smernic
za zdravljenje bolnikov s tumorji se~nega mehurja.
Kot dodatna te`ava se je pokazala vpra{ljiva kakovost
podatkov, s katerimi razpolaga Register raka za Slovenijo.
Na to ka`e nizka incidenca raka se~nega mehurja, saj je
glede na podatke Globocana 2000 izrazito pod evropskim
povpre~jem in je tudi izrazito ni`ja glede na sosednje
dr`ave (Slika 3). Da je treba nujno izbolj{ati prijave
bolnikov, ka`e tudi rezultat ponovnega pregleda podatkov
Registra, na podlagi katerega je bilo mo`no oceniti stadij
bolezni le pri polovici bolnikov. Ti podatki ne ka`ejo samo,
da niso prijavljeni vsi bolniki, temve~ tudi to, da so skoraj
pri polovici prijavljenih bolnikov podatki nepopolni.
Izbolj{anje kakovosti podatkov – s tem, da se prijavijo vsi
bolniki takoj, ko je postavljena diagnoza raka se~nega
mehurja, in tudi z jasno ocenjenim stadijem bolezni – je
zato nujno izhodi{~e za naslednje primerjave, podobne
EUROCARE-3, in za vrednotenje lastnega dela.
Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje mo{kih z rakom se~nega
mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3,
1990-94.
Slika 2. Relativno 5-letno pre`ivetje `ensk z rakom se~nega
mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3,
1990-94.
Ukrepi
Primerjava 5-letnega relativnega pre`ivetja Slovenije z
dr`avami, ki so imele podobna vklju~itvena merila