Praznik, zastave in še kaj...
Tako, prebili smo tiste dolge mesece, za katere se nam je že zdelo, da ne bodo ni-koli minili. Je že tako, da ne more biti vsak mesec praznik in da morajo od novega le-ta pa do prvomajskih počitnic preteči na-tanko štirje dolgi meseci...
Toda, sedaj je 1. maj pred nami — in nikar se ne razburjajte tisti, ki se vam zdi ta uvod neresen in nekonstruktiven, kajti pozanimali smo se pri potovalnih agenci-jah in zvedeli, da so vsi avtobusi, name-njeni na potovanja po Avstriji, Italiji, Češ-ki — polni. Da so polna letala, ki bodo po-peljala prvomajnike na španske plaže ... In da se cariniki na mejnih prehodih — zlasti proti Trstu in Celovcu — že priprav-Ijajo na veliko invazijo praznično razpolo-ženih nakupovalcev kavbojk in druge robe.
Ne, nič nimamo proti vsem naštetim po-tovanjem in tudi ponteroške krame, ki jo boste nakupili prvega maja, vam ne zavi-damo. Radi bi vam le čestitali: vsem! Tako tistim, ki se boste cijazili do Prage ali Bratislave, kot tistim, ki boste z letala zrli na Kanarske otoke. In tudi tisočem »navad-
nih« smrtnikov, ki se boste na praznični dan podali na Rožnik in s tem dodali člen k dolgoletni, lepi tradiciji.
Vsi skupaj pa se vsaj za trenutek spom-nite, čemu so na letališču, pred vašim od-hodom, plapolale zastave, zakaj so trgo-vine v Sežani zaprte in okrašene, tržaške pa v polnem in vsakdanjem vrvežu. In pa tudi to, zakaj je na Rožniku tako veselo (prosim, ravno prav veselo, kaj.ti tudi to, tradicionalno veseljačenje ima svoje okvi-re, ki naj ne bi prenesM pijančevanja in razgrajanja — kar se je, roko na srce, lani sicer dogajalo).
Hišniki in lastniki hiš — tole je pa na-menjeno vam: ni lepšega, kot je z zasta-vami okrašena ulica, naselje; in ni gršega, bolj sramotnega kot izprane, oguljene krpe, malomamo obešene skozi okna. Na vašo zavest in moralo trkamo mi, če ne bo dru-gače, bodo pa morali na kaj drugega potr-kati inšpektorji (letos jim bomo s posebno akcijo pomagali tudl mi!) ...
Sicer pa — želimo vam prijetno prazno-vanje!