AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 61 CLEVELAND, OHIO, MO Amwriratt NDAY NEODVISEN LIST ZA SLOVAKE DELAVCE V AMERIKI MAY 24th 1 920 Carranza libit od lastnih izdajalcev Mexico City, 23. maja. Brzojavka, ki je dospela sem, potrjuje prvotno vest, da je bil Venustiano Carranza, bivSi predsednik Meksike, ubit in z njim zajedno 56 njegovih pristašev. Podrobnosti 4 tega umora niso znane, le to- €) je prišlo na dan, da je bil rranza ubit od svojih last-prištev, vojakov, ki so pobegnili znjim Zajedno v trenutku, ko je armada revolucionarjev dospela v glavno mesto Meksike. Ubijalec je skoro gotovo general Rudol-phe Herrea, eden izmed častnikov, ki je Imel nalogo paziti na življenje pobeglega pred sednika ter ga varno pripeljati iz Meksike. Sedanja meksikanska vlada bo dala truplo prepeljati v Mexico City ter izroči slednje družini pobeglega predsednika. Vlada se objednem izjavlja, da je večkrat zaporedoma dala Carranzi garancije, da se mu ničesar ne zgodi, če pride v glavno mesto in se uradno odpove predsedništvu. Carranza se ni oziral na te garan cije, pač pa se je s svojimi pristaši podal v gore, kjer so ga ubili njegovi lastni sprem-ljevalci. k Ameriška vlada se še ni od-Btpčila, ali prizna novo vlado Bi ne. Dasi Carranza v Ame-JPIki ni bil priljubljen in pet Tet ogrožal mir med Mek-siko in Ameriko, pa mora nova vlada najprvo dokazati, da je Čista umora nad Carran zom. — Vlada hoče imeti 1000 stražnikov, da čuvajo žganje v zvezinih skladiščih. Zato prosi vsala kongres, da ji dovoli $1.500.000. FRANCOSKI ŠTRAJK KONČAN. Delavska zveza je sklenila z 96 proti 11 glasovom končati generalki štrajk v Franciji. JUGOSLAVIJA IMA ZOPET NOVO VLADO. Poslanstvo SHS v Washington u sporoča sledeče: Pre jeli smo iz Belgrada brzojav, v katerem se naznanja sestava nove vlade države SHS. Predsednik ministerskega »veta nove vlade je: Dr. Mi-lenko Vesnich, bivši poslanik fV Parizu in načelnik delega-j cije, ki je tekom vojne prišla v Ameriko. Minister za usta-votvomo skupščino in izenačenja postav: Stojan M. Pro-tič/ Minister notranjih del: Ljuba M. Davidovič. Mini ster prometa: Anton Korošec. Minister justice: Marko Trifkovič. Minister vere: Pavle Marinkovič. Finančn minister: Kosta Stojanovič. Minister inozemskih z^dev: Dr. Ante Trumbič. Minister javnih del: Joca Jovanovič. Minister prosvete: Svetozar Pribičevič. Minister polje delstva: Dr. Velizar Janko-vič. Minister trgovine in industrije: Momčilo NinCič. Minister za agrarno reformo: g. Križman. Minister vo ne in mornarice: genera Branko Jovanovič. Minister polt in telegrafa: Mate Drtn-kovič. Minister šume in rude: Ivan Kovačič. Minister jpjrodnega zdravja: Živih) Bpžjfailovič. Minister za soci-jatoo politiko: Vekoslav Ku-kovec Minister prehrane in obnove zemlje: Rista Jojič. nisterstvu trije Slovenci. Kajzeijeva ropotija prodana za $37.1X10 New York, 23. maja. Včeraj se je vršila v tem mestu dražba kajzerjevega preštola n stotine kajzerjevih stvari, ci so bile zaplenjene, ko je cajzer pobegnil na Nizozemsko. Toda ameriško ljudstvo se skoro zmenilo ni za to dražbo. Cene, katere so bile po-nudene za cesarjevo lastnino, so prinesle nezaslišano malo denarja. Vse krasne pre proge in zastori okoli cesar-evega prestola, iz najfinej-! ;ega baržuna in z zlatom p ret cane so bile prodane za borno svoto $305. Najfinejši čipkasti zastori, ki so viseli v cajzerjevi "tronski dvorani", so prinesli po $35, dočim se navadni ameriški zastori, ve-iko slabšega dela, prodajajo dražje. 65 kosov kajzerjevega pohištva iz najboljšega lesa in krasno dekorirano od najboljših umetnikov, katerega cena se je splošno računala na $50.000, se je komaj prodalo za $7000. Malo več zanimanja pa so Newyorčani pokazali za pivske vrče nekdaj nega kajzerja. Ti vrči so )ili prodani za $200 komad. Vseh skupaj je bilo 130 vr-čev. Nekdo je imel naročeno, da lahko plača $2500 en ak vrč, ako bi bila dražba huda. Ves kajzerjev "žunk" ni prinesel več kot $37.000, dočim so cenili vrednost nad pol.-milijona. ■ o- Harold Kagy, lastnik garaže, star 40 let, je umrl v Lakeside bolnišnici ob 7. uri v nedeljo zvečer na posledicah rarte, ki jo je dobil od re-volverskega strela 8. maja ponoči. Kot znano je ta afera vzbudila v mestu ogromno zanimanje. V isti usodepolni noči so se peljali skupaj v avtomobilu vrhovnega sodnika McGannona Harold Kagy, John Joyce, bivšLgostilničar in sodnik McGanifon. Ko so dospeli do Superior in E. 9th je sodnik šel iz avtomobila in vzel karo domov, a Joyce in Kagy sta se peljala do E. 9th in Hamilton. Tu je padel strel, ki je usodepolno zadel Kagya. Kagy je ves čas in še zadnji trenutek pred smrtjo trdiO da ga je ustrelil Joyce, dočim Joyce trdi, da ni on streljal, in da bo to dokazal s pričami. Nekaj časa je mala sumnja letela na sodnika, toda se ni mogla dokazati z najmanjšo pričo. Kakor hitro je pa Kagy umrl, je Joyce pobegnil in kljub temu, da ga išče nad 1000 policistov v raznih mestih, ga ne morejo najti. — 1000 poštnih uslužbencev v Clevelandu namerava zaštrajkati 1. julija, če se jim dotedaj ne povečajo plače. Štefan Majcen, 15445 Cal cutta ave. Collinwood, se je v nedeljo popoldne mrtev zgrudil malo pred svojim stanovanjem. Ne ve se, kaj je vzrok. Koroner bo preiskal. — Dne 7. junija se otvori v Chicagi konvencija republikancev, kjer bo izbran predsedniški kandidat. Politika-rji, ki "imajo vse zračuna-no", pravijo, da bodejo pri prvem glasovanju posamezni kandidati dobili sledeče število glasov: Wood 270, Johnson 200, Lowden 175, Butler 85, Knox 704 Harding 60, Coolidge 30, Poindexter 20, Allen 20, Prichard 20. Vsega skupaj 950. Razni glasovi 34. Vse glasov na konvenciji bo 964 in 403 iih ie potrebno da w ■ » 1,1 ) ;v r je kandidat nominlran. Vsi oni, ki kršijo prohioicijo so podvrženi davkom $12.000 Ko je stopila prohibicijska postava v veljavo dne 17. ja-nuarija letos, je malokdo vedel kaj ga sploh čaka, če prekrši to postavo. In tudi vlada sama je molčala, v mnenju, da ljudje že vedo kaj vse pride. Danes se marsikdo kesa, ker je prišel postavi v roke, kajti "če bi prej vedel", bi se skušal ogniti neprijetnim posledicam. Ko so aretirali prve kršilce prohibicijske postave, je sodnik mnogo jih spustil, nekaj je bilo kaznovanih z $5 do $25. Ker pa so na sodnijah videli, da je Število kršilcev čim dalje večje, so začele padati ostrejše kazni v namenu, da bodejo ostre kazni odvrnile marsikaterega, da ne bi prodajal ali izdeloval opojne pijače. Od sto do dvesto dolarjev je danes kazen tef od 60 do 90 dni zapora. In pričakuje se, da od julija naprej bodejo začeli deliti ha sodnijah strožje kazni, namreč 6 mesecev prisilne delavnice ter $500 kazni. Kazni na zvezini sodni ji so bile vselej večje in ostrejše kot kazni na policijski sodniji. Dočim na policijski sodniji ni bil nihče obsojen na ječo, pa dobi na zvezini sodniji skoro vsak zapor poleg denarne globe. Letos je bilo aretiranih v Clevelandu nad 1100 oseb radi prohibici-je. Na zvezini sodniji imajo toliko teh grešnikov, da dosledno hodi pomagat še en sodnik sodit, poleg domačega sodnika. In s tem, da je grešnik plačal $100 kazni ali odsedel 30 d0 60 dni je vsakdo mislil, da je s tem zadostil postavi. Toda prišlo je vse drugače. ' Zadnje čase je mnogo onih ki so radi prohibicije imeli o-praviti s sodni jo, dobilo iz u-rada kolektorja U. S. davkov račune, da morajo plačati po $600 do $2000. Nihče ni skoro vrjel, da je to mogoče. Mi smo vso zadevo preiskali na zvezini sodniji, šli od uradnika do uradnika ter pronašli sledeče: še predno je bila prohibi-cija v veljavi, so bile gotove postave glede pijače. N. pr. kdor je hotel kuhati žganje, je moral dobiti licenco od Zjed. držav. Kdor je hotel prodajati na drobno ali debelo, je moral dobiti licenco od Zjed. držav, poleg licence ka tero je plačeval na državo Ohio. Ko je nastala prohibi-cija, se je mislilo, da so te licence odpadle, kajti prohibl-cija ne dovoli izdelovati ali prodajati opojne pijače, torej tudi licence ni treba. Toda ni res tako. Nasprotno, odkar je prohibicija v veljavi so se te licence podvojile v svoti. Ce je bila prej licenca za kuhanje žganja $500 na leto, je sedaj $1000, itd. Zato pa vsaka oseba, ki pri de na sodnijo radi kršenja prohibicije, nikar