KULTURA ZA VSAKOGAR
Od 15. do 21. novembra je tudi v šišenski občini potekala akcija Teden komunista na te-mo Clovek, delo, kultura. Šišenski teden komunista se je začel s slavnostno prireditvijo v kinu Siška 15. novembra, na kateri je govoril sekretar IK P CK ZKS Franc Setinc.
Spregovoril je o pomenu ' kulture za ustvarjalnost delovnih Ijudi in ob tem pouda-ril, da je pri nas še vse preveč kiča in prema-lo prave kulture. Med drugim je dejal: >.Ne-kateri pravijo, da kultura peša, toda ti nočejo videti uspehov, ki smo jih dosegli pri širjenju ' kulture na vasi, med našimi kmeti, saj ]e jasno, da kultura ne sme biti uskladiščena v nekate-rih posvečenih templjih, da je ne smemo raz-vijati le v nekaterih mestih.«
Nato je Franc Setinc spregovoril o pomenu akcije Clovek, delo, kultura in dejal: »Ta akci-ja naj ne bi imela samo manifestativne velja-ve, pač pa bi morala prispevafi h globlji pri-sotnosti kulture v vsakem filoveku in naj bi spodbujala ljudi h kreativnejšemu odnosu do kulturnih vprašanj. Dosegla naj bi tisto o 6e-mer govori njen naslov: povezavo človeka z delom, dela s kulturo in kulture z vsemi Ijud-mi. Zastavljena mora biti celovito in v večini občin tudi je tako. Ziasti v Siški smo bili v tem smislu uspešni.«
»Ob bok težnji po samoupravni preobraz-bi poklicne kulturne dejavnosti morarno še bolj izrazito postaviti tudi načelo množične kulturne ustvarjalnosti in umetnosti sprcje-manja, zakaj ne moremo se zadovoljiti s kre-pitvijo ustavnega položaja deiavca v celotni družbeni reprodukciji, pri tem pa se omejiti predvsem na njegov materialni interes, ne da bi se na poti človekovega osvobajanja boje-vali tudi za sprostitev vseh njegovih notra-njih ustvarjalnih sil — za umetnost, za zna-nost, za tehniko itd. Vzpon proizvajalnih sil mora biti namreč trajno povezan z osvobo-ditvijo dela, z demokratizacijo, s samouprav-ljanjem.
»Bili bi daleč od socializma, če bi se v pro-izvodnl proces vključevala samo znanost in nje-na tehnološka aplikacija, ne pa tudi zavest o nujnosti združevanja ustvarjalnih ljudi, o nuj-nosti socializacije in humanizacije človeka. Člo-vek mora biti v družbenoekonomskih razmer-jlh v takšnem položaju, da bo lahko odločal ne samo o proizvodnji zaradi akumulacije in do-bička, temveč o proizvodnji kot materialnem ključu, ki naj omogoči napredne, humane re-šitve, sprosti ustvarjalne človekove potence ter poveča ustvarjalno sodelovanje Ijudi pri odlo-čanju o razvoju družbe, tehnike in znanosti,« je med drugim dejal Franc Šetinc.
V kulturnem programu so nato sodelova-li igralci Polde Bibič, Silvij Božič, Sonja Biz-jak, folklorna skupina Emona, operni pevec Ladko Korošec in godba milice.
France Kmetič Foto: Sašo Bernardi
GOSTOVANJE GLEDAUŠČA
Na odru dvorane Svobode v Medvodah so se predsta\7ili igralci slovenskega amaterske-ga gledališča iz Trsta z burkasto štorijo »Burkaški misterij«.,To je bila prva predsta-va v novi gledališki sezoni, ki bo po napove-dih zelo pestra in bogata. Predstava je lepo uspela, gledatci v polni dvorani pa so goste toplo sprejeli.
F. R.
UMETNIŠKO DOŽIVETJE
V razstavnem salonu Avtoemone na Celovški cesti 252, kjer so do sedaj bili razstavljeni le avtomobili in rezervni de-li, imamo te dni priliko občudovati tudi umetniško razstavo slik člana tega ko-lektiva BORISA ŠTRUKLJA. Geslo v te-dnu komunista učlovek, delo, kultura« je tudi v tem kolektivu našlo plodna tla, odkril nam je še neodkriti talent nUade-ga slikarja, ki s svojimi 15 slikami to tu-di potrjuje. Njegov prvi samostojni na-stop ne bo samo njemu v prid, temveč tu-di celotnemu kolektivu, pa tudi kupcem. Prepričali se bodo o potrebi umetniškega izražavanja posameznika, ki razen svo-jim užitkom, te lahko razdaja tudi dru-gim. Torej Boris Štrukelj je eden takih, za katere smo prepričani, da bo ob pod-pori svojega kolektiva, ki mu nudi v svo-jih razstavnih prostorih stalno razstavo, svojo sebi zadano pot nadaljeval. In če bo na tej poti, ki ni lahka, našel sebe, bo zadovoljen sam in pa mi, ki bomo še v naprej spremljali njegov umetniški vzpon.                                                 MLV
Delavci Slovenijaavta bodo poslej še lažje pre-birali marksistično literaturo. 19. novembra so odprli rdeči kotiček, knjižnico, kjer si bodo de-lavci lahko izposojali knjige z marksistično li-teraturo. Leopold Krebelj iz OK ZK Ljubljana-Siška je kot prvi podaril knjižnici nekaj knjig.