naj ne misli, da če plača onih $100 in odsedi 30 dni v ječi, da je s tem postava zadovoljna. Ne, nikakor ne. Ampak prav vsakdo, ki je imel v tem slučaju opraviti s postavo, dobi še silno občutno civilno kazen. Imamo med rojaki slučaje, ki so dobili račun od vlade, da plačajo $600, $650, $1800 in $2000. Ta svota se mora plačati, in kdor v dvajset dnevih potem, ko je dobil račun ne plača, temu ylada nemudoma zapleni vse premoženje ter proda najvišjemu ponud Milijondolarski kon-trobant whiskey-a. niku, nakar Vlada vzame kolikor znaša račun, i ostalo pa vrne dotični osebi. To je nekaj tako nezaslišanega ali nevrjetnega, da ni|mo vrjeli, dokler se nismo podali na glavni urad vlade ter pronašli. Tam so nam rekli, da ljudje še sanjajo ne, kaj jih čaka. Kadar ste aretirani radi prohibicije, pridete pred sodnika, kjer ste obsojeni radi KRIMINALNEGA PRESTOPKA. In kakor hitro prestojite to kazen, pride Ci-VILNA KAZEN. Kdor je n. pr. prijet, da je prodajal opojno pijač®, mora plačati kot civilno kazen sledeče: $500, ker je nepostavno prodal pijačo, potem pa procentov te svote, kar znese zopet $500, nadalje 25 procentov kazni, kar znese $Ž5G, potem Še 5% kazni, kar znese $50, potem pa licenco za prodajo na debelo, kar znese $125, in dvojno svoto te licence, kar znese nadaljnih $125, nadalje mora plačati $125 za licenco za prodajo na drobno, in dvojno kazen tega, kar znese nadaljnih $125, ali vse skupaj $1700, kar se mora na vsak način plačati. So pa tudi višje kazni, in kazen $1700 je skoro najmanjša. Na sodniji so nam pokalfeli račune, ki so jih dobile n&atere osebe, in ki-- znaša#*»000 do $7000. Najvišja kazen pride v znesku $12.000. Ljudje v resnici ne vedo, v kakšno silno brezdno so zašli, ko je nastopila prohibicija. Če bi bilo plačati le $100, bi že vsakdo plačal, toda plačati celo premoženje, je pa nekaj druze-ga. Ne mislite, da so to špasi, ampak tako grenka resnica, da se bo marsikdo v kratkem prepričal, da imamo prav. Kajti vsi oni, ki so bili obsojeni radi prohibicije, bodejo prej ali slej dobili račune, brez ozira, ali so bili obsojeni na mestni ali na zvezini sodniji. Ker pa imajo tisoče takih slučajev, seveda ne morejo dovolj hitro poslovati in računov pošiljati. Glede plačila te ogromne kazni je pa sledeče: Ako imate vi hišp prepisano na svoje ime, tedaj vam vlada brez kakih ,ceremonij lahko zapleni hišo in proda Chicago, 23. maja. Dvanajst oseb je bilo že aretiranih od zvezinih uradnikov v zadevi nepostavne prodaje žganja. Te osebe so se med seboj zarotile, da sleparijo vlado s tem, da izdajajo ponarejene certifikate za postavno prodajo žganja. Dognalo se je, da so s ponarejenimi certifikati dobivali žganje iz zvezinih skladišč, pod pretve zo, da je to žganje za bolnišnice in lekarne, a v resnici so prodajali žganje naprej z ogromnimi dobički. Mnogo državljanov, ki so najbolj prominentni v javnem življenju, je bilo aretiranih. Prodali so nad en milijon dolarjev vrednosti žganja ter na nepostaven način dobili tisoče sodov Žganja iz zvezinih skladišč. -o— — ''Pridite hitro, v hišo silijo že eno uro ulomilci in roparji!" se jd glasilo telefonsko naznanilo na glavni policijski stan. Dva avtomobila polna policistov sta hitro kot blisk odpeljala na Prospect ave. pred dotično hišo. Ko so prišli policisti tja, se je dognalo, da so bili "roparji in vlomilci" mestni detektivi, ki so oblSgali hišo, v kateri so se nahajali gamblerji. Yoda Columbus, Ohio, 23. maja. Governer države Ohio, James Al Cox, je sinoči označil svo-e principe in platformo, na oodlagi katerih on sprejme candidaturo za predsednika na "demokratičnem tiketu. Glavne točke, na katere se naslanja governer Cox, in o caterih misli, da so danes najbolj bistvene za boljši napredek Zjed. držav in večjo zadovoljnost ljudstva, so sledeče: I. Prohibicija se mora odpraviti, in osemnajsti amendment ameriške ustave, ki do-oča prohibicijo, mora zginiti. 2. Vsi narodi morajo dobi-j pravico, da sami odloču je-o o svoji usodi, in kjerkoli si en narod lasti pravico nad drugim narodom, naj splošno glasovanje odloči, kam gre večina. 3. Liga .Narodov naj. se nemudoma ustanovi, in ta Zveza bo več naredila v šestih mesecih, da se narodi pomiri-o in razorožijo kot pa zavezniki z vsem rožljanjem orož , a. 4. Vlada naj ustanovi zve-zino agencijo za amerikanizacijo, namesto da bi vsaka država delala po svojem na-črtu. 5. Vlada naj vzame v pretres vse prepire med delav ci in doladajaki z namenom, da se zgodi pravica. 6. Davki naj se pravično preuredijo. 7. Pomoč farmarjem in far-marskim šolam. 8. Ustanovitev narodnega proračuna, namesto sedanjega zapravljanja. 9. Vse države sveta se morajo nemudoma razorožiti. 10. Zvezine banke naj pomagajo trgovini med Ameriko in tujimi deželami. Governer je nadalje dejal : Dočim so bili trije milijoni ameriških mož in mladeničev v tujini, kjer so se borili, je stranka prohibicijonistov bila toliko drzna, da je spremenila ameriško ustavo in odpravila vsako pijačo. To je nezaslišana predrznost od strani te skupine ljudi, kajti trem milijonom najboljših ameriških mož so odvzeli ravico, da se čuje njih glas. ada mora vzbujati pri ljudeh spoštovanje ne pa strah. Prohibicija vzbuja strah, In ako ameriški narod zvoli mene za predsednika, bom skušal delovati v tem smislu. na javni dražbi, če ne* plačate. Vi niti z mezincem ne morete geniti. Ako je pa vaša hiša prepisana na ime vaše žene ali otrok, potem pa vam ne morejo nič. Kajti z ženo vlada nima opravka, in tudi zapreti vas ne smejo niti ne morejo, če ne plačate, kajti kjer ni nič, tudi cesar pravico zgubi. Zopet na primer, recimo, da je aretiran človek, ki nima nobenega premoženja. Kuhal je mogoče žganje, prestal običajno kazen in dobil račun za par tisoč dolarjev. Toda dotični nima premoženja. Kaj mu hočejo? Nič, Zapreti ga ne smejo, če ne plača, in pustijo ga v miru, razven, da vlada od časa do časa po-zve, ali je dotični dobil kako premoženje, katero se mu potem zapleni. Te vrstice smo napisali v pojasnilo in previdnost za vsakega, da bodete stokrat prej premislili, predno se podajate v nevarnost. Sedaj šele spoznate, kaj je prohibicija, in menda bodeto drugi? drugače glasovali. Zdai je šele pričela kazati roge-ln mar sikdo bo ob hišo in jfttoože- hiša je bila Že prazna. — V Clevelandu se ustanovi nova sodmja, ki bo imela opraviti z onimi pari, ki se hočejo postavnim potom ločiti. Namen nove sodnije bo kolikor mogoče tfpljivati na može in žene, da se pobotajp in odnehajo od tožbe za ločitev. . Ali bo Haserodt zopet kandidiral - za urad county clerka ? To je sedaj vprašanje, ki vznemirja demokratično stranko. Haserodt je demokrat, toda hodi že več let svoja pota. Haserodt se dose-daj še ni izjavil. Na vsak način pa bo demokratična stran ka skušala postaviti kolikor mogoče močnega kandidata Haserodtu nasproti. Haserodt ima le navadno vzgojo toda tekom zadnjih let je kljub svoji starosti študiral, tako da postane junija meseca odvetnik. — John Skowronek, 5220 McBride ave. je bil prijet na pritožbo svoje žene, ker jo je strahovito pretepel, pa tudi svojega malega sina. Ko ga je sodnik vprašal na sodniji, zakal je to naredil, je Skowronek odgovoril, da je 4,sin Kristusa", in da je prišel na svet, da ga pripelje nazaj na pot pokore. Sodnik Silbert je divjaka obsodil na 30 dni ječe, potem pa ga pošljejo v blaznico. — Iz policijske sodnje dvorani: Policist: V trgovini obtoženca smo dobili 7 galon žganja. — Sodnik Silbert (jako tiho): Ali je biloVžga-tije dobro? — Policist: Ne, najslabši fuzel je bil. — Sodnik Silbert: $200 kazni.. — V soboto ponoči je pogorelo lesno skladišče T. Kundzt v Lakewoodu. Skoda se ceni na $500.000. — Po nekaterih mestih Amerike so cene močno padle, toda v Clevelandu je vse pri starem._ nje. Za nadaljne podatke o tem smo pa pisali v Washington na pristojno mesto s primernimi opombami, ker na zvezini sodnji v Clevelandu 90 sami še na nejasnem glede mnogih točk. O, vsem bode-mo poročali. zjava govemcrja Coxa o prohibiciji Nasilje privatnik detektivov nepostavno Matewan, W. Va. 22. maja. Lastniki premogovnikov v West Virginiji so menda edini Še v Ameriki, ki smatrajo premogarje za svoje blago, s katerim počenjajo kar hočejo. Po vseh drugih premogo-vih jamah so premogarji postali neodvisni ter se postopa z njimi kot z ljudmi. The Mountain Stone Coal Co. kot se imenuje premogova kom-panija, ki operira v teh krajih je zagrozila vsakemu pre-mogarju, da zgubi delo, ako postane član unije. Ker so kljub temu "svarilu" premogarji šli v unijo, jih je kom-panija ukazala pometati iz stanovanj. Najela je posebne morilce, znane pod imenom Baldwin-Felts Detective Agency". Ti detektivi so vselej na razpolago kompanijam ki hočejo povzročiti nemir med delavci, nakar zvrnejo sumnjo na delavce. John L. Lewis, predsednik premogar-ske organizacije, je včeraj poslal na guvernerja države West Virginija oster protest, ker drŽava dovoli, da najeti morilci streljajo unijske premogarje. Znano je, da policija v West Virginiji nima nobenega kredita, ampak kom-panije imajo svoje privatne detektive, ki šikanirajo delavce. Ker pa postavnim potom privatni detektivi nima- Vi Cena evropskemu denarju je danes: Sto nemških mark za $2.36, sto poljskih mark za 40 centov, sto avstrij skih kron za 52 centov, sto jugoslovanskih kron za 68 centov (jugoslovanske krone so se malo dvignile), sto če-ho-slovaških kron za $2.00, sto srbskih dinarjev za $2.80 $3.83 za en angleški funt Sterling, 13 francoskih frankov za en dolar,, 19. 20 italijanskih lir za en dolar, (lire so nekoliko padle v ceni). — V petek, 28.\rpaja se vrši podelitev državljanstva na zvezini sodniji. Mnogo rojakov, ki so bili v šoli, pride na vrsto, dočim oni, ki niso hodili v šole, morajo še čakati. — Pouk o državljanstvu, ki se je vršil od februarija meseca se preneha za to sezono v pondeljek, 24. maja. šola se znova otvori v jeseni. — Cene Liberty bondom so: Prvi: $01.70.. Drugi: S84.00. Tretji $88.00. Četrti: $85.04. Peti: $96.20. Cene vsem Liberty bondom so se jako dvig nile, ker jih danes več ljudi kupuje kot prodaja. Tisoče slarie dolarjev so nekateri zasluži-1L jo nobenih pravic izvrševati policijsko službo, je pač sramota za West Virginijo In njeno vlado, da kaj takega dopusti. Vlada je na oster protest delavcev pregnala vse privatne detektive iz pre-mogarskih krajev. o- — V nedeljo, 30. maja priredi Slovensko Lovsko Podporno društvo sv. Evstahija prvi letošnji izlet v prosto naravo. Vrši se piknik z jako izbranim programom na Kar stelčevih farmah v Euclid, O. Ob tej priliki praznuje Lovsko društvo desetletnico svojega obstanka, in prijazno vabi vsa druga slovenska dru štva ter občinstvo v splošnem, da se udeležijo. Zabave, prigrizka ter naravne pijače bo dovolj na razpolago. Lovsko društvo obstoji z dobrih naših rojakov, ki so vselej pripravljeni vsakemu drur* gemu društvu pomagati in-podpirati z udeležbo pri njih prireditvah. Želimo torej veliko uspeha in naše čestitke k društvenemu desetletnemu obstanku. — Iz Washingtona se poroča, da baje nameravajo prohi-bicijski komisarji "dovoliti" *da se sme doma delati vino, za domačo uporabo. Po se-dajni postavi je to prepovedano, namreč doma za domačo uporabo izdelovati vino. Toda ker je milijone pritožb pro ti temu, nameravajo nekaj ukreniti. Vendar ni nič gotovega. Kadar se stvar uredi, bodemo mi pravilno in zanesljivo poročali, kajti vemo, da v jeseni, ko bo grozdje zorelo, se bo marsikateremu sline cedile v ustih, da bi "prešal". Mi bodemo natančno in ob pravem času poročali o tem, tako da se lahko zanesete, kajti dobili bodemo informacije od tam, kjer so merodajne. — Clevelandski brivci so se sporazumeli, da bodejo od 1. junija naprej računali za striženje las le 60c. namesto 75c. kot se je prvotno mislilo. Brivci dobijo poboljšano plačo na teden za $5.80. DOMOVINA Jvtict toil "Amgriratt jfomg" ■ Stand by America I AHPiM/A I Mil Hl^CB' MM " ■VlfanlMVM » . A No. 61 Mon. May^th 1920 Vojna med možmi in ženami Kaj vse znajdejo moderno preroki. Pravijo, da prihodnja svetovna vojna se bo vršila med možmi na eni strani, z ženskami na drugi strani. Tako pripoveduje Francoz Edward Pontie, ki je poznan po celi Franciji kot največji nasprotnik ženske emancipacije, kot največji nasprotnik ženske volivne pravice. Pontie trdi, da bo armada žensk mnogo bolj moCna kot armada moških, in trdi, da se bodo ženske strastno borile iz maščevanja, ker so bile toliko let "sužnje svojih mož". Potem pa Pontie išče pota, kako bi se taka vojna preprečila, toda prizna, da je to jako težko, da, skoro nemogo-" te. "Edini način/' pravi Pontie, "da je mogoče preprečiti vojno med možmi in ženami je, da se dovoli poligamija, (mnogoženstvo). Toda poligamija ni praktična, dokler vlada taka draginja na svetu. Saj ima vsak družinski oče z eno žensko dovolj opravila, kako naj skrbi za pet ali šest Ksan-tip? Francija ni edina država, ki ima več žensk kot moških. Skoro iste žalostne razmerc se nahajajo po celi Evropi. Apostelni feminizma (enakih pravic za ženske) Wavijo, da se bo to vprašanje rešilo, če se odpro ženam vsi človeški poklici, vsa različna dela, tako da se bodejo lenske lahko same vzdrževale in jim ne bo treba moške pomoči in zakona. Mogoče je to resnica, toda kadar pride do tega, tedaj ne bo-demo mogli več imeti na svetu dva spola, ki bi v slogi živela. Ko bo svetovno prebivalstvo naraščalo, tedaj bo borba za vsakdajni kruh čimdalje večja med onimi, ki nosijo hlače in med onimi, ki nosijo kiklje." Tako pripoveduje francoski profesor. Kdo se boji? Nekaj pa je resnice v tem, namreč, da ženske postajajo čimdalje bolj neodvisne, in da so posegle že v vse one poklice, ki so se smatrali kot izključno moški. Da, celo v Turčiji se žena dviga. Kar se tiče spolnega vprašanja se nahaja seveda Francija v histeričnem položaju. Svobodno se zagovarja svobodna ljubezen hi državna kontrola otrok. Zahtev* se, da mora imeti žena manjšo svobodo, v istem času pa se zahteva več otrok. Kontrola otrok bi se prepustila izključno materi. Mati bi dobivala toliko več podpore od države, kolikor več otrok bi imela, in za mnenje očeta se ne bi vprašalo. Po današnjih naukih in postavah pa je oče družinski glavar. Ker je oče oni, ki služi kruh, torej mu je treba dati prvenstvo pri družini. Toda kakor hitro je ženskam mogoče služiti kruh istotako kot moškim, tedaj odpade kontrola očeta. Zagovorniki ženskih pravic pravijo, da mora imeti mati absolutno kontrolo otrok. Glede tega je precej modro povedal kardinal 0'Con-nell, znani bostonski nadškof, ki se je izjavil;. Eden glavnjh vzrokov feminizma danes je, ker opazujemo, da postaja moški rod slabši in slabši. Že sam0 dejstvo, da ženske neprestano kričijo, da bodejo vzele kontrolo iz moških rok, nikakor ni laskavo priznanje moškega napredka. Kardinal 0'Connell trdi, da žene in otroci pričakujejo od moža, da je gospodar. Toda ako se je oče odrekel svojim pravicam, ako je odsoten od družine, ako se ne zanima za svoje otroke, razven da daje denar za njih prehrano, tedaj naj se mož nikar ne čudi, če se žena in otroci naučijo Živeti brez njega, naj se čudi, če žena prevzame oblast v svoje roke. To navaja k krivemu feminizmu, ki bo v resnici prinesel opasne posledice, ako se v kratkem ne ustavi. Kardinal je trdno prepričan, da postajajo moški kakor ženske, a ženske kakor moški. Moderni pisatelji pišejo o ženskah kot napol-boginjah, laskajo se jim, opisujejo Čednosti, kateri so večjidel le v bolnih možganih. Ti pisatelji in preroki bi na vsak način hoteli, da se ženske rešijo zakona in svobodno živijo. Tako piše Mrs. Hartley v Londonu v knjigi "Women's Wild Cats", da "poroka za nas Ženske ni religija, ampak šport!" V kakšnih časih živimo? Toda imamo tudi pisatelje drugega kova. Pisateljica Elisabeth Holding piše, da je žena danes kriva slabih razmer, ker je pozabila svetost zakona, lepoto družinskega življenja, čednosti dobre matere, ter se je dala ukovati v zvezde, pred katerimi se klanjajo prihu-Ijeni, slabotni, breznačajni možje, ki niso več možje. .... Ostre besede? Toda danes je doba ostrih besed. Toda mnogo grenke resnice. In na svetu je vse mogoče. Pred 400. leti bi vas obesili, če bi trdili, da lahk0 govorite 3000 milj daleč, in kdo ve, ali ne pride do vojne med ženami in možmi. Svet je danes dovolj zgubljen, pokvarjen in abnormalen, da bi se lotil vsega, o čemur prej sanjali nismo. Ker je zgubil vero v sebe, ker se ne spolnuje več krasni nauk: ljubi svojega bližnjega, ker vlada sebičnost, zatiranje. Boji so se vršili, odkar stoji svet, in kdo ve, skozi kakšne viharje bodo šli narodi sveta. VESTI IZ STARE DOMOVINE- Italija in Avstrija. Ni ga bilo naroda v bivši Avstro-Ogrski, ki bi bil za časa vojne zoper Italijane toliko zabavljal in o Italijanih tako zani-čevalno govoril kot avstrijski Nemci. Razmere so pa včasi silnejše kakor čustva in lastna volja. Italijani uvidevajo, da je danes edini nevaren n*- .....' J roškem. Nemško koroško prebivalstvo pa preklinja Italijane in svojo vlado. Ni dvoma, da bi bilo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo došk) že do prijaznejših razmer iti sporazuma, da niso bili temu napoti obmejni Nemci, zlasti koroški Nemci ter italijanske intrige. Koroški Nemci bodo vsled svojega zavratne ga postopanja po prevratu vsled svojegia lažnjivega hujskanja proti naši državi in vsled svojega še čisto predvoj nega, Jugoslovanom sovražnega mišljenja še dolgo kamen spodtike med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Avstrijski državni kancler dr. Renner je pameten diplomat in vidi škodo, ki jo trpi Nemška Avstrija vsled sedanjih odnošajev med njo in Jugoslavijo. Že enkrat je poizkušal začeti neobvezne razgovore za sporazum z Jugoslavijo, do česar pa ni prišlo vsled italijanskih in morda tudi domačih intrig. Italija skuša Avstrijo s koncesijami pridobiti. Obljubila je nemškim Tirolcem aufonomijo in je pri obravnavanjih v Rimu privolila v sledeče gospodarske koncesije: 1. Italijanska vlada je dovolila 20.000 ton moke in žita kot posojilo na ameriške žitne pošiljatve. 2. Izjavila je, da namerava ustanoviti kompenzacijski urad za terjatve in dolgove nad avstrijskimi in italijanskimi državljani. 3. Obljubila je, da bo v mir, pogodbi italijanskim podanikom enostransko zasigurana juristična in komercielna tr-?ovskopogodbena prava pro-vizorlčno dala tudi avstrijskim državljanom, da bodo avstrijski trgovci smeli potovati po Italiji kakor pred vojsko ter bo zasiguran svobodni blagovni tranzit. 4. Italijanska vlada namerava železnico čez 'Predil čimprej dograditi. 5. Po pogodbi so zavarovani interesi železniškega oso-bja na odstopivšem ozemlju. 6. Dosežen je sporazum glede dobave ameriškega ali angleškega premoga za av-strijsko-italijanski promet; za premog bo skrbela italijan ska vlada proti dodatni tarifi. 7. Za avstrijski blagovni in osebni promet v tržaškem pristanišču se bodo dale olajšave. Z Dunaja se je tudi, javilo, da se je hotel dr. Renner na povratku iz Italije ustaviti v Ljubljani, da stopi v stik z jugoslovanskimi državniki, kar se pa ni zgodilo. Zatrjuje se, da je bila nasprotna temu italijanska vlada, ki ves čas razglaša in zatrjuje, da hoče sporazum z Jugoslavijo. Kaj zanima italijane — in nas. Italijanski premier Nitti je na sanremski konferenci vložil interpelacijo glede nekaterih vprašanj, v katerih se čuti Italija interesirana. Interpelacija obsega naslednje točke: 1. Samoodločba naroda v reškem, albanskem, črnogorskem in dalmatinskem, vprašanju poleg jamstev za narodne manjšine. 2. Izkoriščanje rudnikov v "Herakleji kot odškodnino za privilegije, ki jih ima glasom versaillske pogodbe Francija na račun nemških pretnogov nikov. 3. Teritorijalna celokup-nost Anatolije z lastno samoupravo. ' 4. Kontrola morskih ožin z enakimi pravicami za vse evropske velesile. 5. Revizija balkanskega vprašanja ter imenovanje antantine komisije za plebiscit v Macedoniji. Heraklejski rudniki, ana-tolska celokupnost in kontrola morskih ožinje za nas postranskega pomena. Ogledati pa si moramo vse ostale točke, v katerih gre za našo kožo. V slučaju reškega plebisci sprotnik njihovega imperialističnega stremljenja Jugoslavija in zat0 se takoj po zlomu začeli koketirati* z Avstrijo., _______„1______JI r_____ Lačni Dunajčanje so pozabi- ta bi se italijanska vlada brez ti na Tirolsko, koroška nem- dvomno sklicevala na glaso-ška vlada je pa Italijane na- vanje, ki ga je na Reki svoj-ravnost pozvala v deželo, da čas izvel D'Annunzio. Rezul-bi ugrabili Jugoslovanom Ju- tat pustolovčevega plebiscita goslovansko ozemlje na Ko- bi bil predložen vrhovnemu je nepotrebna vsaka nadalj-na razprava. Kako bi se potem rešilo reško vprašanje« ni treba pisati. Tudi samoodločba Albancev je saifro gledališka pote-govščina na italijanskem di-plomatifinem repertoarju. Po mislimo. le na to da ponuja samo odločbo Albancev taista Italija, ki drži v svojih kle ščah Valono, da ji je s tem omogočena ekspanzija na vzhodni obali Jadrana! In taista Italija', ki jemlje albanske mu narodu Skader, da ga ponudi Jugoslovanom v zameno za Reko. Kakšna pristno-italijanska jezuitska dvoličnosti Dalje tare Italijane skrb za Črnogorce in Dalmatince. Izjava črnogorske narodne skupščine v Podgorici, da se Črna gora u ključu je v državno telo Jugoslavije, Italijanom ne zadostuje, zato zahtevajo za Črno goro plebiscit, ki naj bi zopet posadil na prestol brezznačajno dinastijo korumpiranih Petrovičev. Ž njimi bi Italijani po avstrijski metodi izigravali brata proti bratu. Črnogorce proti ostalim Jugoslovanom. V Dalmaciji bi imel plebiscit namen pokazati, da je Zader italijanski, kar bi imelo za posledico, da Zader pripadel Italiji. Kajpada se mora poleg vsega drugega revidirati balkansko vprašanje. Pojem balkanskega vprašanja je zelo širok, ali Italijani razumejo pod njim samo eno: Jugoslavija je prevelika, zato jo je treba odstriči na vseh straneh. Radi bi nam iztrgali še ta borni košček Banata, ki nam je ostal in ga prisodili Rumuniji. Na jugovzhodu pa bi delali s plebiscitom na to, da se Macedonija odcepi od nas in prisodi Bolgarom. Takole obsekana Jugoslavija, mislijo Italijani, bi ime-a dovolj brige za iredento na vseh straneh . in j)i bila oslabljena, če ne za dolga desetletja celo onemogla, ter ne 3i utegnila misliti na revan-šo za rop, ki ga je izvršila Italija na zapadu. Tem ciljem Italije, ki nam tostran plota ponuja v lažnji-vo spravo roko, po drugi strani pa meče v našo hišo bakljo da se nam dom užge in upe-peli, je treba posvetiti popolno opreznost. Ne opuščajmo je posebno sedaj, ko stoji naša delegacija pred direktnimi pogajanji z Nittijevo vlado! Iz italijanskega pašalika. Nam prihajajo dan za dnem Jobove vesti. Zasedeni kraji bodo postali počasi ozemlje grobne tišine, kajti peti se tam že več ne sme, ker je to po kulturnem italijanskem zakoniku zločin. Učitelj Jur-iavčič v Št. Vidu nad Vipavo je bil človek, ki se je spozabil tako daleč, da je zapel s par drugimi fanti domačo slovensko pesem. Italijanska roka pravice v osebi brigadirja, in karabinerjev jih je zato uko-vala v železje, da so jim očr-nele roke in jih odrinila v Trst, kjer se seveda sestavi obtožnica.. Ali kaj, ko bi imel naš človek pričakovati za tak pre-grešek morda nekaj ur zapora ! Ne, on čaka 6,8, 10 mesecev, predno mu zinejo kaj o njegovi usodi. Pa kaj bi bilo še to? V tržaških svinčenih kamrah so uvedli srednjeveško torturo. Srečen (?) kdor se takoj zlaže in prizna ne-storjeno krivdo. Odsedi, pa je. Značaje dobi arditska dru hal, ki ima nalogo, da z neču-veno nečloveškim ravnanjem uničenjem, tepežem, postom in, prisilnim težaštvom izsili iz žrtev zlagano priznanje. In ako naposled tega skesanega priznanja le ni in ni, pet do deset let ječe, je nesrečniku zagotovljenih. Ne čudimo se preveč, ako se čutijo Italijani Madžarom tako kongc* nialno sorodne, pomislimo li, da sta bila v najbližjem sorodstvu s tem plemenom — Cingis — Kan in Tamerlen. Res čudna kulturno-zgodo-vinska filitcija, ampak dnevno dejansko potrjevana. nelojalnega italijanskega mi- eufta&ttfc izrabiti ne na baš demokratskega naroda dostojen način. Dobro vedoč — saj njih Spi-jonažna služba stoji na vr-huncu dovršenosti —- da gre za povsem domače pojave delavskega gibanja, razsipava-j0 med našim ljudstvom po-tvorjene in zlagane vesti, da demonstrir. Slovenci zoper Srbe, da se v Ljubljani strelja in ropa vsevprek itd. Ljud stvo je razburjeno, začenja dvomiti, verjeti in najdejo se 2e ljudje, ki naravnost prizna jo, aa so veseli, da niso v Jugoslaviji. Cezar Borgia, tvoji prapotomci so te vredni! Neodregena domovina. Prisiljeni smo Notranjci, da se pritožimo našim bratom v Jugoslaviji in ponovno kličemo po pomoči in odrešenju. Sporočamo varm, kako se obnašajo pri nas v vasi Ternje naši "odrešeniki", ki so nam prinesli — kakor pravijo — red in mir. Žalibog so nam prinesli tak mir, da se moramo sami sebi smiliti. V začetku, ko so prišli, so, nas preganjali, da je bilo ostudno. Potem, ko so prišli domov mladi, so začenjali preganjati vse, kar jim je prišlo pred oči. Ker so pri nas ob prihodu Italijanov vihrale slovenske trobojnice, moramo sedaj trpeti za ta dejanja. Zaprli so nam že skoraj 50 ljudi. 2. svečana. 1.1. so nam grozili na vasi s strojnimi puškami, potem pa so napadli fante z orožjem in bikovka-mi. Tri fante so tako pretepli, da več tednov niso mogli delati, enemu so s samokresom prestrelili roko drugemu vrat tako, da ne bodeta nikdar več sposobna za delo. 8. svečana s0 orožniki in vojaki stikali po vasi in odgnali v Trst 10 popolnoma nedolžnih žrtev mladeničev, ki še do danes niso bili zaslišani |n je že skoro tri mesece, kar trpijo reveži v ječah. Pred enim mesecem so se rešili v Jugoslavijo. Sedaj pa iščejo še tiste, katere so pretepli in obstrelili. Na velikonočni pondeljek so prišli v gostilno Vargon štirje orožniki, naročili liter vina in klicali: Živijo Jugoslavija! To se je zdelo vsem čudno. Za. ta zapeljivi klic se seveda nihče izmed nas ni zmenil. Nato zakličejo! Živela Italija in zahtevajo, da mo rajo tudi ljudje klicati Živela Italija. Ker se pa ni nihče odzval, so jim zagrozili, da jih takoj zvežejo in odženejo v Trst. Nekdo izmed Slovencev se je prizadeval dopovedati jim, da tako postopanje ni pravilno, nakar so vendar odnehali. Tako se nam torej godi v deželi "odrešencev". Prvi maj. Letošnji prvi maj je bil posvečen delu. V vseh tovarnah, obratih in delavnicah se je delo vršilo. Lansko leto so delavski bataljoni korakali po glavnih ulicah, letos pa so delali, da zabrišejo bedo onim nesrečnim rodbinam, katere so izgubile svojce na Zaloški cesti. Prvi maj-nik je letos potekel v največjem, najvzornejšem redu, brez vsakega incidenta. Razgrajanj, nočnih pijančevanj ni bilo. Izvedla se ni- absolutno nobena aretacija. Za prvi majnik je vlada konsignirala orožništvo in policijsko stražo. Seveda je ta pripravljenost postala brezpredmetna. — Da je prvi majnik, nam je oznanjevala jasna, spomladna spomladna narava. Z zelenjem okinčani tramvajski in navadni vozovi so pričali Ljubljani o prihodu prvega maja. D'Annunziev naert reške socialistične republike. Tržaški 4,I1 Lavoratore" z dne 13. apf. prinaša uvodni članek o D'Annunzijevem načrtu, da se Reka progjasi za socialistično republiko. Iz tega član ka je sedaj jasno, zakaj je D' Annunzijo tako hitro ugodil vsem zahtevam reških delavcev, ko so bili stopili v splošno stavko. D'Annunzio išče sedaj oporo pri močni socialistični stranki, da bi se še ne- Dalje n* tretji etrmaL Najboljši Cm, da vložite svoj denar v napredno alovenako podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vaak dan. Zavod )e pod atrogim državnim nadzoratvom. Uradujemo tudi ivefier, ko Imate 6aa In pogovoriti ae mo* rate v svojem maternem Jeziku. Kadar prodajate, ali kupite poseatva, oglaalte ae pri naa sa svet. Vlagajte avoj denar tam, kjer boate lahko dobili pomot v alučaju podpore. Nai »vod Je za alovenske in hrvatake delav-ce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. SLOVENSKO 8TAVBIN8KO in POSOJILNO DRUftTVO (Mo. rn.) Najboljše! Najbolj sigurna! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare n» Lake Shore Banking & Trust §t Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. Stara Lake Shore banka izdaje bančne menjice, (for. draft) katere se izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplaCilo. Vložite avoje prihranke in imejte avoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto preko $26.000.000. Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vae naše podružnice imajo tujezemaki oddelek? preko katerega morete poetati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Colllnwoodu v naši na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. 55th St. ft St. Clair Are. Prospekt Are. ft Huron Road, Superior ft Addison Road, St Clair Ave. ft E. 125th St Superior Ave. ft E. 120th St Euclid Ave. ft Ivanhoe Road. Točnost in sigurnost je naše geslo. Za vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vaše rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja našega tujezemakega oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije. Pridite oaebno ali pi pišite na The Lake Shore Banking & Trust Company £. 55th St & St Clair Ave. Cleveland, O. Namesto kron Glavni urad: American Express Co. 05 Broadway, N. Y. pošiljajte DOLARJE v Jugoslavijo The American Express Co. prodaja tujezemske drafte in tujezemske money ordre, nakazane ▼ amerlkanakih dolarjih za pošiljatev v Jugoslavijo. Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone kakor je tedaj cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo do-larje, se dobi v Jugoslaviji več Kron za dolar kakor pa tukaj. čeke ali money ordre morete kupiti ' v vsakem večjem uradu American RaiL way express, podružnici all v uradih American Express Co., v New Yorku, Bostonu, Philadeiphiji, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleve-land, Cincinnati, Chicago, Detroit, Mi* nneapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seattle in Montreal. Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000 All pa pišite v vašem materinem Jeziku na naslov spodaj, priložite eks-presni money order ali poštni money order za svoto, katero želite poslati, dajte avoje ime in naslov in ime in naslov onega, kateremu telite poslati. FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N" AMERICAN EXPRESS COMPANY, 65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno Amerir can Expres Co. recept za nje. To fe zavarovalnina proti zgubi. AMERISK^ ^ homb) K 4 I O C N I N it & Ameriko f- - - - $4 00 ZaClertUnd po pošti - $5.00 tm Evropo - . ^ - - 15.50 Poeam—»itovUka • • 8c ===via ptau, teptal ta denar na| m pošilja na "A*erlika Domovina" Ml« It. Clair Ave. H. 1. Cleveland. Otfle Tel. Cuy. Priaoeten 1» fAMES DEBEVEC, Publisher___LOUIS J. PIRC, Edit* ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read ky 25.008 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa eeeond-claaa matter January 5th 1000, at the poet office at Cleveland, Oble under the Art ef March 3rd, 187». _ - Nn fil Mon. Mav*fi4th 1920 I. 6313 ST. CLAIR AVE. PLAČUJE 5% OBRESTI *MA. M.) »tju«da»d Tu« J Arrt»» Cunuin TiWA.lt. Ofrthw «t for Ww Pklh mi «11 r««i«ni «wd On i ■■■- aaikw4ttatoM miTr« bit»iB Clmhi li^WM« r»J forli^f^H^ — gr atmmmn. A* iygr K-gsg&tririr wHCYismir fižgaj^t^mirxJEs?** h 'JNFAHE+4J2 ■IIIANOItl* i itI 1 Jk^ Kadar potrebujeta avtomobil, naj-eibo za krste, pogrebe In druge prilike, za Izlete, naročite g« ▼•dnoypri meni, ker Je toftna poetreiba noA In dan. Cene prav nizke. Nafleptl In najbolj*! avtomobil za vse sluCaje. Sedaj atanu- em na __ 1*86 ADDISON BO AD, kjer me dobite vsak Caa. JOSEPH VOVK, Priporočam ae tudi vsem ženinom in nevestam za ob priliki poroke. Princeton flt____(x46) «M»++ Najstarejši slovenski * plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barekega dela, katerega hočete imeti izvrftenega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj se oglasite pri najstarej-iem slovenskem plumbarakem podjetju v Clevelandu MOHAR in OBLAK, x • Mi izvršujemo vsa plumbereka dela nale delo je garantirano, naie cene nizke. 9206 Superior Ave. (x-133) Nehajte plačati rent LASTUJTE SVOJO HliO RADI VAftm OTROK. Vai atari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemljilč od The R. P. Clark Land Co. Vpralajte * Mr. KOVAČICA za nasvet On Je aedaj s R. P. Clark Laad Co. na 501 Bangor Bldg. MS Prospect St Telefon Prospect IK Parobrodni listki za Evropo. Mi imamo še vedno dovolj prostora na parnikih, ki plovejo junija in julija v Trst. Sedaj je čas, da kupite tiket, pozurite se, ker zahteva je velika in tiketi se hitro prodajajo. Parobrodni listki iz Evrope. Ta urad ima dobre skušnje, da dobi vaše sorodnike v Ameriko. Mi izpolnimo po trebne dokumente uspešno, tako da ni odlašanja, ko pridejo sem. Splošno znano dejstvo je, da prvi ljudje, ki so dospeli iz Jugoslavije v Cleveland so dospeli preko našega urada. Zttpnick & Company t POŠILJANJE DENARJA IN PAROBRODNA AGENCIJA 6024 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIC 7o-gth Ave, NEW YORY,N.Y. Htl H IKI I II H >t l 11 I H-H* Spodaj podpisani si štejem v dolžnost se zahvaliti slovenskemu doktorju kiropraktike, ALBERT IVNIKU, 5506 St. Clair Ave., ki je popolnoma ozdravil Aiojo bolezen v teku enega tedna: Drugi zdravniki so mi pravili, da brez noža, (operacije) za mene ni rešitve. Zelo ga priporočam rojakom, kateri trpe za kako boleznijo, kajti prepričan sem, da je ta način zdravljenja najboljši. Veselilo bi me, dati vsakomur ustmeno pojasnilo. uenjenim rojavom in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežb« v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove n prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite naa lahko vsak čas. Se priporočamo naklonjenosti rojakov. I ^Mr. RAY R, SMITH Et jj f^m ZOBOZDRAVNIK fifa i j J E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. J f * J £ < ► Jaz ne oglašam samo dobro zobozdravniško delo, am- < > j * pak ga tudi garantiram za 10 LET. Vprašajte svoje pri- < > 5t jatelje.' Oni vam bodo povedali. Jr < ► Rabim slavnoznano "PERIDONTO" metodo za IZ- < ( < ► VLEČENJE zob brez bolečin. < > Kadarkoli hočete, da se v valih hišah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljfto zadovoljnost. Stranišča, kopaliSča, sinke, itd. Poidite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVID0VICH 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W ^ Rosedale 1828_ IŠČE SE DOBRA PERICA za pranje vsak pondeljek, družina 5 oseb. Vpraša se v uredništvu. (62) ____________ ...... - t SOBA SE ODDA za enega fanta, brez hrane. Kopališče in elelctrika. 6404 Carl Ave. (61) ANTON VRHOVEC, 14218 Sylvia Ave. Collinwood O. n ♦■H--H ■> ♦♦■Mi- * W»4"W i ■l"l"M,< ~~ NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. majem prevzel grocerijsku trgovino znano pod imenom A. E. Ronke, 1395 E. 55th St. Prodaialno sem popolnoma preuredil ter napolnil s svežim blagom. Priporočam se cenjenim gospodinjam, da me obiščejo ter se prepričajo o naših nizkih cenah, in tudi sladkorja nam ne manjka. Se priporočam FRANK SOBER, 1395 E. 55th St. ' (62) Sto dolarjev na teden. Ali pa še več in velika prihodnjost čaka moža, ki se pridruži naši organizaciji, ki prodaja najboljša zemljišča za domove v Clevelandu. če nimate skuSnje vas bodemo mi naučili ter vam pomagali do uspeha in vodstva med vašimi rojaki. Mi se nahajamo v drugem nadstropju Kinney & Levan Bldg. Euclid Ave. in 14th St. oglasite se med 10—12 uro dopoldne ali med 2—4 uro popoldne in vprašajte za Mr. Biro (61 Salary and Commission. We want to employ a few good men to sell the most desirable home sites in the city of Cleveland. Our salesmen will make hundred dollars and more every week. Our experts will teach you alt you need to know to be a successful salesman. If you are ambitious and a willing worker, call between 10 —12 A. M. or between 2—4 P. M. and ask for Mr. Biro. Kinney & Levan Bldg. Euclid and 14th St. Second Floor. , (61) 50 AKROV FARMA, naprodaj v Breek-sril«, Ohio, 18 milj od Clevelanda. Ima vae novo orodje, 201 builjev pšenice, 9 krav, 2 teleta, 30 kokoši, 2 pra-liča ter vodno napeljavo. Trije mladi konji. Cena $14.000. Plačati tako| $4000, drugo na lahka odplačila. To posestvo mora biti hitro prodano. Ima nur le drago farmo z 62yZ akri zemlje, katero gospodar tudi zamenja • primerno hišo za dve druiini. Za podre b-noati ae zglaaite pri SCHACK A PREVEČ, lMf E. Tlet SL (61) ZAKRAJSEK & KAUŠEK 6121 ST. CLAIR AVE, slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. si cerkve sv. Vida PRINCETON 1735 W ROSEDALE 4983 Izdeluje slike ca ženitbt in družinske slike,otroške slike, po naj 1 ovejil modi in po nizkih ccnah. Za 4P-4L.OO vrednostnih alik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Tel. Main 1441 Tel. Central 8821 W S. Cexiezln ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM 414 ENGINEERS BLDG. Cleveland, Ohio Čistenje in likanje oblek. The Damm Dry Cleaning Co Prif—™ 2381 E. 82 ST>1 G«rfkH»* A J. DAMM, poslovodja — Clevelandskl Poljaki n»-birajo vojno posojilo za svojo domovino. V enem dnevu so nabrali $300.000. Skupna kvota, katero naberejo v Clevelandu v 14 dneh bo znaSa-la tri milijone. IMAMO VEČ Hiš naprodaj. Hiia za 2 druiini, 10 aob, vse udobnosti na 59. ceati, blizu Superior Ave. Cena aamo $8000. Hiia 8 aob na 71. ceatl, za 1 druž. Cena $7500 Zidana hiša za 6 družin, cena $25.000. Hiia 6 sob na 87. ceatl, cena $5200. Vprašajte na 8711 ali 6717 Edna Ave. (62) DVE SLOVENKI DOBUO TAKOJ dobro delo, ena za kuhanje, druga za pomivanje posode. Oglasite se takoj pri Hotel Serochen, 694 Eaat 152nd St. Collinwood_ (83) L. A. STARCE, OPH. D. slovenski doktor ophthalmologic Očesno vnetje, rast, krt. v trepalnicah, ječmen, otekline, zrnci, notri na trepalnicah, očesna gnojitev, itd. pomeni potrebo očal brez vprašanja kako je dober vid. Da nosite prava očala in ste pravilno zdravljeni, to odpravi bolečine. Večkrat se znajde skoro navadno steklo v očalih, in vprašajo zakaj ista ne pomagajo. Ne vrjemite, da dobi kdo lahko prava očala za vas v pax minutah, ali urah, seveda je nekaj izjem Ves živčni sistem se mora pod vrči ureditvi, in da se to stori, morajo biti oči pravilno preiskane, čudili se bodete, kaj se doseže z ophthalmologijsko metodo. Križpogled je velika očesna napaka in taki otroci aH odrastli se zelo teško učijo, ker imajo velik živčni napor. 5391 St. Clair Ave. Vogal Marquette In St. Clair Ave. Uradne ure od 10—12, in od 2—4. Ob needeljah od 10—12. "HIŠE MODERNE. Hiša za 0 družin, rent $117, cena $11.0000. Hiša za 4 druž. 20 sob, rent , $150, cena $14.00. Hiša za 4 družine, 16 sob, rent $110, cena $11.600. Hiša 12 sob, za 2 druž. cena $10.000. Hiša , za 4 družine, 20 sob, cena $12.000, Hiša za 4 družine, 21 sob, cena $12.-000, hiša za 4 druž. 20 sob, cena $13.-000. Hiša 12 sob, $10.000. Pet hiš, vsaka 5 sob, samo $1000 takoj, drugo kot rent. Cena samo $3300. Hiia 9 sob kopaliiče, garaia, cena $5500. Hiša 7 sob, velik lot, $2CO takoj, cena $5000. Oglasite se hitro na 6508 St. Clair av. Hiia 18 sob, za .3 druž. rent $115, cena $13.000. J. OBERLE, Javni notar i Ona banka za delavca je najboljša, ki plača največ obresti in posodi največjo svoto na posestvo, toda banko - morate podpirati, če hočete,' da vas , ona podpira. Po mojem mnenju je Slo-' vensko Stav. in Pos. društvo najbolj ! pripravna banka, na 6313 St Clair-av. Mi vam preskrbimo hišo, kakorinjo " sami želite. J. LUAIN, 1065 East 66th > Street _(66) ■ DESET LOTOV NAPRODAJ v W«st Park pri kar liniji. Vsak je velik 85x-114. Prodajo ae po najnižji ceni od [ $600 do $800. Takoj $100, drugo po $100 na mesec. Ti loti so krasna vred-' nost in naredite denar pri njih. Vpra-i šajte pri Gost Kovači«, 440 E. 157th . St, Collinwood, O. ' i (81) ] NAPRODAJ JE HLUA za dve družili. 6701 Sehaefer Ave. (61) NAPRODAJ JE RESTAURANT, jako ' dober prostor za Slovenca. Se proda . po filzlcl ceni. Kopališče in vsa električna naprava. Proda se radi bolezni. Pozve se v upravniitvu. (62) Jpj Časa vzdržal na krmilu, ^lajpreje je D' Annunzio povabil na razgovor soc. voditelja Maylanderja. Ta je 6 povabilu obvestil strankin izvr-Sevalni odbor, ki je pooblastil deputacijo sedmih članov da i predloži D'Annunziu strankine predloge in zahteve. D'Annunzio je sprejel deputacijo, ki mu je odkrito po jasnila zelo žalostni položaj Keke vsled njegovega nastopa. Deputacija je med drugim zahtevala svobodo govora, zborovanja in tiska, izpustitev mnogih političnih inter nirancev, dovolitev povratka vsem z Reke izgnanim ter u-kinjenje prepovedi glede razširjanja Avantija" in "Lavo ratora". 4 D'Annunzino je na zahteve pristal. Izjavil je, da ie njegov namen •čimpreje proglasiti Reko za republiko. "Za kakšno republiko?" so ga vprašali socialisti. — Za republiko "Consiglia nazionale?" ^j« D'Annunzio jim je odvr-vNe. Vse kaj drugega. Xonsiglio nazionale" ne soglaša z menoj. Hočem proglasiti socialistično republiko. Tu! Tu je ustava republike! Kfatko: "Kdor ne dela, naj tudi ne je!" — "Malo me zanima teritorialno vprašanje republike. Stremim višje. Sem proti Zvezi narodov, ker je zveza vlad, sem za Zvezo ljudstev, tudi onih zatiranih, ki so žrtev versattlske pogodbe. Sem že v sporazumu z Indijanci, Irci in Egipčani... Vi socialisti, podpirajte me!" ... Deputacija mu je odgovorila: "Ničesar ne moremo storiti. Ničesar ne smemo. Smo vezani na strankino disciplino. Konstatiramo, da je položaj nevzdržljiv in da je socialistična stranka za neodvisno, suvereno republiko na temelju sporazuma sosednih narodov." a D'Annunzio je depuftaciji LSe nadalje razlagal svoj na-Krt. Ko je na Reki izbruhnila Hifilošna delavska stavka, je ^VAnnunzio hotel doseči po-polen sporazum in je vse koncediral. Na delavce je potem izdal silno hvalisav razglas^_ Ne zanemarite svojih zob! Vi dobite moderno zdravljenje, zob brez bolečin po nizkih cenah pri Dr. L S. Rubin, ZOBOZDRAVNIK I 5506 ST. CLAIR AVENUE, ^ bliiu 55. ceste. Preiskava in naavet zastonj. --------—---— SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN T0CNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI V0ZL Pozor, Plumbing! J. S. Jablonski NE BODITE BOLNI! Če drugi zdravniki niso zadovoljni, ne zgubite upanja. I VPRAŠAJTE DR. KENEALY Ali trpite na Jaz sem uspešno zdravil slabih živcih, otrplem hrbtu, pozabljivosti, utri- "jt ^H) Ty^T razne kronične bolezni kakor kožne, krvne, živ- panju srca, slabih pljučah, slabem razpoloženju, čne' trcbušne» odvajalnih organov, kakor tudi vrtoglavosti, glavobolu, slabem pogledu, slabo- ^S tJLj revmatizem, bolečine v hrbtu in sklepih, glavo- sti udov, ranah, katarju, dražneju v grlu, boleči- /J ^"M^vjS bol, zaprtje, vrtoglavost, katar v glavi, nosu ali nah v želodcu, izbruhih. Ti in drugi znaki so prvi grlu* NIKAR NE ODLAŠAJTE, AMPAK simptoni da agalbite zdravje in moč. VPRAŠAJTE MENE TAKOJ. POIŠČITE SI PRAVEGA ZDRAVNIKA TAKOJ.' MNOGO PLAZEČIH SE KRONIČNIH BOLEZNI« katere se )e zanemarilo ali nepravilno zdravilo, ali ki se niso dale ozdraviti nespretnim rokam, I mnoaokrat oreideio po molttn zdravljenju. Kar sem storil za druge lahkoo storim za vas. Jaa ram dam moje poiteno mnenje vrfeaapoloiaia, in I r.m'povem te m ^rtn, Spraviti po prvi PREISKAVI. Brrz otira, kako ste se »dravili ali koliko ate bili bolni, PRIDITE K MENL če ste zdravili brez vsakega uspeha, tedaj vam ni treba le obupati raditega, ker ate bili krivi, ko ate izbrali nepravega zdravnika. fMWff URADNE URE: l^FMCAI Y OB NEDELJAH [ pnmrrr I USPEH OD 9. DO 8. UT. Iv£jllLAL I od 10. DO a. PRlDlIt I JE KAR 647 Euclid Ave SECOND FLOOR Cleveland, Ohio DANES I ŠTEJE S&^T REPUBLIC BLDG« K MEW I Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Tcinerjeva zdrav rta rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ktor zaupnost izdelovatelja zasluzi popolno zaupanje in ičislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. ' Branili smo de dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dbvek ram je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tr>-nerjevih 1ekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več ■plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane velfco več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, o krščanski ljubezni in da bi 1 on nikoli ne iskal časti po sodiščih in da je grdo in pasja - navada popadati za besede. ! Tetrev, ki je razumel, kam i da pes taco moli, se je ponu-i dil za posredovalca. Obrnil se je najprej do GaŠ Mperja in Janeza, ki ju je dobil ' zvečer oba skupaj. Začel je > zlepa, naj ne bosta tako ču-: dna, da bi tlačila Rožmana v » nesrečo, ki ni nič hudega mislil; če bi ljudje slutili, da jih : za vsako besedo kdo prime, l kdo bi še kaj govoril ? Če ni ! sosed varen pred sosedom, ne prijatelj pred prijateljem, L kdo bo še komu kaj zaupal ? | Ko to ni izdalo, je začel strašiti, da naj dobro pazita, da ju Rožman ne prime zaradi krivega pričevanja; zakaj člo ' vek se lahko zmoti in misli, < da je kaj videl ali slišal, česar 1 ni ne yidel, ne slišal; on, Te- j trev, da ima dobra ušesa in i dober spomin in se vendar j ne spominja, da bi bil Rožman govoril katerikrat kaj 1 žaljivega o Tonetu; marnji, r kakršne govori ves svet, ven- j dar niso žaljenje; Rožman da j si bo najel najhujšega odvet- |j nika in gorje jima, če poreče- j ta kaj preveč; Gašperjevo pri : čevanje pa da sploh ne more j obveljati, ker je on pod Tone- I tovim varuštvom; za svojega j variha bi marsikdo pričal, j ''Zatorej, Gašper, varuj se! j Priče so bile že tudi kaznova- ! ne; pred sodišče je prišel mar j sikdo kot priča, ostal je pa g kot zatoženec." Nič se ne trudite, Tetrev!" j je dejal Gašper. "Jaz bom iz- J pričal ne samo, da je Rožman j res govoril, kar je govoril; I ampak bom tudi prisegel, da • ni res, kar je govoril." Tetrev je odšel poročat Rožmanu, kako da je opra- z vil. Janez pa je začu den vpra- s šal Gašperja, kako da on ve, v da Rožman ni resnice govo- F ril, n "Ker vem, kdo da je ubil r Miha," je dejal Gašper. t "No, kdo?" ' . v "Svojega očeta vprašaj! r ta je meni povedal. Klančar b je nedolžen, in resnica naj r pride na dan." p Janez je povedal doma n očetu, kaj da mu je bil Gašper zaupal, in stari Bric se je 5 zelo prestrašil. Vest ga je spe p kla, da je ravnal brez Tonetove vednosti. A kdo si je d mogel misliti, da bo fant tako p brezobziren proti svojemu n očetu in proti samemu sebi! |" Dvomiti pa se ni dalo, da ne bi njegova trma izvršila, kar si je vtepla v glavo. Bric je premišljeval, kaj bi bilo storiti. Da mora Tone zvedeti, kaj da se pripravlja, da ne bi pred sodnikom osupel nepremišljeno govoril, to mu je bilo jasno. Neutegoma se je odpravil h Klančarju. Tone se je res hudo razsrdil na svojega prijatelja, ki je brez njegovega dovoljenja in brez resnične potrebe izdal skupno skrivnost. "Jaz tega ne bom izpričal; to ti povem, Bric," se je hu- v doval. "Jaz ne bom izpričal." ta "Gašper je bral tudi tisto je pisanje," je dejal Bric. zi "Kakšno pisanje?" v ie povsod; potlej pa se prislini-;t jo še raznašalci in piodpiho-valci. Ti, Janez, pridi no še t- kajf Gašper naj pa gre, ka->, mor hoče. Če bi bila jaz hu-z dobna, še privoščila bi mu Rezo." "Kako imaš ti delavno ro-e ko!" je pohvalil Janez, ko sta ii si segla v roke. "To se pozna >- gospodinja." • s Janez je bil precej boljše volje, ko je odnesel šopek za v klobukom in nekaj novih mi-[- sli v srcu. Gašperja je srečal - blizu doma. Tiho sta si poki-d mala, tiho šla nekaj časa :, [vštric. e "To je vse vkup ena pre-e kleta reč," je dejal Janez. - "Ali veš ti, Gašper, da jaz že 1 komaj čakam, da bi odšel v i vojake? To ni nobeno življe-) nje več. Mene je sram še k ) Rožmanu iti." : "Ta je kriv," je dejal tiho - Gašper, "da sem jaz do pasu 1 v blatu." t "Če bi bila le po kom dru- - gem prišla ta reč na dan! ; Toda našega očeta je treba j ■ poznati. Saj jim ne moreš nič utajiti." "Ali ni bilo prijetnejše v prejšnjih časih, Janez?" je vprašal Gašper. "Skupaj smo delali, skupaj izbijali svoje šale, in Človeku je bilo tako lahk0 pri srcu. Zdaj je pa konec; Verjemi mi, da mi je že prišlo na misel, da bi prosil strica Toneta, naj mi ostane varih magari še pet let! Zdi se mi, da sem še zelo mladoleten." "Meni se pa zdi, da sem se za deset let postaral te dni; tako malo se mi še ljubi noreti. Potrpeti morava; zdaj ne kaže drugač. Saj se bo izve-drilo in zopet bo lepo vreme." "Takšno kakor prej, ne več. Po tebi, Janez, mi bo zelo dolgčas." Dolgo sta se držala prijatelja za roke in se poslavljala kakor za dolgo časa; veda-la sta pa oba, da se bosta vi-! dela vsaj že drugega večera. Po večerji je vprašala Jerica brata, kaj da bodo delali drugega dne. "Stopi h Klančarju, kaj da misli stric!" je dejal Gašper naredil križ in vstal od mize. Šel je še v hlev pogledat k živini, potem pa leč, v nadi, da mu vdahnejo sanje nove misli za težke razmere. h Jerici, ki je dobro razumela bratove besede, se je odvalil kamen od srca. Vesela je pozdravila strica in teto, se j postavila pred Toneta in mu i pogledala svetlo v oči: "GaŠ- j per me je poslal vprašat, kaj 1 da bomo jutri delali." Tone ji je gledal resno v obraz. "Res, ] stric, res; nikar me ne glejte h tako čudno! Saj se bova oba h poboljšala." < "Torej vendar spoznava 1 svoj greh?" je segla Mana vmes. "Ali se ga pa tudi resni i čno kesa, ali ga tudi obžaluje? K izpovedi naj gre in pokoro naj dela.!' 1 "Teta, ne bodite hudi!" je j prosila Jerica. "Saj bo zopet h dober. Zapeljan je bil in zdaj se vrača. Stric, jaz Vas ne mo L rem gledati, če se držite tako j hudo." Posilile so jo solze, in U zaihtela je naglas. ) "Kaj pa se ti cmeriš?" jo je t tolažila teta. "Saj tebi midva r nič nočeva. Gašper je hudo- t ben, Gašper." c "Kdor prosi odpuščenja, se I že boljša; kdor pa noče odpu- t stiti, pa ne," je ihtela Jerica s in hudo vznemirila teto, ki ni p razbrala zvijače, da namreč r ne prosi odpuščenja Gašper, l< ampak nekdo drug,- najbrž p bčez Gašperjeve vednosti, r Ampak hudo bi bilo, če bi te- 1< ta Mana ne odpuščala svojim p dolžnikom. "Kaj, jaz da mu ne odpu- d stim!" se je zagovarjala. "Iz j« srca rada vsakemu, kdor se v h resnici poboljša." d "No, kaj pa je ukrenil za jutri?" je vprašal Tone. t( "Nič, čisto nič," je dejala d Jerica. "Saj si nič ne upa, tako je potrt." * p "Počakaj malo! Jaz grem Tetrev se je ustavil, ker je bil opešal. Neprijetno zavzet je gledal za fantom. "Ti Gašper," je vpil za njim, "nad lazom je podrl veter eno staro, trhlo hruško. Ali jo smem jaz s poti spraviti ?" "Pojdite Toneta prosit!" je dejal Gašper, ne da bi se ozrl. Tetrev bi bil najrajši par prav gorkih za njim poslal; zakaj Gašperjevo vedenje se mu je zdelo grdo, brezobzirno, nehvaležno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik, trikrat toliko star, stokrat toliko izkušen, in kako je delal zanj! "Ti smrkavec, ti!" je dejal poluglasno in se ozrl, če je sam. O, če bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodočnost, bi že pokazal temu fantalinu. Ampak oziri, ti kaze poštene misli, ti vežejo moške jezike, ti izkrivljajo pravična dela. Seveda, če se pomisli, da so vse drugi možje polni ozirov, kaj bi jih zamerili Tetrevu! Tetrev se je oziral takorekoč na Gašperja, pravzaprav pa na sebe; ali ne takisto tudi toliko drugih obzirnih možakov? "Človek hoče ljudem dobro," je godrnjal Tetrev; "in to je zahvala." Gašper pa je premišljeval sam svoje stališče. Na misel mu je hodil, kako prijetno da je živel v prejšnjih časih. Kar je bil okusil grenkobe, je bilo izginilo iz spomina; kar je bilo veselega, je lepšala večer na zarja. Nikoli več ne bo tako. Stric Tone mu stoji sovražen nasproti, Mana se hu-duje nanj, France se ga ogib- ; lje, in sestra je vsa žalostna in potrta. In kako rad je imel on Bricovo družino! Oh, An- I ka je najbrž že naprej sluti- < la, kakšen človek da se ji bliža. Rozalka ga še ne pogleda < več. Ostal mu je še Janez, do- I ma ravnotak revež kakor on pri Klančarju. Najbolj je to 1 jezilo Gašperja, da samega I "sebe nI mogel popolnoma ] opravičiti. K Rožmanu ni ho-' < tel iti že zaradi prerekanja, | ker bi morda Rožman valil < krivdo na njega, kakor če bi < bil on začel legati in obreko-vati; in Pepetovega govorje- 1 nja je bil sit. Oh, če bi se mo- 1 gle razmere ublažiti, da bi i prišlo zopet vse v stari tir! ^ Poniževati seveda se on ni 1 mogel; če bi se mu pa ponu«- s dila roka, on bi jo zgrabil. Tako ni nič dogotovil, nič 1 sklenil, ko se je vračal zvečer 1 proti domu. j Janez ga je že iskal, da bi \ se z njim razgovori 1. Ko je p šel mimo Križmana, ga je Li- f za zaupno poklicala: "Janez, c zakaj vaju pa nI več v vas?" j "Jaz nisem prav utegnil," s je legal Janez. t "Pri Rožmanu sta pa bi- p la," mu je oponesla. "Tam je krčma." s "In Reza, Janez, in Reza! v Nikar ne taji, ko jaz dobro č vem!" ji "Kaj meni mar Reza?" k "Tebi morebiti ne, ampak Gašperju. Ali misliš ti, da p sem jaz kaj huda? Še mar mi d ni. To ti Gašperju lahko po- & veš. Jaz se ne ponujam niko- r mur in se bom morebiti prej h omožila kot Reza." z "Verjamem," je dejal Jane . "Ti, kaj sem hotel reči? ti Črevlje bom te dni enkrat n prinesel. Ti imaš pa tamle na b oknu lepe cvetice; utrgaj mi eno ali dve, da se malp pono- ž sim!" ' si "Ali misliš, da ti jih ne h dam?" je dejala Liza in mu n natrgala cel šopek. "Gašper n naj nikar ne misli, da je on a sam na svetu; ti, Janez, si b najmanj zatorej. Ampak kaj A pripovedujejo! Ali res toži ti Klančar Rožmana?" d "Menda res, ker je nekaj preveč o njem govoril." s "Saj mi smo imeli Klan- si čarja tudi v mislih; ampak r< napačnega nismo govorili nič. Kaj ? Ti veš, da nismo go- ji vorili nič napačnega. Tone je pošten in dober človek. Pri J nas smo ga zmeraj hvalili; k ampak grdih jezikov se dobi ZOBJE! Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali veste, če zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo štirje. Pogrešani zob v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in narobe, to je velika nevarnost za vaše zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe, da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo. Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Uradne ure: od 9 do 12. dop. in od L do pol šeste pop. Zaprto v sredo popoldne. Govori se slovensko. ..................................Illllllllllll^ Dr. J. V. I ŽUPNIK, I SLOVENSKI ZOBO - ZDRAVNIK, I 6127 ST. CLAIR AVE. ! Knausovo poslopje nad Grdi- & novo dvorano. Najbolj&e aobozravniško delo j ' po nizkih cenah. URADNE-URE: od 8:30 zju- | traj do 8:30 zvečer. Liberty bond! ae sprejemajo za v plačilo polne vrednosti. [__________________________________________ i ODDAJO SB DVE SOBI v najem za 2 fanta. Vpraša se na 1371 E. 41st St.(6l RAD BI ZVEDEL za MARIJO KRALJ Prosim ako kdo ve za njen naslov, naj naznani na 3141 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio (82) v * 1 DVE SOBI 8E ODDAJO ZA 2 fanta. 1371 E. 41at St. (62) 1 mam . , 1 mu il, i .ii J, ,1. 1 1.1 W- * L • "K«r je bil podpiMl G.J-i per nit smrtni postelji.", Dalje prlfetfinjta, 1 iin ...... NAZNANILO. Iz urada Slov. Lovakega pod. dr. sv. ' E vatah! ja ae naznanja, da se je akle-1 nilo na glavni letni aejl meseca dec. 1010, da se da z« tri meaece prosu vstopnina, in to je meaec april, maj in junij. Torej «edaj je zopet lepa prilika pristopiti k društvu, ki vam daje lepo podporo in ugodnosti. Isti, ki ste ie pri kakem druitvu In hočete vstopiti le v katero drugo, sedaj je čas da se odločite, kajti človek ne ve ne ura ne dn«va, kdaj ga nesreča zadene. S pozdravom John Schlemberger (W-67)_tajnik | V najem se da kuhinja in dve sobi. Opremljeno z vsem pohištvom. Vpraša se v uredništvu. (64) Delo dobi dekle, ki bi po- magala pri gospodinjstvu pri mali družini. Nič pranja. Dober dom za revno deklico. Vpraša se v uredništvu. (65) DVE PHči NAPRODAJ, ena na plin, druga na premog. Proda se tudi otročja postelj In voziček. MOO East 60th Street. (02) Boličins v križu so zelo pogosto vsled nerednih ledie. Tak simptom je največkrat prvo znamenje, ki vas opozarja na dej* stvo, da ledice in mshur ne delate pravilna Popravi ju. Rabi Severn's Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za ledice), ki ie priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga proti vnetju mehurja in ledic, neod-hajanju vode, proti odtekanju goste urine, bolečinam pri uriniranju, oteženim nogam, kar prihaja valed nerednostlledic. Cene 70 centov in $1.26 ter Se in Be davka. Naprodaj v vseh lekarnah. SVETLOBA IN SENCA. POVEST Spisal DR. FR DETELA. Posušeno grozdje in grozdni mošt Vaša zadnja prilika pred novim pridelkom. Zakaj bi kupovali grozdni mošt v steklenicah in bi plačevali za labelne, steklenice ter bokse in vse druge nepotrebne stroške, ko lahko vse to kupite na barelne prav poceni. DELANO V CALIFORNIA Mi imamo prve vrste dobro kapljo, nezavreti beli ali rudeČi mošt, delan v Califor-niji lanskega oktobra in novembra, in ki ima še vedno isti okue, svež in prijaten kot oni dan ko je bil narejen, in torej rabite to pijačo na isti način in za isti namen kot ste bili vajeni.. ' '• Tudi imamo mi naprodaj najboljše rozine, bele ali črne PO JAKO NIZKIH CENAH Kar se tiče informacije glede cene in kakovosti blaga, pridite k meni, 1948 East 123rd St. ali pa pokličite Ohio State Tel. Crest 623 R in pridem osebno k vam, da se * pogovorimo. Pošiljamo tudi izven Clevelanda po nizkih cenah. Če hočete imeti jeseni najboljše grozdje za sebe ali naprodaj, tedaj mi naznanite, ki vam sporočimo vse potrebno. * . \ --. --- --------------- ------ ___■ <♦ A. Columbro, 1948 EAST 123rd SIBEET